Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32007R0520

    Uredba Sveta (ES) št. 520/2007 z dne 7. maja 2007 o nekaterih tehničnih ukrepih za ohranitev nekaterih staležev izrazito selivskih vrst in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 973/2001

    UL L 123, 12.5.2007, p. 3–13 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

    Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 22/12/2022

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2007/520/oj

    12.5.2007   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 123/3


    UREDBA SVETA (ES) št. 520/2006

    z dne 7. maja 2007

    o nekaterih tehničnih ukrepih za ohranitev nekaterih staležev izrazito selivskih vrst in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 973/2001

    SVET EVROPSKE UNIJE –

    ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

    ob upoštevanju predloga Komisije,

    ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Skupnost je s Sklepom 98/392/ES (1) odobrila Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, ki vsebuje nekatera načela in pravila v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem živih vodnih virov. Skupnost v okviru svojih širših mednarodnih obveznosti sodeluje pri prizadevanjih za ohranitev staležev rib v mednarodnih vodah.

    (2)

    Na podlagi Sklepa 86/238/EGS (2) je Skupnost od 14. novembra 1997 pogodbenica Mednarodne konvencije za ohranitev tunov v Atlantiku (v nadaljnjem besedilu „Konvencija ICCAT“).

    (3)

    Konvencija ICCAT z ustanovitvijo Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (v nadaljnjem besedilu „ICCAT“) ter s sprejetjem priporočil za ohranjanje in upravljanje na območju konvencije, ki postanejo zavezujoča za pogodbenice, določa okvir za regionalno sodelovanje pri ohranjanju in upravljanju virov tunov in tunom sorodnih vrst v Atlantskem oceanu in sosednjih morjih.

    (4)

    ICCAT je priporočila nekatere tehnične ukrepe za nekatere staleže izrazito selivskih vrst v Atlantiku in Sredozemlju, zlasti dovoljeno velikost in težo rib, omejitve ulova na nekaterih območjih ali v nekaterih obdobjih ali z določenim orodjem ter omejitve zmogljivosti. Ta priporočila so obvezujoča za Skupnost in bi jih bilo torej treba izvajati.

    (5)

    Skupnost je s Sklepom 95/399/ES (3) odobrila Sporazum o ustanovitvi Komisije za tune v Indijskem oceanu. Ta sporazum z ustanovitvijo Komisije za tune v Indijskem oceanu (v nadaljnjem besedilu „IOTC“) ter sprejetjem sklepov za ohranjanje in upravljanje na območju pristojnosti IOTC, ki postanejo zavezujoči za pogodbenice, določa koristen okvir za okrepitev mednarodnega sodelovanja za ohranjanje in razumno izkoriščanje tunov in sorodnih vrst v Indijskem oceanu.

    (6)

    IOTC je sprejela priporočilo, ki določa nekatere tehnične ukrepe za določene staleže izrazito selivskih vrst v Indijskem oceanu in zlasti omejitev zmogljivosti. To priporočilo je zavezujoče za Skupnost in bi ga bilo torej treba izvajati.

    (7)

    Skupnost je s Sklepom 2005/938/ES (4) odobrila Sporazum o mednarodnem programu za ohranjanje delfinov. Zato bi morala Skupnost uporabljati določbe iz omenjenega sporazuma.

    (8)

    Med cilji tega sporazuma sta postopno zmanjšanje naključne smrtnosti delfinov pri ribolovu tunov z zaporno plavarico v vzhodnem Tihem oceanu na raven blizu nič, tako da se določijo letne zgornje meje ulova, in dolgoročna trajnost staležev tunov na območju iz Sporazuma.

    (9)

    Skupnost ima ribolovne interese v vzhodnem Tihem oceanu in je sodelovala pri postopku za sprejetje Konvencije o okrepitvi Medameriške komisije za tuna v tropih, v nadaljnjem besedilu „Konvencija iz Antigve“. V skladu s Sklepom 2005/26/ES (5) je odobrila podpis Konvencije iz Antigve in začela postopek pristopa k tej novi konvenciji. V pričakovanju začetka veljavnosti Konvencije iz Antigve je Skupnost kot sodelujoča nepogodbenica Medameriške komisije za tuna v tropih (v nadaljnjem besedilu „IATTC“) sklenila, da bo uporabljala tehnične ukrepe, ki jih je sprejela IATTC. Zato bi bilo treba te ukrepe vključiti v zakonodajo Skupnosti.

    (10)

    V skladu s Sklepom 2005/75/ES (6) je Skupnost z učinkom od 25. januarja 2005 pogodbenica Konvencije o ohranjanju in upravljanju izrazito selivskih staležev rib v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana (v nadaljnjem besedilu „Konvencija WCPFC“).

    (11)

    Konvencija WCPFC z ustanovitvijo Komisije za ribištvo v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana (v nadaljnjem besedilu „WCPFC“) določa okvir za regionalno sodelovanje za zagotovitev dolgoročnega ohranjanja in trajnostnega izkoriščanja izrazito selivskih staležev rib v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana.

    (12)

    Zato bi morala Skupnost uporabljati določbe iz Konvencije in tudi tehnične ukrepe, ki jih sprejme WCPFC.

    (13)

    Tehnični ukrepi, ki so jih sprejele te regionalne ribiške organizacije, so bili vključeni v Uredbo Sveta (ES) št. 973/2001 z dne 14. maja 2001 o nekaterih tehničnih ukrepih za ohranitev nekaterih staležev izrazito selivskih vrst (7).

    (14)

    Ker so te organizacije sprejele nove tehnične ukrepe in ker so bili že veljavni ukrepi od sprejetja Uredbe (ES) št. 973/2001 posodobljeni, bi bilo treba omenjeno uredbo razveljaviti in nadomestiti s to uredbo.

    (15)

    Omejitve zmogljivosti bi bilo treba določiti v skladu s členom 20 Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (8).

    (16)

    Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (9)

    SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

    NASLOV I

    UVODNE DOLOČBE

    Člen 1

    Predmet

    Ta uredba določa tehnične ohranitvene ukrepe, ki se uporabljajo za ulov in iztovarjanje nekaterih staležev izrazito selivskih vrst iz Priloge I ter ulov neciljnih vrst.

    Člen 2

    Področje uporabe

    Brez poseganja v člen 9 se ta uredba uporablja za plovila, ki plujejo pod zastavo držav članic in so registrirana v Skupnosti (v nadaljnjem besedilu „ribiška plovila Skupnosti“).

    Člen 3

    Opredelitve pojmov

    V tej uredbi:

    1.

    „izrazito selivske vrste“ pomeni vrste iz Priloge I;

    2.

    „tuni in tunom sorodne vrste, ki jih določa ICCAT“ pomeni vrste iz Priloge II;

    3.

    „meja smrtnosti delfinov“ pomeni mejo, opredeljeno v členu V Sporazuma o mednarodnem programu ohranjanja delfinov (10);

    4.

    „športni ribolov“ pomeni ribolovne dejavnosti, pri katerih se živi vodni viri izkoriščajo za rekreacijo ali šport;

    5.

    „obkroževalne mreže“ pomenijo mreže, ki lovijo ribe tako, da se obkrožijo s strani in od spodaj; lahko so opremljene z zaporno vrvjo ali pa tudi ne;

    6.

    „zaporna plavarica“ pomeni kakršno koli obkroževalno mrežo, katere dno se potegne skupaj z zaporno vrvico na dnu mreže, ki gre skozi vrsto obročev ob spodnji vrvi in omogoča da se mreža stisne in zapre. Zaporne plavarice se lahko uporabljajo za lov malih pelagičnih vrst, velikih pelagičnih vrst ali pridnenih vrst;

    7.

    „parangali“ pomeni ribolovno orodje, ki obsega glavno vrv s številnimi trnki na stranskih vrvicah (predvrvicah), ki so različno dolge in med seboj različno oddaljene, odvisno od ciljne vrste. Parangal se lahko namesti navpično ali vodoravno glede na morsko gladino; namesti se lahko na dno ali blizu dna (pridneni parangal) ali tako, da lebdi na srednji globini ali blizu površine (površinski parangal);

    8.

    „trnek“ pomeni ukrivljen oster kos jeklene žice, navadno z zalustjo. Konica trnka je lahko ravna ali celo upognjena in ukrivljena; hrbtišče trnka je lahko različne dolžine in oblike, njegov prerez pa je lahko okrogel (običajen) ali sploščen (kovan). Skupna dolžina trnka se izmeri kot največja skupna dolžina hrbtišča od vrha trnka, ki se uporablja za pritrditev vrvi in je običajno v obliki očesca, do vrha zavoja. Širina trnka se izmeri kot največja vodoravna razdalja od zunanjega dela hrbtišča do zunanjega dela zalusta;

    9.

    „naprave za zbiranje rib“ pomeni kakršno koli opremo, ki plava na morski gladini in katere namen je privabiti ribe;

    10.

    „plovilo za ribolov na tuna z ribiško palico“ pomeni plovila, opremljena za lov na tuna z ribiško palico.

    Člen 4

    Območja

    V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve morskih voda:

    1.

    Območje 1

    Vse vode Atlantskega oceana in sosednjih morij, vključene v območje Konvencije ICCAT, opredeljeno v členu 1 te konvencije.

    2.

    Območje 2

    Vse vode Indijskega oceana, vključene v območje pristojnosti Sporazuma o ustanovitvi IOTC, opredeljeno v členu 2 tega sporazuma.

    3.

    Območje 3

    Vse vode vzhodnega dela Tihega oceana, vključene v območje, opredeljeno v členu 3 Sporazuma o mednarodnem programu ohranjanja delfinov.

    4.

    Območje 4

    Vse vode zahodnega in osrednjega dela Tihega oceana, vključene v območje, opredeljeno v členu 3 Konvencije WCPFC.

    NASLOV II

    TEHNIČNI UKREPI, KI SE UPORABLJAJO NA OBMOČJU 1

    POGLAVJE 1

    Omejitve pri uporabi nekaterih vrst plovil in orodij

    Člen 5

    Zaščita veleokega tuna v nekaterih tropskih vodah

    1.   Ribolov s plovili z zapornimi plavaricami ali plovili za ribolov na tuna z ribiško palico je prepovedan v obdobju od 1. do 30. novembra na območju z naslednjimi mejami:

    južna meja: 0° zemljepisne širine,

    severna meja: 5° zemljepisne širine,

    zahodna meja: 20° zemljepisne dolžine,

    vzhodna meja: 10° zemljepisne dolžine.

    2.   Države članice najpozneje do 15. avgusta vsako leto Komisiji pošljejo poročilo o izvajanju tega ukrepa, po potrebi vključno s povzetkom kršitev, ki so jih zakrivila ribiška plovila Skupnosti, ki plujejo pod njihovo zastavo, in so jih obravnavali njihovi pristojni organi.

    Člen 6

    Ribolov na navadnega tuna v Sredozemskem morju

    1.   Ribolov na navadnega tuna z zaporno plavarico je v Sredozemskem morju prepovedan od 16. julija do 15. avgusta.

    2.   V Sredozemskem morju je med 1. junijem in 31. julijem prepovedan ribolov na navadnega tuna s površinskimi parangali s plovili, daljšimi od 24 metrov. Dolžina plovil je opredeljena v skladu s Prilogo III.

    3.   Od 1. do 30. junija je prepovedana uporaba letal ali helikopterjev kot pomoč pri ribolovu na navadnega tuna v Sredozemskem morju.

    4.   Komisija lahko na podlagi priporočil ICCAT, ki so zavezujoča za Skupnost, in v skladu s postopkom iz člena 30 spremeni opredelitve obdobij in območij iz tega člena ter dolžino plovil, kakor je opredeljena v Prilogi III.

    Člen 7

    Ribolov na črtastega tuna, veleokega tuna in rumenoplavutega tuna v nekaterih portugalskih vodah

    Prepovedano je zadrževati na krovu kakršno koli količino črtastih, veleokih ali rumenoplavutih tunov, ujetih z zapornimi plavaricami v vodah, ki so pod suverenostjo ali jurisdikcijo Portugalske na podobmočju X ICES (Mednarodni svet za raziskovanje morja) severno od 36°30′ S ali območjih CECAF (Odbor za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik) severno od 31° S in vzhodno od 17°30′ Z, ali loviti te vrste na navedenih območjih s takim orodjem.

    POGLAVJE 2

    Najmanjša velikost

    Člen 8

    Mere

    1.   Vrsta iz Priloge IV je podmerna, če so njene mere manjše od najmanjših mer, določenih v navedeni prilogi.

    2.   Mere, opredeljene v Prilogi IV, se lahko spremenijo na podlagi priporočil ICCAT, ki so obvezujoča za Skupnost, v skladu s postopkom iz člena 30.

    Člen 9

    Prepovedi

    1.   Vrste iz Priloge IV, ki so podmerne in ki so bile ulovljene na območju 1, se ne smejo zadrževati na krovu, pretovarjati, iztovarjati, prevažati, skladiščiti, razstavljati za prodajo, prodajati ali tržiti. Te vrste je treba takoj po ulovu vrniti v morje.

    2.   V Skupnosti je prepovedano dajanje v prosti promet ali trženje vrst iz Priloge IV, ki so podmerne, po poreklu iz tretjih držav in ki so bile ulovljene na območju 1.

    Člen 10

    Merjenje velikosti

    1.   Pri vseh vrstah, razen pahljačastih mečaricah, je treba izmeriti dolžino do razcepa repne plavuti, tj. razdaljo v navpični projekciji med skrajnim delom zgornje čeljusti in skrajnim delom najkrajšega dela repne plavuti.

    2.   Velikost pahljačastih mečaric se izmeri od konice spodnje čeljusti do razcepa repne plavuti.

    Člen 11

    Postopek vzorčenja za kletke navadnega tuna

    1.   Vsaka država članica določi postopek vzorčenja za oceno števila ulovljenega navadnega tuna po velikosti.

    2.   Vzorčenje velikosti v kletkah se opravi na vzorcu 100 primerkov na 100 ton živih rib ali na vzorcu 10 % skupnega števila rib, danih v kletko. Vzorec velikosti se vzame med ribolovom na območju gojenja v skladu z metodo ICCAT za sporočanje podatkov v okviru Naloge II.

    3.   Za ribe, gojene več kot eno leto, se določijo dodatne metode in vzorčenja.

    4.   Vzorčenje se opravi med poljubnim ribolovom in zajema vse kletke. Podatki se sporočijo ICCAT do 31. julija za vzorčenje, opravljeno preteklo koledarsko leto.

    POGLAVJE 3

    Omejitev števila plovil

    Člen 12

    Veleoki tun in severnoatlantski beli tun

    1.   Svet v skladu s postopkom iz člena 20 Uredbe (ES) št. 2371/2002 določi število in skupno zmogljivost v bruto tonaži (BT) ribiških plovil Skupnosti, daljših od 24 metrov, katerih ciljna vrsta pri ribolovu na območju 1 je veleoki tun. Ta določitev se opravi:

    (a)

    tako, da se določi povprečno število in zmogljivost v BT ribiških plovil Skupnosti, ki so v obdobju od 1991 do 1992 na območju 1 kot ciljno vrsto lovila veleokega tuna; ter

    (b)

    na podlagi omejitve števila plovil Skupnosti, ki so leta 2005 lovila veleokega tuna, kot je bilo sporočeno ICCAT 30. junija 2005.

    2.   Svet v skladu s postopkom iz člena 20 Uredbe (ES) št. 2371/2002 določi število ribiških plovil Skupnosti, katerih ciljna vrsta pri ribolovu je severnoatlantski beli tun. Število plovil se določi kot povprečno število ribiških plovil Skupnosti, ki so v obdobju od 1993 do 1995 kot ciljno vrsto lovila severnoatlantskega belega tuna.

    3.   Svet v skladu s postopkom iz člena 20 Uredbe (ES) št. 2371/2002 med države članice razdeli:

    (a)

    število in zmogljivost v BT v skladu z odstavkom 1;

    (b)

    število plovil, določenih v skladu z odstavkom 2.

    4.   Vsako leto pred 15. majem države članice z običajnimi sredstvi za prenos podatkov Komisiji pošljejo:

    (a)

    seznam plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, so daljša od 24 metrov in lovijo veleokega tuna;

    (b)

    seznam plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo in se udeležujejo ribolova, usmerjenega na severnoatlantskega belega tuna.

    Komisija vsako leto pred 31. majem te podatke pošlje sekretariatu ICCAT.

    5.   V seznamih iz odstavka 4 se navedeta interna številka v „registru flote“, dodeljena plovilu v skladu s Prilogo I Uredbe Komisije (ES) št. 26/2004 z dne 30. decembra 2003 o registru ribolovne flote Skupnosti (11), in vrsta uporabljenega orodja.

    POGLAVJE 4

    Neciljne vrste ter športni in ljubiteljski ribolov

    Člen 13

    Jadrovnice

    Države članice spodbujajo uporabo enonitne stranske vrvice na vrtljivkah za lažje vračanje v vodo živih sinjih in belih jadrovnic.

    Člen 14

    Morski psi

    1.   Države članice spodbujajo vračanje v vodo naključno ujetih živih morskih psov, zlasti mladičev.

    2.   Države članice spodbujajo zmanjšanje zavržkov morskih psov z izboljšanjem selektivnosti ribolovnega orodja.

    Člen 15

    Morske želve

    Države članice spodbujajo vračanje v vodo naključno ujetih živih morskih želv.

    Člen 16

    Športni in ljubiteljski ribolov v Sredozemlju

    1.   Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da prepove uporabo vlečnih mrež, obkroževalnih mrež, zapornih plavaric, strgač, zabodnih mrež, trislojnih mrež in parangalov v okviru športnega in ljubiteljskega ribolova na tune in tunom sorodne vrste v Sredozemlju.

    2.   Vsaka država članica zagotovi, da se tuni in tunom sorodne vrste, ulovljeni v Sredozemlju v okviru športnega in ljubiteljskega ribolova, ne tržijo.

    Člen 17

    Poročilo

    Države članice najpozneje do 15. avgusta vsako leto Komisiji pošljejo poročilo o izvajanju tega poglavja.

    NASLOV III

    TEHNIČNI UKREPI, KI SE UPORABLJAJO NA OBMOČJU 2

    POGLAVJE 1

    Omejitev števila plovil

    Člen 18

    Število dovoljenih plovil

    1.   Svet v skladu s postopkom iz člena 20 Uredbe (ES) št. 2371/2002 določi število ribiških plovil Skupnosti, daljših od 24 metrov, ki imajo dovoljenje za ribolov na območju 2. Število plovil se določi kot število ribiških plovil Skupnosti, ki so bila leta 2003 vpisana v Register plovil IOTC. Omejitev števila plovil mora ustrezati skupni tonaži, izraženi v bruto tonaži (BT). V primeru zamenjave plovil pa skupna tonaža ne sme biti presežena.

    2.   Svet v skladu s postopkom iz člena 20 Uredbe (ES) št. 2371/2002 med države članice razdeli število plovil, določeno v skladu z odstavkom 1 tega člena.

    POGLAVJE 2

    Neciljne vrste

    Člen 19

    Morski psi

    1.   Države članice storijo vse, da bi spodbudile vračanje v vodo naključno ujetih živih morskih psov, zlasti mladičev.

    2.   Države članice spodbujajo zmanjšanje zavržkov morskih psov.

    Člen 20

    Morske želve

    1.   Države članice storijo vse, da bi zmanjšale vpliv ribolova na morske želve, zlasti z izvajanjem ukrepov iz odstavkov 2, 3 in 4.

    2.   Za uporabo kakršnega koli ribolovnega orodja veljajo naslednji pogoji:

    (a)

    ustrezno ravnanje z morskimi želvami, ki so bile ujete naključno (trnek ali mreže) ali kot prilov, vključno z okrevanjem ali takojšnjo vrnitvijo v vodo;

    (b)

    na krovu prisotnost opreme, potrebne za vračanje v vodo morskih želv, ki so bile ujete naključno ali kot prilov.

    3.   Za uporabo zaporne plavarice veljajo naslednji pogoji:

    (a)

    obveznost, da se v čim večji možni meri prepreči obkroženje morskih želv;

    (b)

    razvoj in uporaba ustreznih specifikacij orodij za zmanjšanje prilova morskih želv;

    (c)

    sprejetje vseh potrebnih ukrepov za osvoboditev morskih želv, ki so bile obkrožene ali so se zapletle;

    (d)

    sprejetje vseh potrebnih ukrepov za nadzorovanje naprav za zbiranje rib (FAD), v katere se lahko zapletejo morske želve, za osvoboditev želv, ki so se zapletle, in za pospravilo naprav, ki se ne uporabljajo.

    4.   Za uporabo parangala veljajo naslednji pogoji:

    (a)

    razvoj in vzpostavitev ustreznih kombinacij oblik trnkov, vrste vab, globine in oblike mrež ter ribolovnih postopkov za zmanjšanje naključnega ulova ali prilova ter smrtnosti morskih želv;

    (b)

    prisotnost na krovu opreme, potrebne za vračanje v vodo morskih želv, ki so bile ujete naključno ali kot prilov, vključno z orodji za snetje ali prerez vrvice in mrežo za zajemanje ulovljenih morskih želv.

    NASLOV IV

    TEHNIČNI UKREPI, KI SE UPORABLJAJO NA OBMOČJU 3

    Člen 21

    Pretovarjanje

    1.   Prepovedana je uporaba pomožnih plovil za pomoč ribiškim plovilom, ki lovijo ribe z napravami za zbiranje rib.

    2.   Plovila za ribolov s potegalkami ne smejo opravljati pretovarjanja rib na morju.

    Člen 22

    Omejitev števila plovil

    1.   Svet v skladu s postopkom iz člena 20 Uredbe (ES) št. 2371/2002 določi število plovil Skupnosti za ribolov s potegalkami, ki imajo dovoljenje za ribolov tuna na območju 3. Število plovil se določi kot število plovil Skupnosti za ribolov s potegalkami, ki so bila 28. junija 2002 vpisana v register IATTC.

    2.   Vsaka država članica Komisiji vsako leto pred 10. decembrom pošlje seznam plovil, ki plujejo pod njeno zastavo in nameravajo loviti tuna na območju 3. Plovila, ki niso vpisana v ta seznam, veljajo za nedejavna in nimajo dovoljenja za ribolov v tekočem letu.

    3.   V seznamih se navedeta interna številka v „registru flote“, dodeljena plovilu v skladu s Prilogo I Uredbe (ES) št. 26/2004, in vrsta uporabljenega orodja.

    Člen 23

    Zaščita delfinov

    Samo tista ribiška plovila Skupnosti, ki obratujejo pod pogoji, določenimi v Sporazumu o mednarodnem programu ohranjanja delfinov, in ki jim je bila dodeljena meja smrtnosti delfinov (MSD), smejo pri ribolovu na rumenoplavutega tuna na območju 3 obkrožiti jate ali skupine delfinov z zapornimi plavaricami.

    Člen 24

    Vloge za MSD

    Vsako leto pred 15. decembrom države članice pošljejo Komisiji:

    (a)

    seznam plovil pod njihovo zastavo, katerih nosilnost presega 363 metrskih ton (400 neto ton), ki so zaprosila za MSD za celotno naslednje leto;

    (b)

    seznam plovil pod njihovo zastavo, katerih nosilnost presega 363 metrskih ton (400 neto ton), ki so zaprosila za MSD za prvo ali drugo polletje naslednjega leta;

    (c)

    za vsako plovilo, ki je zaprosilo za MSD, potrdilo, v katerem je navedeno, da je imelo plovilo vsa orodja in opremo za zaščito delfinov in da je njegov poveljnik opravil odobreno usposabljanje o tehniki spuščanja in reševanja delfinov;

    (d)

    seznam plovil pod njihovo zastavo, ki bodo naslednje leto verjetno obratovala na območju.

    Člen 25

    Razdelitev MSD

    1.   Države članice zagotovijo, da so vloge za MSD v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu o mednarodnem programu ohranjanja delfinov, in ohranitvenimi ukrepi, ki jih je sprejela IATTC.

    2.   Komisija pregleda sezname in njihovo skladnost z določbami Sporazuma o mednarodnem programu ohranjanja delfinov in ohranitvenimi ukrepi, ki jih je sprejela IATTC, ter jih pošlje direktorju IATTC. Če se pri teh pregledih izkaže, da vloga ne izpolnjuje pogojev iz tega odstavka, Komisija nemudoma obvesti zadevno državo članico, da direktorju IATTC ne more poslati cele vloge ali njenega dela in navede razloge za to.

    3.   Komisija vsaki državi članici pošlje celoten MSD za razdelitev med plovila, ki plujejo pod njeno zastavo.

    4.   Države članice vsako leto pred 15. januarjem Komisijo obvestijo o razdelitvi MSD med plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo.

    5.   Komisija vsako leto pred 1. februarjem pošlje direktorju IATTC seznam in podatke o razdelitvi MSD med ribiška plovila Skupnosti.

    Člen 26

    Zaščita drugih neciljnih vrst

    1.   Plovila z zaporno plavarico takoj izpustijo vse morske želve, morske pse, črtaste tune, raže, delfinke in druge neciljne vrste, če je mogoče, nepoškodovane.

    2.   Ribiči se spodbujajo, da razvijajo in uporabljajo tehnike in opremo, ki omogočajo hiter in varen izpust vseh takih živali.

    Člen 27

    Morske želve

    1.   Vedno, kadar se v mreži opazi morska želva, se je treba ustrezno potruditi, da se želva reši, preden se zaplete v mrežo, če je treba, tudi z uporabo motornega čolna.

    2.   Če se morska želva zaplete v mrežo, je treba vlečenje mreže ustaviti takoj, ko želva pogleda iz vode, in se ne sme nadaljevati, dokler ni želva osvobojena in izpuščena.

    3.   Če se morska želva potegne na krov plovila, je treba uporabiti vse ustrezne načine, ki želvi pomagajo okrevati, preden se jo vrne v vodo.

    4.   Ribiškim plovilom, ki lovijo tuna, je prepovedano odmetavati v morje vreče za sol ali druge plastične odpadke.

    5.   Če je mogoče, se morske želve, ki se zapletejo v naprave za zbiranje rib in druga ribolovna orodja, osvobodi.

    6.   Naprave za zbiranje rib, ki se ne uporabljajo pri ribolovu, se pospravi.

    NASLOV V

    TEHNIČNI UKREPI, KI SE UPORABLJAJO NA OBMOČJU 4

    Člen 28

    Zmanjšanje odpadkov

    Države članice sprejmejo ukrepe za čim večje zmanjšanje odpadkov, zavržkov, ulova z izgubljenimi ali opuščenimi napravami, onesnaževanja z ribiških plovil, ulova neciljnih vrst rib in živali ter vpliva na povezane ali odvisne vrste, zlasti vrste, ki jim grozi izumrtje.

    NASLOV VI

    SPLOŠNE DOLOČBE

    Člen 29

    Morski sesalci

    1.   Obkroževanje jat ali skupin morskih sesalcev z zapornimi plavaricami je prepovedano.

    2.   Odstavek 1 se uporablja za vsa ribiška plovila Skupnosti, razen za plovila iz člena 23.

    NASLOV VII

    KONČNE DOLOČBE

    Člen 30

    Komitologija

    Ukrepi, ki jih je treba sprejeti na podlagi člena 6(4) in člena 8(2), se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 30(3) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

    Člen 31

    Razveljavitev

    Uredba (ES) št. 973/2001 se razveljavi.

    Člen 32

    Začetek veljavnosti

    Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Bruslju, 7. maja 2007

    Za Svet

    Predsednik

    H. SEEHOFER


    (1)  UL L 179, 23.6.1998, str. 1.

    (2)  UL L 162, 18.6.1986, str. 33.

    (3)  UL L 236, 5.10.1995, str. 24.

    (4)  UL L 348, 30.12.2005, str. 26.

    (5)  UL L 15, 19.1.2005, str. 9.

    (6)  UL L 32, 4.2.2005, str. 1.

    (7)  UL L 137, 19.5.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 831/2004 (UL L 127, 29.4.2004, str. 33.)

    (8)  UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

    (9)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

    (10)  UL L 348, 30.12.2005, str. 28.

    (11)  UL L 5, 9.1.2004, str. 25. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1799/2006 (UL L 341, 7.12.2006, str. 26).


    PRILOGA I

    Seznam izrazito selivskih vrst

    Beli tun: Thunnus alalunga

    Navadni tun: Thunnus thynnus

    Veleoki tun: Thunnus obesus

    Črtasti tun: Katsuwonus pelamis

    Palamida: Sarda sarda

    Rumenoplavuti tun: Thunnus albacares

    Črnoplavuti tun: Thunnus atlanticus

    Pegasti tun: Euthynnus spp.

    Južni modroplavuti tun: Thunnus maccoyii

    Trupci: Auxis spp.

    Kostanjevke: Bramidae

    Jadrovnice: Tetrapturus spp.; Makaira spp.

    Pahljačaste mečarice: Istiophorus spp.

    Mečarica: Xiphias gladius

    Paščuke: Scomberesox spp.; Cololabis spp.

    Delfinka; navadna delfinka: Coryphaena hippurus; coryphaena equiselis

    Morski psi: Hexandus griseus; Cetorhinus maximus; Alopiidae Rhincodon typus; Carcharhinide; Sphyrnidae; Isuridae; Lamnidae

    Kiti in delfini (kiti in pliskavice): Physeteridae; Balenidae; Eschrichtiidae; Monodontidae; Ziphiidae; Delphinidae


    PRILOGA II

    Seznam tunov in tunom sorodnih vrst po ICCAT

    Navadni tun: Thunnus thynnus

    Južni modroplavuti tun: Thunnus maccoyii

    Rumenoplavuti tun: Thunnus albacares

    Beli tun: Thunnus alalunga

    Veleoki tun: Thunnus obesus

    Črnoplavuti tun: Thunnus atlanticus

    Pegasti tun: Euthynnus alletteratus

    Črtasti tun: Katsuwonus pelamis

    Palamida: Sarda sarda

    Trupci: Auxis thazard

    Trupci: Auxis rochei

    Bela palamida: Orcynopsis unicolor

    Vahu: Acanthocybium solandri

    Lisasta kraljevska skuša: Scomberomorus maculatus

    Kraljevska skuša: Scomberomorus cavalla

    Zahodnoafriška kraljevska skuša: Scomberomorus tritor

    Brazilska kraljevska skuša: Scomberomorus brasilliensis

    Skuša: Scomberomorus regalis

    Pahljačaste mečarice: Istiophorus albicans

    Indijska jadrovnica: Makaira indica

    Sinja jadrovnica: Makaira nigricans

    Bela jadrovnica: Tetrapturus albidus

    Mečarica: Xiphias gladius

    Dolgokljuna jadrovnica: Tetrapturus pfluegeri


    PRILOGA III

    Dolžina plovila (člen 6(2))

    Opredelitev dolžine plovil po ICCAT:

    za katero koli ribiško plovilo, zgrajeno po 18. juliju 1982, 96 % skupne dolžine plovila na vodni črti, ki je na višini 85 % najmanjše bočne višine, merjene od zgornjega roba kobilice, oziroma razdalja od sprednjega roba premčeve gredice do osi krmila na isti vodni črti, če je ta razdalja večja. Pri ladjah s kobilico z nagibom je vodna črta, na kateri se meri ta dolžina, vzporedna z načrtovano vodno črto;

    za katero koli ribiško plovilo, zgrajeno pred 18. julijem 1982, registrirana dolžina, vnesena v državne registre ali druge evidence plovil.


    PRILOGA IV

    NAJMANJŠA VELIKOST

    (Člen 8(1))

    Vrsta

    Najmanjša velikost

    Navadni tun (Thunnus thynnus) (1)

    6,4 kg ali 70 cm

    Navadni tun (Thunnus thynnus) (2)

    10 kg ali 80 cm

    Mečarica (Xiphias gladius) (3)

    25 kg ali 125 cm (spodnja čeljust)


    (1)  Ta najmanjša velikost se uporablja izključno za vzhodni Atlantski ocean.

    (2)  Ta najmanjša velikost se uporablja izključno za Sredozemsko morje.

    (3)  Ta najmanjša velikost se uporablja izključno za Atlantski ocean.


    Top