18.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 188/1

(1)

Notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem mora biti zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. V ta namen je bil vzpostavljen celovit sistem Skupnosti za homologacijo motornih vozil. Tehnične zahteve za podelitev homologacije motornim vozilom glede na emisije bi morale biti zato usklajene, da bi se izognili zahtevam, ki se od države do države razlikujejo, in da bi zagotovili visoko raven varstva okolja.

(2)

Ta uredba je nova posamična uredba v okviru postopka Skupnosti za podelitev homologacije v skladu z Direktivo 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (3). Priloge IV, VI in XI k navedeni direktivi bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(3)

Na zahtevo Evropskega parlamenta je bil v zakonodajo Skupnosti na področju vozil uveden nov ureditveni pristop. Tako bi morala ta uredba določati zgolj temeljne določbe o emisijah vozil, tehnične specifikacije pa bi bilo treba določiti z izvedbenimi ukrepi, sprejetimi po postopkih komitologije.

(4)

Šesti okoljski akcijski program Skupnosti, ki je bil sprejet s Sklepom št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 (4), opredeljuje potrebo po zmanjšanju onesnaženosti do ravni, pri kateri se kar najbolj zmanjšajo škodljive posledice za zdravje ljudi, ob upoštevanju zlasti občutljivejših skupin prebivalstva in okolja kot celote. Zakonodaja Skupnosti je vzpostavila ustrezne standarde za kakovost zunanjega zraka za varovanje zdravja ljudi, še zlasti občutljivejših posameznikov, in za nacionalne zgornje meje emisij. Po svojem sporočilu z dne 4. maja 2001, s katerim je bil vzpostavljen program „Čist zrak za Evropo“ (CAFE), je Komisija 21. septembra 2005 sprejela še eno sporočilo z naslovom „Tematska strategija o onesnaževanju zraka“. Eden izmed sklepov te tematske strategije je, da je za dosego ciljev EU glede kakovosti zraka potrebno nadaljnje zmanjšanje emisij v prevoznem sektorju (zračnem, pomorskem in kopenskem prevozu), v gospodinjstvih in v energetskem, kmetijskem in industrijskem sektorju. V tem okviru bi se bilo treba z nalogo zniževanja emisij vozil spoprijeti v sklopu celostne strategije. Standardi Euro VI sodijo med ukrepe, ki so bili oblikovani za zmanjšanje dejanskih emisij onesnaževal zraka iz vozil v uporabi, kot so trdna onesnaževala, in predhodnikov ozona, kot so dušikovi oksidi (NOx) in ogljikovodiki.

(5)

Da bi dosegli cilje EU glede kakovosti zraka, si je treba trajno prizadevati za zmanjšanje emisij iz vozil. Industrija bi zato morala imeti na voljo jasne informacije o prihodnjih mejnih vrednostih emisij ter dovolj časa za njihovo dosego in potreben tehnični razvoj.

(6)

Še zlasti je za izboljšanje kakovosti zraka in upoštevanje mejnih vrednosti onesnaževanja ter nacionalnih zgornjih mej emisij potrebno zmanjšanje emisij NOx iz težkih vozil. Določanje mejnih vrednosti emisij NOx v zgodnji fazi bo proizvajalcem vozil po celotni Evropski uniji omogočilo dolgoročno gotovost načrtovanja.

(7)

Pri določanju standardov glede emisij je pomembno upoštevati vpliv na trge in konkurenčnost proizvajalcev, neposredne in posredne stroške za podjetja ter koristi, ki iz tega izhajajo, kot so spodbujanje inovacij, izboljšanje kakovosti zraka, nižji stroški zdravstva in podaljšanje življenjske dobe.

(8)

Neomejen dostop do informacij o popravilu vozil prek standardizirane oblike, ki jo je mogoče uporabiti za pridobitev tehničnih informacij, ter uspešna konkurenca na trgu storitev informiranja o popravilu in vzdrževanju vozil sta nujna za izboljšanje delovanja notranjega trga, zlasti glede prostega pretoka blaga, svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev. Velik del takih informacij je povezanih z vgrajenimi sistemi za diagnostiko na vozilu (OBD) in njihovimi interakcijami z drugimi sistemi vozila. Treba je določiti tehnične specifikacije, ki bi jih morali proizvajalci glede določb o informacijah upoštevati pri oblikovanju svojih spletnih strani, skupaj z usmerjenimi ukrepi za zagotovitev ustreznega dostopa za mala in srednje velika podjetja (MSP).

(9)

Komisija bi morala najkasneje do 7. avgusta 2013 pregledati delovanje sistema neomejenega dostopa do vseh informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, da se ugotovi, ali bi bilo primerno vse določbe, s katerimi je urejen dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, združiti v revidirani okvirni zakonodaji o homologaciji. Če bodo določbe, ki urejajo dostop do takšnih informacij, združene na ta način, bi bilo treba ustrezne določbe iz te uredbe razveljaviti pod pogojem, da se ohranijo obstoječe pravice do dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil.

(10)

Komisija bi morala spodbujati razvoj mednarodne standardne oblike neomejenega in standardiziranega dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, na primer prek Evropskega odbora za standardizacijo (CEN).

(11)

Nujno je treba pripraviti skupen evropski standard za obliko OBD informacij v vozilu ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila. Dokler ta standard ne bo sprejet, bi morale biti OBD informacije v vozilu ter informacije o popravilu in vzdrževanju za težka vozila predstavljene na lahko dostopen način in v obliki, ki zagotavlja nediskriminacijski dostop. Informacije bi morale biti na voljo na internetnih straneh proizvajalcev ali, če to ni izvedljivo zaradi narave informacij, v drugi ustrezni obliki.

(12)

Komisija bi morala spremljati emisije, ki še niso pravno urejene in ki so posledica širše uporabe novih sestav goriva, tehnologije motorjev in sistemov za uravnavanje emisij. Komisija bi tudi morala po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti predloge o ureditvi takšnih emisij.

(13)

Primerno je spodbujati uvedbo vozil na alternativna goriva, ki imajo lahko nizke emisije NOx in trdnih delcev. Zato bi bilo treba uvesti mejne vrednosti za ogljikovodike, nemetanske ogljikovodike in metan.

(14)

Da bi zagotovili nadzor nad emisijami izredno majhnih delcev trdnih onesnaževal (PM 0,1 μm in manj), bi morali Komisiji podeliti pooblastila, da sprejme pristop, ki bo poleg trenutno uporabljenega pristopa na podlagi mase delcev temeljil tudi na številu delcev trdnih onesnaževal. Pri pristopu, ki temelji na številu delcev trdne snovi, bi se morali uporabiti rezultati Programa za merjenje delcev (PMD) Gospodarske komisije ZN za Evropo (UN/ECE), pristop pa bi moral biti v skladu z obstoječimi ambicioznimi cilji varovanja okolja.

(15)

Za uresničitev teh okoljskih ciljev je smiselno pokazati, da bodo mejne vrednosti števila delcev verjetno odražale največjo učinkovitost, ki jo je trenutno mogoče doseči s filtri za delce z uporabo najboljše razpoložljive tehnologije.

(16)

Komisija bi morala kot preskusni postopek sprejeti svetovno harmonizirane vozne cikle, ki so podlaga za predpise o emisijah pri podeljevanju ES-homologacije. Proučiti bi bilo treba tudi uporabo prenosnih sistemov za merjenje emisij za preverjanje dejanskih emisij vozil v uporabi in uvedbo postopkov za nadzor emisij izven pogojev preskusnega cikla.

(17)

Naknadno opremljanje težkih vozil s filtri za trdne delce pri dizelskih motorjih bi lahko vodilo k povečanju emisij dušikovega dioksida (NO2). Komisija bi morala zato v okviru tematske strategije o onesnaževanju zraka pripraviti zakonodajni predlog za uskladitev nacionalnih zakonodaj o naknadnem opremljanju in zagotoviti, da bodo vanje vključene okoljevarstvene zahteve.

(18)

OBD sistemi so pomembni za uravnavanje emisij med uporabo vozila. Zaradi pomembnosti uravnavanja emisij v realnih okoliščinah bi morala Komisija redno pregledovati zahteve za take sisteme in tolerančni prag za spremljanje napak.

(19)

Komisija bi morala za spremljanje prispevka tega sektorja kot celote h globalnim emisijam toplogrednih plinov vpeljati merjenje porabe goriva in emisij ogljikovega dioksida (CO2) iz težkih vozil.

(20)

Za spodbujanje trga čistih in energetsko učinkovitih vozil bi morala Komisija preučiti izvedljivost in oblikovanje opredelitve in metodologije porabe energije in emisij CO2 za celotna vozila in ne le za motorje, ne da bi to vplivalo na uporabo virtualnih in dejanskih preskušanj. V takšno opredelitev in metodologijo bi bilo treba vključiti tudi alternativne zamisli za prenos moči (npr. hibridna vozila) in rezultate izboljšav na vozilih, kot so aerodinamičnost, masa, nosilnost in kotalni upor. Če je mogoče najti ustrezno metodo za predstavitev in primerjavo, bi bilo treba izračunano porabo goriva in emisije CO2 za posamezne tipe vozil dati na voljo javnosti.

(21)

Da bi bolje nadzorovali dejanske emisije vozil v uporabi, vključno z emisijami izven pogojev preskusnega cikla, in olajšali postopek skladnosti vozil v prometu, bi bilo treba v primernem časovnem okviru sprejeti metodologijo preskušanja in zahteve učinkovitosti, ki temeljijo na uporabi prenosnih sistemov za merjenje emisij.

(22)

Da bi izpolnili cilje glede kakovosti zraka, bi morala Komisija uvesti usklajene predpise za zagotavljanje, da so emisije izven pogojev preskusnega cikla iz težkih motorjev in vozil pod ustreznim nadzorom pri širokem izboru različnih delovnih in okoljskih pogojev.

(23)

Pravilno delovanje sistema za naknadno obdelavo, zlasti v primeru NOx, je temeljna zahteva za izpolnjevanje vzpostavljenih standardov za emisije onesnaževal. V tej povezavi bi bilo treba uvesti ukrepe, ki zagotavljajo ustrezno delovanje sistemov na podlagi uporabe reagentov.

(24)

Države članice imajo možnost, da s finančnimi spodbudami pospešijo dajanje v promet vozil, ki izpolnjujejo zahteve, sprejete na ravni Skupnosti. Ta uredba ne bi smela posegati v pravico držav članic, da vključijo emisije v metodo za izračun davka na vozila.

(25)

Države članice bi se morale pri pripravi ukrepov, s katerimi bi zagotovile naknadno opremljanje obstoječih težkih vozil, opirati na standarde Euro VI.

(26)

Države članice bi morale določiti pravila o kaznih za kršitve določb te uredbe in zagotoviti njihovo izvajanje. Predvidene kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(27)

Zahteve glede moči motorjev motornih vozil iz Direktive Sveta 80/1269/EGS z dne 16. decembra 1980 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na moč motorja motornih vozil (5), bi bilo treba vključiti v to uredbo in Uredbo (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (6). Uredbo (ES) št. 715/2007 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti, Direktivo 80/1269/EGS pa razveljaviti.

(28)

Da bi poenostavili zakonodajo Skupnosti, je primerno sedanjo zakonodajo na področju emisij iz težkih vozil, to je Direktivo 2005/55/ES (7) in Direktivo Komisije 2005/78/ES (8), zamenjati z uredbo. Uporaba uredbe bi morala zagotoviti, da se podrobne tehnične določbe neposredno uporabljajo za proizvajalce, homologacijske organe in tehnične službe in da se jih lahko hitro in učinkovito posodablja. Zato bi bilo treba direktivi 2005/55/ES in 2005/78/ES razveljaviti, Uredbo (ES) št. 715/2007 pa ustrezno spremeniti.

(29)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (9).

(30)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za uvedbo mejne vrednosti števila delcev v Prilogi I, za morebitno določanje vrednosti dopustne ravni sestavine NO2 v mejni vrednosti NOx, za uvedbo posebnih postopkov, preskusov in zahtev za homologacijo, kot tudi postopka za merjenje števila delcev, ter za sprejetje ukrepov glede emisij izven pogojev preskusnega cikla, uporabe prenosnih sistemov za merjenje emisij, dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter preskusnih ciklov, ki se uporabljajo pri merjenju emisij. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(31)

Ker ciljev te uredbe, in sicer uresničitve notranjega trga z uvedbo skupnih tehničnih zahtev glede emisij motornih vozil in zagotovitve dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil neodvisnim izvajalcem na enaki podlagi kot pooblaščenim trgovcem in vzdrževalcem, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev –

1.

„motor“ pomeni pogonski vir vozila, za katerega se kot samostojni tehnični enoti, opredeljeni v točki 25 člena 3 Direktive 2007/46/ES, lahko podeli homologacija;

2.

„plinasta onesnaževala“ pomeni emisije izpušnih plinov ogljikovega monoksida, NOx, izraženih z ekvivalentom NO2, in ogljikovodikov;

3.

„trdna onesnaževala“ pomeni sestavine izpušnih plinov, ki se pri najvišji temperaturi 325 K (52 °C) odstranijo iz razredčenih izpušnih plinov s filtri, opisanimi v preskusnem postopku za preverjanje povprečnih emisij iz izpušne cevi;

4.

„emisije iz izpušne cevi“ pomeni emisije plinastih in trdnih onesnaževal;

5.

„okrov ročične gredi“ pomeni prostore v motorju ali zunaj njega, ki so z notranjimi ali zunanjimi kanali povezani z oljnim koritom in skozi katere lahko uhajajo plini in hlapi;

6.

„naprava za uravnavanje onesnaževanja“ pomeni tiste dele vozila, ki uravnavajo in/ali omejujejo emisije iz izpušne cevi;

7.

„vgrajen sistem za diagnostiko na vozilu (OBD)“ pomeni sistem v vozilu ali povezan z motorjem, ki lahko odkrije napake in po potrebi nanje opozori prek sistema za opozarjanje ter s podatki, shranjenimi v računalniškem pomnilniku, prepozna verjetno področje napačnega delovanja in te podatke sporoči v sistem izven vozila;

8.

„odklopna strategija“ pomeni strategijo za uravnavanje emisij, ki zmanjšuje učinkovitost naprav za uravnavanje emisij pod pogoji okolja ali delovanja motorja pri normalnem delovanju vozila ali izven postopkov homologacijskih preskusov;

9.

„originalna naprava za uravnavanje onesnaževanja“ pomeni napravo za uravnavanje onesnaževanja ali sestav takšnih naprav, ki so vključene v homologacijo zadevnega vozila;

10.

„nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja“ pomeni napravo za uravnavanje onesnaževanja ali sestav takšnih naprav, ki so namenjene za nadomestitev originalne naprave za uravnavanje onesnaževanja in se jih lahko odobri kot samostojno tehnično enoto, kakor je opredeljena v točki 25 člena 3 Direktive 2007/46/ES;

11.

„informacije o popravilu in vzdrževanju vozila“ pomeni vse informacije, potrebne za diagnozo, servisiranje, pregled, periodične kontrole, popravilo, ponovno programiranje, ponovno vključitev vozila ali diagnostično podporo vozilu na daljavo, ki jih proizvajalec zagotovi svojim pooblaščenim trgovcem in serviserjem, vključno z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnili takšnih informacij. Te informacije vključujejo vse informacije, potrebne za vgradnjo delov ali opreme v vozila;

12.

„proizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je homologacijskemu organu odgovorna za vse vidike homologacijskega postopka ali postopka izdaje soglasja in za zagotavljanje skladnosti proizvodnje. Ni nujno, da je ta fizična ali pravna oseba neposredno vključena v vse stopnje izdelave vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki je predmet homologacijskega postopka;

13.

„neodvisni izvajalec“ pomeni podjetja, ki niso pooblaščeni trgovci in serviserji, so pa neposredno ali posredno vključena v popravilo in vzdrževanje motornih vozil, zlasti serviserje, proizvajalce ali distributerje servisne opreme, orodij ali nadomestnih delov, izdajatelje tehničnih informacij, avtomobilske klube, izvajalce pomoči pri okvarah vozil na cesti, izvajalce pregledov in preskušanj, ponudnike usposabljanj za vgrajevalce, proizvajalce in serviserje opreme za vozila na alternativna goriva;

14.

„vozilo na alternativno gorivo“ pomeni vozilo, ki je načrtovano za pogon na vsaj eno vrsto goriva, ki je ali plinasto pri sobni temperaturi in tlaku ali pa v glavnem pridobljeno iz nemineralnih olj;

15.

„referenčna masa“ pomeni maso vozila, pripravljenega za vožnjo, od katere se odšteje enotna masa voznika 75 kg in prišteje enotna masa 100 kg;

16.

„nedovoljeni poseg“ pomeni izključitev, prilagoditev ali spremembo sistema za uravnavanje emisij vozila ali pogonskega sistema, vključno z vso programsko opremo ali drugimi elementi nadzorne logike v teh sistemih, katerega načrtovani ali nenačrtovani učinek je povečanje emisij vozila.

(a)

160 000 km ali pet let, kar koli nastopi prej, če so z motorji opremljena vozila kategorij M1, N1 in M2;

(b)

300 000 km ali šest let, kar koli nastopi prej, če so z motorji opremljena vozila kategorij N2, N3 z največjo tehnično dovoljeno maso do vključno 16 ton in M3 razreda I, razreda II in razreda A, in razreda B z največjo tehnično dovoljeno maso do vključno 7,5 ton;

(c)

700 000 km ali sedem let, kar koli nastopi prej, če so z motorji opremljena vozila kategorije N3 z največjo tehnično dovoljeno maso večjo od 16 ton in kategorije M3 razreda III in razreda B z največjo tehnično dovoljeno maso večjo od 7,5 ton.

(a)

emisije iz izpušne cevi, vključno s preskusnimi cikli, uporabo prenosnih sistemov za merjenje emisij za preverjanje dejanskih emisij vozil v uporabi, preverjanjem in omejevanjem emisij izven pogojev preskusnega cikla, določitvijo mejnih vrednosti za število delcev ob ohranitvi obstoječih strogih okoljevarstvenih zahtev in emisijami pri prostem teku;

(b)

emisije iz okrova ročične gredi;

(c)

OBD sisteme in učinkovitost naprav za uravnavanje onesnaževanja pri vozilih v uporabi;

(d)

trajnost naprav za uravnavanje onesnaževanja, nadomestnih naprav za uravnavanje onesnaževanja, skladnost motorjev in vozil v uporabi, skladnost proizvodnje in tehnično brezhibnost;

(e)

emisije CO2 in porabo goriva;

(f)

podeljevanje razširitve homologacij;

(g)

preskusno opremo;

(h)

referenčna goriva, kot so bencin, dizel, plinasta goriva in biogoriva, npr. bioetanol, biodizel in bioplin;

(i)

meritve moči motorja;

(j)

pravilno delovanje in obnavljanje naprav za uravnavanje onesnaževanja;

(k)

posebne določbe, s katerimi se zagotovi pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje NOx; takšne določbe zagotavljajo, da vozil ni mogoče upravljati, če ukrepi za uravnavanje NOx ne delujejo zaradi, na primer, pomanjkanja katerega koli potrebnega reagenta, nepravilnega vračanja izpušnih plinov v valj (EGR) ali izključitve EGR.

(a)

dajanje lažnih izjav pri postopkih homologacije ali postopkih preklica;

(b)

ponarejanje rezultatov preskusov v okviru homologacije ali potrditve skladnosti v uporabi;

(c)

zadržanje podatkov ali tehničnih specifikacij, ki bi lahko povzročili preklic ali odvzem homologacije;

(d)

uporabo odklopnih strategij;

(e)

zavračanje dostopa do informacij.

(a)

kot dodatni nadzor nad emisijami trdnih delcev uvede mejne vrednosti števila delcev, določene na ravni, ki ustreza tehnologijam, ki se takrat dejansko uporabljajo za doseganje mejne vrednosti mase delcev;

(b)

sprejme postopek za merjenje števila delcev.

1.

člen 5(3) se spremeni:

2.

člen 14(6) se črta.