„(e)

kadar se uporabi piktogram za nevarnost ‚GHS02‘ ali ‚GHS06‘, piktogram za nevarnost ‚GHS04‘ ni obvezen.“;

1.

v oddelku 1.1.2.2.2 se opomba pod tabelo 1.1 nadomesti z naslednjim:

„Opomba:

Splošne mejne vrednosti so navedene v masnih deležih, razen za plinaste zmesi tistih razredov nevarnosti, za katere se lahko splošne mejne vrednosti najbolje opišejo v volumskih deležih.“;

2.

v oddelku 1.1.3.1 se začetek prvega stavka nadomesti z besedami „Če je preskušena zmes“;

3.

oddelki 1.1.3.2, 1.1.3.3 in 1.1.3.4 se nadomestijo z naslednjim:

„1.1.3.2   Serije

Za kategorijo nevarnosti preskušene proizvodne serije zmesi se lahko domneva, da je bistveno enaka kategoriji nevarnosti druge nepreskušene proizvodne serije istega tržnega proizvoda, če jo proizvaja ali nadzoruje isti dobavitelj, razen če obstaja razlog za domnevo, da obstajajo takšne bistvene razlike, zaradi katerih se je spremenila razvrstitev glede nevarnosti nepreskušene serije. Če se spremeni razvrstitev serije, je treba serijo ponovno evalvirati.

1.1.3.3   Koncentracija izredno nevarnih zmesi

Če je v primeru razvrstitve zmesi iz oddelkov 3.1, 3.2, 3.3, 3.8, 3.9, 3.10 in 4.1 preskušena zmes razvrščena v kategorijo ali podkategorijo največje nevarnosti in se je koncentracija sestavin preskušene zmesi, ki so v tej kategoriji ali podkategoriji, povečala, se takšna nepreskušena zmes razvrsti v to kategorijo ali podkategorijo brez dodatnega preskušanja.

1.1.3.4   Interpolacija znotraj ene kategorije strupenosti

Pri razvrstitvi zmesi iz oddelkov 3.1, 3.2, 3.3, 3.8, 3.9, 3.10 in 4.1 za tri zmesi (A, B in C) z enakimi sestavinami, kadar sta bili zmesi A in B preskušeni in sta v isti kategoriji nevarnosti in ima nepreskušena zmes C enake nevarne sestavine kot zmesi A in B, vendar je koncentracija teh nevarnih sestavin med koncentracijami v zmeseh A in B, se za zmes C domneva, da je v isti kategoriji nevarnosti kot zmesi A in B.“;

4.

v oddelku 1.1.3.5 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim:

„Če je zmes (i) ali (ii) že razvrščena na podlagi podatkov o preskusu, se druga zmes uvrsti v isto kategorijo nevarnosti.“;

5.

oddelki 1.2, 1.2.1, 1.2.1.1, 1.2.1.2 in 1.2.1.3 se nadomestijo z naslednjim:

„1.2   Označevanje

1.2.1   Splošna pravila za uporabo etiket na podlagi člena 31

1.2.1.1   Piktogrami za nevarnost imajo obliko kvadrata, postavljenega na oglišče.

1.2.1.2   Piktogrami za nevarnost, določeni v Prilogi V, imajo črn simbol na belem ozadju z dovolj širokim rdečim okvirjem, da se razločno vidi.

1.2.1.3   Vsak piktogram za nevarnost obsega vsaj eno petnajstino najmanjše površine etikete, ki je namenjena podatkom, zahtevanim v členu 17. Najmanjša površina vsakega piktograma za nevarnost ne sme biti manjša od 1 cm2.

1.2.1.4   Mere etikete in posameznega piktograma so naslednje:

Tabela 1.3

Najmanjše mere etiket in piktogramov

6.

uvodni stavek v oddelku 1.5.2.1.3 se nadomesti z naslednjim:

„Piktogram, opozorilna beseda, stavek o nevarnosti in previdnostni stavek, ki so povezani s spodaj navedenimi kategorijami nevarnosti, se lahko izpustijo iz elementov etikete, ki se zahtevajo v skladu s členom 17, če:“;

7.

v oddelku 1.5.2.2 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

1.

oddelek 2.1.4.1 se spremeni:

2.

v oddelku 2.1.4.2 se opomba nadomesti z naslednjim:

„Opomba:

Če je energija eksotermnega razpada organskih snovi manjša od 800 J/g, ni potreben preskus širjenja detonacije vrste (a) serije 1 niti preskus občutljivosti na detonacijski udar vrste (a) serije 2. Za organske snovi in zmesi organskih snovi z energijo razpada 800 J/g ali več ni treba opraviti preskusov 1(a) in 2(a), če je izid balističnega preskusa Mk.IIId (F.1) ali balističnega preskusa (F.2) ali testa BAM Trauzl (F.3), sproženega s standardnim detonatorjem št. 8 (glej Dodatek 1 k Priporočilom Združenih narodov o prevozu nevarnega blaga, Priročnik preskusov in meril) ,‚ne‘. V tem primeru se štejejo rezultati preskusov 1(a) in 2(a) za ‚-‘.“;

3.

v oddelku 2.2.2.1 se opomba pod tabelo 2.2.1 nadomesti z naslednjim:

„Opomba:

Aerosoli se ne razvrstijo kot vnetljivi plini; glej oddelek 2.3.“;

4.

v oddelku 2.3.2.1 se opomba nadomesti z naslednjima opombama:

„Opomba 1:

Vnetljive sestavine ne zajemajo pirofornih, samosegrevajočih se snovi ali vodnoreaktivnih snovi in zmesi, ker se takšne sestavine nikoli ne uporabljajo kot sestavine aerosolov.

Opomba 2:

Vnetljivi aerosoli ne spadajo dodatno v okvir oddelkov 2.2 (vnetljivi plini), 2.6 (vnetljive tekočine) ali 2.7 (vnetljive trdne snovi).“;

5.

v oddelku 2.3.2.2 se vstavi opomba na koncu odstavka:

„Opomba:

Aerosoli, ki v tem oddelku niso predmet postopkov razvrščanja glede na vnetljivost, se razvrstijo kot vnetljivi aerosoli, kategorija 1.“;

6.

v oddelku 2.4.2.1 se opomba pod tabelo 2.4.1 nadomesti z naslednjim:

„Opomba:

‚Plini, ki povzročijo vžig druge snovi ali prispevajo k njenemu vžigu bolj kot zrak‘ pomenijo čiste pline ali plinske mešanice z oksidativno močjo več kot 23,5 %, ki se določi z metodo, opredeljeno v standardu ISO 10156, kakor je bil spremenjen, ali 10156-2, kakor je bil spremenjen.“;

7.

v oddelku 2.5.3 se pod tabelo 2.5.2 vstavi naslednja opomba:

„Opomba:

Piktogram GHS04 se ne zahteva za pline pod tlakom, če se pojavi piktogram GHS02 ali GHS06.“;

8.

v oddelku 2.6.2.1 se pod tabelo 2.6.1 vstavi naslednja opomba:

„Opomba:

Aerosoli se ne razvrstijo kot vnetljive tekočine; glej oddelek 2.3.“;

9.

oddelek 2.6.4.2 se spremeni:

10.

v oddelku 2.6.4.4, tabela 2.6.3, se črta celotna vrstica „British Standard Institute, BS 2000 Del 170, kakor je bil spremenjen (identično z EN ISO 13736)“;

11.

oddelek 2.6.4.5 se nadomesti z naslednjim:

2.6.4.5   Tekočine s plameniščem, višjim od 35 °C in nižjim od 60 °C, ni treba razvrstiti v kategorijo 3, če so bili dobljeni negativni rezultati pri preskusu gorljivosti L.2 iz oddelka 32 dela III Priporočil Združenih narodov o prevozu nevarnega blaga: Priročnik preskusov in meril.“;

12.

vstavi se nov oddelek 2.6.4.6:

2.6.4.6   Možne preskusne metode za določanje začetnega vrelišča vnetljivih tekočin so navedene v tabeli 2.6.4.

Tabela 2.6.4

Metode za določanje začetnega vrelišča vnetljivih tekočin

13.

v oddelku 2.7.2.3 se opomba pod tabelo 2.7.1 nadomesti z naslednjim:

„Opomba 1:

Preskus se opravi s snovjo ali zmesjo v fizikalni obliki, kot je navedena. Če bo na primer za namene dobave ali prevoza določena kemikalija prevzela drugačno fizikalno obliko od tiste, za katero so bili opravljeni preskusi, in se za novo fizikalno obliko snovi ocenjuje, da bo dosegla bistveno drugačne rezultate pri preskusu razvrstitve, se opravi tudi preskus za novo obliko te snovi.

Opomba 2:

Aerosoli se ne razvrstijo kot vnetljive trdne snovi; glej oddelek 2.3.“;

14.

v oddelku 2.8.4.2, diagram 2.8.1, točke 7.4, 8.4 in 9.4, se beseda „Ne“ nadomesti z besedami „Ne obstaja“;

15.

oddelek 2.11.1.2 se nadomesti z naslednjim:

2.11.1.2   Samosegrevanje snovi ali zmesi je postopek, pri katerem se med postopno reakcijo te snovi ali zmesi s kisikom (v zraku) proizvaja toplota. Kadar stopnja nastajanja toplote presega stopnjo toplotne izgube, temperatura snovi ali zmesi naraste, kar lahko po preteku indukcijskega časa vodi do samovžiga in vžiga.“;

16.

v oddelku 2.15.4.2, diagram 2.15.1, točke 7.4, 8.4 in 9.4, se beseda „Ne“ nadomesti z besedama „Ne obstaja“.

1.

oddelek 3.1.2.1 se nadomesti z naslednjim:

3.1.2.1   Snovi se lahko uvrstijo v eno od štirih kategorij strupenosti na podlagi akutne strupenosti z oralnim vnosom, vnosom prek kože ali prek dihalnih poti po merilih glede na vrednosti iz tabele 3.1.1. Vrednosti akutne strupenosti so izražene kot (približne) vrednosti LD50 (oralno, dermalno) ali LC50 (vdihavanje) ali kot ocena akutne strupenosti (ATE). Pojasnjevalne opombe so navedene pod tabelo 3.1.1.

Tabela 3.1.1

Kategorije nevarnosti akutne strupenosti in ocene akutne strupenosti (ATE), ki opredeljujejo posamezne kategorije

Opombe k tabeli 3.1.1:

2.

oddelek 3.1.3.2 se nadomesti z naslednjim:

3.1.3.2   Pri razvrstitvi zmesi za akutno strupenost se upoštevajo vsi načini izpostavljenosti, potreben pa je le en način izpostavljenosti, če se ta način (ocenjen ali preskušen) upošteva za vse sestavine in če ni ustreznega dokaza, ki bi nakazoval na akutno strupenost zaradi več načinov izpostavljenosti. Če obstaja ustrezen dokaz za strupenost zaradi več kot enega načina izpostavljenosti, se razvrščanje opravi za vse ustrezne načine izpostavljenosti. Upoštevajo se vse informacije, ki so na voljo. Piktogram in opozorilna beseda, ki se uporabita, odražata najresnejšo kategorijo nevarnosti in uporabijo se vsi ustrezni stavki o nevarnosti.“;

3.

v oddelku 3.1.3.3 se dodata točki (c) in (d):

4.

oddelek 3.1.3.5.2 se nadomesti z naslednjim:

3.1.3.5.2   Kadar je preskušana zmes razredčena z razredčilom, ki je razvrščeno v enako ali nižjo kategorijo strupenosti kot najmanj nevarna sestavina prvotne zmesi in se zanj ne pričakuje, da bo vplivalo na strupenost drugih sestavin, se lahko nova razredčena zmes razvrsti enako kot prvotna preskušena zmes. Namesto tega se lahko uporabi formula, razložena v oddelku 3.1.3.6.1.“;

5.

oddelek 3.1.3.6.1 se spremeni:

6.

v oddelku 3.1.3.6.2.1, točka (a), se opomba (1) nadomesti z naslednjim:

7.

oddelek 3.1.3.6.2.2 se nadomesti z naslednjim:

3.1.3.6.2.2   ‚Če se v zmesi uporabi sestavina brez kakršne koli uporabne informacije za razvrstitev s koncentracijo 1 % ali več, se ugotovi, da se zmesi ne more dodeliti dokončna ocena akutne strupenosti. V takšnem primeru se zmes razvrsti le na podlagi znanih sestavin in se doda stavek na etiketo ali varnostn‘.“;

8.

v oddelku 3.1.3.6.2.3 se naslov tabele 3.1.2 nadomesti z naslednjim:

9.

v oddelek 3.1.4.1 se doda naslednji stavek:

„Brez poseganja v člen 27 se sestavljeni stavki o nevarnosti lahko uporabljajo v skladu s Prilogo III.“;

10.

v tabelah 3.1.3, 3.2.5, 3.3.5, 3.4.4 in 3.8.4 se piktogram s klicajem nadomesti z naslednjim piktrogramom:

„“

11.

v oddelku 3.4.1.5 se besede „v oddelku 3.4.4.“ nadomestijo z besedami „v Prilogi II, oddelek 2.8.“;

12.

v oddelku 3.4.1.6 se za „preobčutljivost dihal“ vstavi beseda „in“;

13.

oddelki 3.4.2 do 3.4.2.2.4.1 se nadomestijo z naslednjim:

„3.4.2   Kriteriji za razvrstitev snovi

3.4.2.1   Povzročitelji preobčutljivosti dihal

3.4.2.1.1   Kategorije nevarnosti

3.4.2.1.1.1   Povzročitelji preobčutljivosti dihal se razvrstijo v kategorijo 1, kadar podatki ne zadoščajo za podrazvrstitev.

3.4.2.1.1.2   Kadar podatki zadoščajo, se lahko na podlagi izboljšanega vrednotenja v skladu s 3.4.2.1.1.3 opravi uvrstitev povzročiteljev preobčutljivosti dihal v podkategorijo 1A, močni povzročitelji preobčutljivosti, ali podkategorijo 1B za druge povzročitelje preobčutljivosti dihal.

3.4.2.1.1.3   Učinki pri ljudeh ali živalih običajno upravičujejo razvrstitev pri pristopu določanja zanesljivosti dokazov za povzročitelje preobčutljivosti dihal. Snovi se lahko razvrstijo v eno od dveh podkategorij 1A ali 1B z uporabo pristopa določanja zanesljivosti dokazov v skladu z merili iz tabele 3.4.1 in na podlagi zanesljivih in kakovostnih dokazov pri ljudeh ali iz epidemioloških študij in/ali opazovanj iz ustreznih študij na poskusnih živalih.

3.4.2.1.1.4   Snovi se razvrstijo kot povzročitelji preobčutljivosti dihal v skladu z merili v tabeli 3.4.1:

Tabela 3.4.1

Kategorija in podkategorije nevarnosti za povzročitelje preobčutljivosti dihal

3.4.2.1.2   Dokazi pri ljudeh

3.4.2.1.2.1   Dokaz, da lahko snov vodi v posebno preobčutljivost pri vdihavanju, običajno temelji na izkušnjah ljudi. V zvezi s tem se preobčutljivost običajno zaznava kot astma, vendar se upoštevajo tudi druge reakcije preobčutljivosti, na primer rinitis/vnetje očesne veznice in alveolitis. Stanje ima klinične lastnosti alergijskega odziva. Vendar ni nujno, da so izraženi imunološki mehanizmi.

3.4.2.1.2.2   Pri obravnavanju dokazov pri ljudeh je za odločanje o razvrstitvi treba upoštevati, razen dokazov iz primerov:

Uporaba podatkov o ljudeh je obravnavana v oddelkih 1.1.1.3, 1.1.1.4 in 1.1.1.5.

3.4.2.1.2.3   Zgoraj omenjeni dokazi so lahko:

3.4.2.1.2.4   Klinična anamneza vključuje zdravstveno in poklicno anamnezo, da se določi odnos med izpostavljenostjo posamezni snovi in razvojem preobčutljivosti pri vdihavanju. Pomembne informacije zajemajo tudi dejavnike, ki poslabšujejo stanje doma in na delovnem mestu, začetek in razvoj bolezni, družinsko anamnezo in zdravstveno anamnezo obravnavanega pacienta. Zdravstvena anamneza vključuje opombe o drugih alergijah in boleznih dihal od otroštva naprej ter morebitne podatke o kajenju.

3.4.2.1.2.5   Rezultati preskusov pozitivnega bronhialnega izzivanja že sami po sebi dajejo dovolj dokazov za razvrstitev. Vendar se šteje, da je v praksi veliko zgoraj navedenih preskusov že opravljenih.

3.4.2.1.3   Študije na živalih

3.4.2.1.3.1   Podatki ustreznih študij na živalih (6), ki lahko kažejo na zmožnost snovi, da povzroča preobčutljivost pri vdihavanju pri človeku (7), lahko vključujejo:

3.4.2.2   Povzročitelji preobčutljivosti kože

3.4.2.2.1   Kategorije nevarnosti

3.4.2.2.1.1   Povzročitelji preobčutljivosti kože se razvrstijo v kategorijo 1, kadar podatki ne zadoščajo za podrazvrstitev.

3.4.2.2.1.2   Kadar podatki zadoščajo, se lahko na podlagi izboljšanega vrednotenja v skladu z oddelkom 3.4.2.2.1.3 opravi uvrstitev povzročiteljev preobčutljivosti kože v podkategorijo 1A, močni povzročitelji preobčutljivosti, ali podkategorijo 1B za druge povzročitelje preobčutljivosti kože.

3.4.2.2.1.3   Učinki pri ljudeh ali živalih običajno upravičujejo razvrstitev po pristopu določanja zanesljivosti dokazov za povzročitelje preobčutljivosti kože, kot je opisano v oddelku 3.4.2.2.2. Snovi se lahko razvrstijo v eno od dveh podkategorij 1A ali 1B z uporabo pristopa določanja zanesljivosti dokazov v skladu z merili iz tabele 3.4.2 ter na podlagi zanesljivih in kakovostnih dokazov pri ljudeh ali iz epidemioloških študij in/ali opazovanj iz ustreznih študij na poskusnih živalih v skladu z orientacijskimi vrednostmi, ki so navedene v oddelkih 3.4.2.2.2.1 in 3.4.2.2.3.2 za podkategorijo 1A ter v oddelkih 3.4.2.2.2.2 in 3.4.2.2.3.3 za podkategorijo 1B.

3.4.2.2.1.4   Snovi se razvrstijo kot povzročitelji preobčutljivosti kože v skladu z merili iz tabele 3.4.2:

Tabela 3.4.2

Kategorija in podkategorije nevarnosti za povzročitelje preobčutljivosti kože

3.4.2.2.2   Dokazi pri ljudeh

3.4.2.2.2.1   Dokazi pri ljudeh za podkategorijo 1A lahko vključujejo:

3.4.2.2.2.2   Dokazi pri ljudeh za podkategorijo 1B lahko vključujejo:

Uporaba podatkov o ljudeh je obravnavana v oddelkih 1.1.1.3, 1.1.1.4 in 1.1.1.5.

3.4.2.2.3   Študije na živalih

3.4.2.2.3.1   Kadar se za kategorijo 1 pri pomožni preskusni metodi za ugotavljanje preobčutljivosti kože preobčutljivostna reakcija pojavi pri vsaj 30 % preskusnih živali, je odziv pozitiven. Pri drugi preskusni metodi z morskimi prašički se odziv šteje kot pozitiven, če se preobčutljivost pokaže pri vsaj 15 % živali. Za kategorijo 1 se indeks stimulacije tri ali več šteje kot pozitiven odziv pri lokalni analizi limfnih vozlov. Preskusne metode za preobčutljivost kože so opisane v smernici OECD 406 (maksimizacijski preskus na morskih prašičkih in Buehlerjev preskus) in smernici 429 (lokalna analiza limfnih vozlov). Uporabijo se lahko druge metode, če so ustrezno potrjene in je navedena znanstvena utemeljitev. Na primer, preskus otekanja ušesa pri miših (MEST) bi bil lahko zanesljiv presejalni test za odkrivanje zmernih do močnih povzročiteljev preobčutljivosti in bi se lahko uporabil kot prva stopnja pri vrednotenju zmožnosti za povzročanje preobčutljivosti kože.

3.4.2.2.3.2   Rezultati preskusov na živalih za podkategorijo 1A lahko vključujejo podatke z vrednostmi, ki so navedene v tabeli 3.4.3.

Tabela 3.4.3

Rezultati preskusov na živalih za podkategorijo 1A

3.4.2.2.3.3   Rezultati preskusov na živalih za podkategorijo 1B lahko vključujejo podatke z vrednostmi, ki so navedene v tabeli 3.4.4 spodaj:

Tabela 3.4.4

Rezultati preskusov na živalih za podkategorijo 1B

3.4.2.2.4   Posebni preudarki

3.4.2.2.4.1   Za razvrstitev snovi dokazi vključujejo katerega koli ali vse naštete, ob uporabi pristopa določanja zanesljivosti dokazov:

3.4.2.2.4.2   Dokazi študij na živalih so običajno veliko bolj zanesljivi od dokazov o izpostavljenosti ljudi. Kadar so na voljo dokazi pri ljudeh in živalih ter si rezultati nasprotujejo, pa je treba oceniti kakovost in zanesljivost dokaza iz obeh virov, da se razreši vprašanje razvrstitve za vsak primer posebej. Običajno se podatki o ljudeh za razvrstitev glede na nevarnost ne pridobivajo z nadzorovanimi preskusi s prostovoljci, ampak kot del ocene tveganja za potrditev odsotnosti učinkov pri preskusih na živalih. Zato pozitivni podatki o preobčutljivosti kože pri ljudeh izhajajo iz študij nadzora primera ali drugih manj natančno opredeljenih študij. Podatke o ljudeh je zato treba ocenjevati previdno, ker pogostost primerov kaže, razen inherentnih lastnosti snovi, tudi dejavnike, kot so stanje izpostavljenosti, biološko razpoložljivost, individualno dovzetnost in sprejete preventivne ukrepe. Negativni podatki o ljudeh običajno ne morejo ovreči pozitivnih rezultatov iz študij na živalih. Pri podatkih o živalih in ljudeh je treba upoštevati vpliv nosilca.

3.4.2.2.4.3   Če ni izpolnjen nobeden od zgoraj omenjenih pogojev, snovi ni treba razvrstiti kot povzročitelja preobčutljivosti kože. Vendar lahko povezava dveh ali več kazalnikov preobčutljivosti kože, ki so navedeni spodaj, spremeni odločitev. To se presoja za vsak primer posebej.

3.4.2.2.4.4   Imunološka kontaktna koprivnica

Nekatere snovi, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev kot povzročitelji preobčutljivosti dihal, lahko poleg tega povzročajo imunološko kontaktno koprivnico. Te snovi je treba razvrstiti tudi kot povzročitelje preobčutljivosti kože. Za snovi, ki povzročajo znake imunološke kontaktne koprivnice, vendar ne izpolnjujejo meril za povzročitelja preobčutljivosti dihal, je treba preučiti razvrstitev te snovi kot povzročitelja preobčutljivosti kože.

Za identifikacijo snovi, ki povzročajo imunološko kontaktno koprivnico, za zdaj ni na voljo priznanega modela za preskušanje na živalih. Zato se take snovi običajno razvrščajo na podlagi dokazov pri ljudeh, podobno kot pri določanju preobčutljivosti kože.

14.

v oddelku 3.4.3.3.1 se sklicevanje na „tabeli 3.4.3“ nadomesti s „tabeli 3.4.5“;

15.

oddelek 3.4.3.3.2 se spremeni:

16.

oddelek 3.4.4.1 se nadomesti z naslednjim:

3.4.4.1   Elementi etikete se uporabljajo za snovi ali zmesi, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev v ta razred nevarnosti, v skladu s tabelo 3.4.7.

Tabela 3.4.7

Elementi etikete za preobčutljivost dihal ali kože

17.

na koncu oddelka 3.8.3.4.5 se doda naslednji stavek:

„Draženje dihalnih poti in narkotične učinke se oceni posebej v skladu z merili iz oddelka 3.8.2.2. Pri opravljanju razvrščanja za te nevarnosti je treba dodatno upoštevati prispevke vsake sestavine, razen če obstajajo dokazi, da ni dodatnih učinkov.“;

18.

v oddelku 3.9.1.2 se za besedo „snov“ dodata besedi „ali zmes“;

19.

doda se naslednji oddelek 3.10.1.6.2a:

3.10.1.6.2a   Čeprav opredelitev vdihavanja v oddelku 3.10.1.2 vključuje vhod trdne snovi v dihala, je razvrstitev na podlagi točke (b) v tabeli 3.10.1 za kategorijo 1 namenjena le uporabi za tekočine in zmesi.“

(a)

‚Akutna strupenost za vodno okolje‘ pomeni inherentno lastnost snovi, ki škodi vodnemu organizmu pri kratkotrajni izpostavljenosti tej snovi v vodi.

(b)

‚Akutna (kratkotrajna) nevarnost‘ za namene razvrstitve pomeni nevarnost snovi ali zmesi, ki jo povzroča akutna strupenost te snovi ali zmesi za organizem med kratkotrajno izpostavljenostjo tej snovi ali zmesi v vodi.

(c)

‚Razpoložljivost snovi‘ pomeni obseg, v katerem ta snov postane topna ali disperzibilna. Razpoložljivost kovin pomeni obseg, v katerem se lahko delež kovinskih ionov v kovinski spojini (M°) loči od preostanka spojine (molekule).

(d)

‚Biološka razpoložljivost‘ pomeni obseg, v katerem se snov absorbira v organizmu in razširi v ciljnem delu znotraj organizma. Odvisna je od fizikalno-kemijskih lastnosti snovi, anatomije in fiziologije organizma, farmakokinetike in načina izpostavljenosti. Razpoložljivost ni pogoj za biološko razpoložljivost.

(e)

‚Kopičenje v organizmih‘ pomeni neto količino snovi, ki ostane v organizmu po njenem sprejetju, preoblikovanju in odstranjevanju ob vseh načinih izpostavljenosti (tj. zrak, voda, sediment/tla in hrana).

(f)

‚Biokoncentracija‘ pomeni neto količino snovi, ki ostane v organizmu po njenem sprejetju, preoblikovanju in odstranjevanju zaradi izpostavljenosti vodi.

(g)

‚Kronična strupenost za vodno okolje‘ pomeni inherentno lastnost snovi, ki povzroča škodljive učinke na vodne organizme med izpostavljenostjo v vodi, in se določi glede na življenjski krog organizma.

(h)

‚Razgradnja‘ pomeni razpad organskih molekul na manjše molekule in nazadnje na ogljikov dioksid, vodo in soli.

(i)

‚ECx‘ pomeni koncentracijo, pri kateri je odziv x %.

(j)

‚Dolgotrajna nevarnost‘ za namene razvrstitve pomeni nevarnost snovi ali zmesi, ki jo povzroča kronična strupenost te snovi ali zmesi po dolgotrajni izpostavljenosti v vodi.

(k)

‚Koncentracija brez učinka (NOEC)‘ pomeni testno koncentracijo takoj pod najnižjo testirano koncentracijo s statistično značilnim škodljivim učinkom. V primerjavi s kontrolno koncentracijo NOEC nima statistično značilnega škodljivega učinka.

—

akutno nevarnost za vodno okolje,

—

dolgotrajno nevarnost za vodno okolje.

—

akutna strupenost za vodno okolje,

—

kronična strupenost za vodno okolje,

—

zmožnost za kopičenje v organizmih ali dejansko kopičenje v organizmih in

—

razgradnja (biotska ali abiotska) pri organskih kemikalijah.

(a)

če se v 28-dnevnih študijah o hitri biorazgradljivosti dosežejo vsaj naslednje stopnje razgradljivosti;

Te stopnje biorazgradljivosti je treba doseči v 10 dneh od začetka razgradnje, ki se začne, ko se razgradi 10 % snovi, razen če je snov prepoznana kot UVCB ali kot kompleksna snov, ki jo sestavlja več sestavin s podobnimi strukturami. V takem primeru in ob ustrezni utemeljitvi se lahko pogoj 10-dnevnega okvira opusti in se po 28 dneh uporabi mejna vrednost ali

(b)

če so na voljo le podatki BOD in COD, kadar je razmerje BOD5/COD ≥ 0,5, ali

(c)

če so na voljo drugi prepričljivi znanstveni dokazi, ki kažejo, da se snov lahko razgradi (biotsko in/ali abiotsko) v vodnem okolju za > 70 % v 28 dneh.

—

razvrstitev na podlagi preskušenih zmesi,

—

razvrstitev na podlagi premostitvenih načel,

—

uporabo ‚seštevanja razvrščenih sestavin‘ in/ali ‚formule dodajanja‘.

(a)

Kadar so na voljo ustrezni podatki o preskusih akutne strupenosti (LC50 ali EC50) za celotno zmes, ki kažejo L(E)C50 ≤ 1 mg/l:

zmes se razvrsti v kategorijo akutnosti 1 v skladu s točko (a) tabele 4.1.0.

(b)

Kadar so na voljo podatki o preskusih akutne strupenosti (LC50 ali EC50) za celotno zmes, ki kažejo L(E)C50 > 1 mg/l običajno za vse prehranjevalne ravni:

razvrstitev v kategorijo akutne nevarnosti ni potrebna.

(a)

Kadar so na voljo ustrezni podatki o kronični strupenosti (ECx ali NOEC) za celotno zmes, ki kažejo ECx ali NOEC preskušene zmesi ≤ 1 mg/l:

(b)

Kadar so na voljo ustrezni podatki o kronični strupenosti (ECx ali NOEC) za celotno zmes, ki kažejo ECx ali NOEC preskušene zmesi > 1 mg/l za običajno vse prehranjevalne ravni:

razvrstitev za dolgotrajno nevarnost v kategorijo kroničnosti 1, 2 ali 3 ni potrebna.

(a)

na podlagi akutne strupenosti za vodno okolje:

kjer je:

Rezultat izračuna o strupenosti se lahko uporabi za uvrstitev tega dela zmesi v kategorijo akutne nevarnosti, ki se potem uporabi pri metodi seštevanja;

(b)

na podlagi kronične strupenosti za vodno okolje:

kjer je:

Enaka strupenost odraža dejstvo, da se snovi, ki niso hitro razgradljive, razvrstijo v kategorijo nevarnosti, ki je za eno raven ‚resnejša‘ od kategorije, v katero se razvrstijo hitro razgradljive snovi.

Izračunana enaka strupenost se lahko uporabi za uvrstitev tega dela zmesi v kategorijo dolgotrajne nevarnosti v skladu z merili za hitro razgradljive snovi (točka (b)(ii) tabele 4.1.0), ki se potem uporabi pri metodi seštevanja.

—

stopenjski pristop iz oddelkov 4.1.3.5.5.3 in 4.1.3.5.5.4, pri katerem se uporabi ponderirana vsota, ki se dobi tako, da se koncentracije sestavin iz kategorije akutnosti 1 in kategorije kroničnosti 1 pomnožijo s faktorjem, namesto da bi se deleži zgolj sešteli skupaj. To pomeni, da se koncentracija iz ‚kategorije akutnosti 1‘ v levem stolpcu tabele 4.1.1 in koncentracija iz ‚kategorije kroničnosti 1‘ v levem stolpcu tabele 4.1.2 pomnožita z ustreznim množilnim faktorjem. Množilni faktorji, ki se uporabljajo za te sestavine, se določijo na podlagi vrednosti strupenosti, kot je povzeto v tabeli 4.1.3 spodaj. Za razvrstitev zmesi, ki vsebuje sestavine iz kategorije akutnosti/kroničnosti 1, je zato treba poznati vrednost M-faktorja, da se lahko uporabi metoda seštevanja,

—

formula dodajanja (glej oddelek 4.1.3.5.2), kadar so na voljo podatki o strupenosti za vse zelo strupene sestavine v zmesi in obstajajo zanesljivi dokazi, da so vse druge sestavine, vključno s tistimi, o katerih ni na voljo podatkov o akutni in/ali kronični strupenosti, malo strupene ali sploh niso strupene ter ne prispevajo pomembno k nevarnosti zmesi za okolje.

(a)

oddelek 2.8 se nadomesti z naslednjim:

„2.8   Zmesi, ki vsebujejo najmanj eno snov, ki povzroča preobčutljivost

Etiketa na embalaži zmesi, ki niso razvrščene kot snovi, ki povzročajo preobčutljivost, a vsebujejo najmanj eno snov, razvrščeno kot snov, ki povzroča preobčutljivost, prisotna pa je v koncentraciji, ki je enaka ali večja od koncentracije, navedene v tabeli 3.4.6 Priloge I, vključuje izjavo:

EUH208 – ‚Vsebuje (ime snovi, ki povzroča preobčutljivost). Lahko povzroči alergijski odziv.‘

Etikete zmesi, ki so razvrščene kot snovi, ki povzročajo preobčutljivost, ki vsebujejo eno ali več drugih snovi, ki so razvrščene kot snovi, ki povzročajo preobčutljivost (poleg snovi, na podlagi katere je bila zmes razvrščena) in so prisotne v koncentraciji, ki je enaka ali večja od koncentracije, navedene v tabeli 3.4.6 Priloge I, vključujejo imena takšnih snovi.“;

(b)

v oddelku 2.10 se prva alinea nadomesti z:

„3.2.2.1

Ta določba se ne uporablja za aerosole, ki so razvrščeni in označeni le kot ‚vnetljivi aerosoli, kategorija 1‘ ali ‚vnetljivi aerosoli, kategorija 2‘. Prav tako se ne uporablja za prenosne plinske posode.“

(a)

uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

„Stavek o nevarnosti se uporablja v skladu z deli 2, 3, 4 in 5 Priloge I.

Pri izbiri stavkov o nevarnosti v skladu s členoma 21 in 27 lahko dobavitelji uporabijo sestavljene stavke o nevarnosti iz te priloge.

V skladu s členom 27 se lahko za označevanje uporabljajo naslednja načela prednostne razvrstitve stavkov o nevarnosti:

Da bi označili način vnosa ali izpostavljenosti, se lahko uporabijo sestavljeni stavki o nevarnosti iz tabele 1.2.“;

(b)

v tabeli 1.1 se črta opomba k oznaki H200;

(c)

tabela 1.2 se spremeni:

(d)

tabela 1.3 se spremeni:

(a)

v naslovu se črtata besedi „snoveh ali“;

(b)

pri oznaki EUH201/201A, prvi stolpec, se črtajo vsa napotila na „201/201A“;

(c)

pri oznaki EUH209/209A, prvi stolpec, se črtajo vsa napotila na „209/209A“.

(a)

tabela 6.2 se spremeni:

(b)

tabela 6.3 se spremeni:

(c)

tabela 6.5 se nadomesti z naslednjim:

„Tabela 6.5

Previdnostni stavki – odstranjevanje