8.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 35/1

(1)

Živinoreja ima zelo pomembno vlogo v kmetijskem sektorju Skupnosti. Zadovoljivi rezultati te dejavnosti so v veliki meri odvisni od uporabe varne in kakovostne krme.

(2)

Zasledovanje visoke ravni varovanja zdravja ljudi in živali je eden izmed osnovnih ciljev živilske zakonodaje, kakor je določena v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 178/2002 z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (3). Ta uredba določa tudi druga skupna načela in opredelitve pojmov za nacionalno živilsko zakonodajo in živilsko zakonodajo Skupnosti, vključno s ciljem doseči prosti pretok krme v Skupnosti.

(3)

Direktiva Sveta 95/69/ES (4) je določila pogoje in podrobne določbe, ki veljajo za nekatere vrste obratov in posrednikov v sektorju za prehrano živali, da bi jim omogočila izvajanje njihovih dejavnosti. Izkušnje so pokazale, da ti pogoji in podrobne določbe predstavljajo trdno osnovo za zagotavljanje varnosti krme. Ta direktiva je tudi določila pogoje za odobritev obratov, ki izdelujejo določene snovi iz Direktive Sveta 82/471/EGS z dne 30. junija 1982 o nekaterih proizvodih, ki se uporabljajo v prehrani živali (5).

(4)

Direktiva Komisije 98/51/ES z dne 9. julija 1998 o določitvi nekaterih ukrepov za izvajanje Direktive Sveta 95/69/ES o določitvi pogojev in določb za odobritev in registracijo nekaterih obratov in posrednikov, delujočih v sektorju krme za živali (6), je določila nekatere ukrepe, vključno z ureditvijo za uvoz iz tretjih držav.

(5)

Izkušnje so pokazale tudi, da je nujno zagotoviti, da vse dejavnosti poslovanja s krmo, vključno z ribogojstvom, delujejo v skladu z usklajenimi varnostnimi zahtevami in da je nujno opraviti splošen pregled, da se upošteva potreba po zagotavljanju višje ravni varovanja zdravja ljudi, živali in okolja.

(6)

Glavni cilj novih higienskih pravil, ki so določena v tej uredbi, je zagotoviti visoko raven zaščite potrošnikov glede varnosti živil in krme, zlasti ob upoštevanju naslednjih načel:

(7)

Da bi zagotovili popolno uporabo sistema registracije in odobritve pri vseh nosilcih dejavnosti poslovanja s krmo in posledično zagotovili popolno sledljivost, je smiselno zagotoviti, da pridobivajo in uporabljajo krmo samo iz obratov, ki so registrirani in/ali odobreni v skladu s to uredbo.

(8)

Da bi zagotovili varnost krme od, in vključno s primarno pridelavo krme, do vključno njenega dajanja na trg ali izvoza, je potreben celosten pristop. Primarna pridelava krme vključuje proizvode, ki so podvrženi samo preprosti fizični obdelavi, kakor je čiščenje, pakiranje, shranjevanje, naravno sušenje ali siliranje.

(9)

V skladu z načeli sorazmernosti in subsidiarnosti naj se predpisi Skupnosti ne uporabljajo za nekatere primere zasebne domače proizvodnje krme in krmljenje nekaterih živali niti za neposredno oskrbo z majhnimi količinami krme iz primarne pridelave na lokalni ravni niti za trgovino na drobno s hrano za hišne živali.

(10)

Tveganja v zvezi s krmo, ki so prisotna na ravni primarne pridelave krme, je treba opredeliti in ustrezno nadzirati, da bi zagotovili izpolnjevanje ciljev te uredbe. Temeljna načela te uredbe se naj zato uporabljajo za kmetije, ki krmo izdelujejo izključno zaradi zahtev lastne proizvodnje, in kmetije, ki krmo dajejo na trg. Upoštevati je treba, da je tveganje manjše, če se krma proizvaja in uporablja za hranjenje živali, ki se uporabljajo samo za domačo porabo, ali za živali, ki se sploh ne uporabljajo za prehrano. Trgovina z majhnimi količinami krmnih proizvodov na lokalni ravni in trgovina na drobno s hrano za hišne živali se v okviru te uredbe obravnavata posebej.

(11)

Uporaba načel HACCP za primarno pridelavo krme je srednjeročni cilj evropske zakonodaje o higieni. Toda navodila za dobro prakso bi morala že spodbujati uporabo ustreznih higienskih zahtev.

(12)

Varnost krme je odvisna od številnih dejavnikov. Zakonodaja bi morala določati minimalne higienske zahteve. Uradni nadzor naj se uvede za preverjanje, če nosilci dejavnosti poslovanja s krmo te zahteve upoštevajo. Poleg tega naj bi nosilci dejavnosti poslovanja s krmo izvedli ukrepe ali sprejeli postopke za dosego visoke ravni varnosti krme.

(13)

Načela HACCP lahko nosilcem dejavnosti poslovanja s krmo pomagajo doseči višji standard varnosti krme. Načela HACCP naj se ne bi obravnavala kot metoda samourejanja in ne nadomestijo uradnega nadzora.

(14)

Izvajanje načel HACCP zahteva popolno sodelovanje in predanost zaposlenih pri nosilcih dejavnosti poslovanja s krmo.

(15)

Načela HACCP morajo pri proizvodnji krme upoštevati načela iz „Codex Alimentarius“, vendar mora v vseh situacijah omogočiti zadostno fleksibilnost. Za nekatere dejavnosti poslovanja s krmo ni mogoče opredeliti kritičnih kontrolnih točk in v nekaterih primerih lahko dobra praksa nadomesti spremljanje kritičnih kontrolnih točk. Podobno zahteva, da se postavijo „kritične meje“, kakor so opredeljene v „Codex Alimentarius“, ne zahteva pa, da se določi numerična meja v vsakem primeru. Zahteva, da se obdržijo dokumenti, kakor to določa omenjeni „Codex“, mora biti fleksibilna, tako da se izogne nepotrebnemu obremenjevanju zelo majhnih dejavnosti. Treba je zagotoviti, da za posle iz dejavnosti poslovanja s krmo na ravni primarne pridelave krme, vključno s povezanimi posli in mešanjem krme z dodatnimi krmili za izključne potrebe lastnega gospodarstva, ne velja obveznost upoštevanja načel HACCP.

(16)

Fleksibilnost je potrebna tudi za izpolnjevanje potreb dejavnosti poslovanja s krmo, ki se nahajajo v regijah s posebnimi geografskimi omejitvami, ali v zvezi s strukturnimi zahtevami. Vendar taka fleksibilnost ne sme ogrožati higienskih ciljev. Zagotoviti je treba razpravo s Stalnim odborom za prehranjevalno verigo in zdravje živali, če je to ustrezno.

(17)

Sistem registracije in odobritve s strani pristojnega organa države članice za vse dejavnosti poslovanja s krmo je primeren, da se zagotovi sledljivost od proizvajalca do končnega uporabnika in olajša izvajanje učinkovitega uradnega nadzora. Pristojni organi držav članic lahko obstoječe sisteme za zbiranje podatkov o dejavnostih poslovanja s krmo uporabi za vzpostavitev in izvajanje sistema, določenega v tej uredbi.

(18)

Primerno je, da se za dejavnosti poslovanja s krmo, ki lahko predstavljajo večje tveganje pri proizvajanju krme, ohranja sistem odobritve. Predpisati je treba postopke za razširitev obstoječega področja uporabe sistema odobritve, kakor je opredeljen v Direktivi 95/69/ES.

(19)

Za odobritev in registracijo morajo dejavnosti poslovanja s krmo izpolnjevati več pogojev, ki zadevajo njihove posle glede objektov in naprav, opreme, zaposlenih, proizvodnje, kontrole kakovosti, shranjevanja in dokumentacije, da se zagotovijo tako varnost krme kot tudi sledljivost proizvoda. Zagotoviti je treba, da so ti pogoji različni, tako da ustrezajo različnim vrstam dejavnosti poslovanja s krmo. Državam članicam je treba dovoliti, da izdajo pogojno odobritev obratom, če se ob obisku na kraju samem izkaže, da obrat izpolnjuje vse zahteve glede infrastrukture in opreme. Vendar je primerno tudi določiti maksimalen čas za tako pogojno odobritev.

(20)

Predpisati je treba začasen preklic, spremembo ali preklic registracije ali odobritve, če obrati spremenijo ali prenehajo opravljati svoje dejavnosti ali ne izpolnjujejo več pogojev, ki se nanašajo na njihovo dejavnost.

(21)

Sledljivost krme in sestavin krme skozi celotno krmno verigo je bistven element zagotavljanja varnosti krme. Uredba (ES) št. 178/2002 vsebuje pravila o zagotavljanju sledljivosti krme in sestavin krme ter določa postopek za sprejem pravil za izvajanje, ki veljajo za nekatere sektorje.

(22)

Zaporedne krize v sektorju krme so pokazale, da ima lahko neučinkovitost na kateri koli stopnji krmne verige pomembne gospodarske posledice. Zaradi značilnosti proizvodnje krme in kompleksnosti distribucijske verige krme je umik krme s trga težaven. Stroški odpravljanja gospodarske škode pri krmni in živilski verigi se pogosto krijejo iz javnih sredstev. Odpravljanje te gospodarske posledice, tako da bi družba utrpela nizke stroške, bi lahko izboljšali, če bi bil nosilec, čigar dejavnost povzroča gospodarsko škodo v sektorju krme za živali, finančno odgovoren. Vendar bi lahko bila vzpostavitev splošnega obveznega sistema finančne odgovornosti in finančnih garancij, na primer z zavarovanjem, ki velja za vse nosilce dejavnosti poslovanja s krmo, neizvedljiva ali neustrezna. Komisija naj bi zato podrobneje preučila to vprašanje ob upoštevanju določb obstoječe zakonodaje glede odgovornosti na drugih področjih in obstoječih sistemov in prakse v državah članicah. V ta namen naj bi Komisija pripravila poročilo skupaj z zakonodajnimi predlogi, kadar je to primerno.

(23)

Krma, uvožena v Skupnost, mora izpolnjevati splošne zahteve, določene v Uredbi (ES) št. 178/2002, in uvozne pogoje, opredeljene v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 882/2004, z dne 29. aprila 2004, o uradnem nadzoru za zagotovitev preverjanja skladnosti s predpisi o krmi in živilih, zdravstvenem varstvu živali in dobrega počutja živali (7). Da bi se izognili prekinitvi trgovanja, je primerno, da je do zaključka izvedbenih ukrepov uvoz odobren pod pogoji, določenimi v Direktivi 98/51/ES.

(24)

Proizvodi Skupnosti, izvoženi v tretje države, morajo izpolnjevati splošne zahteve, določene v Uredbi (ES) št. 178/2002.

(25)

Primerno je razširiti obseg uporabe sistema hitrega obveščanja o krmi in živilih, kakor je določen v Uredbi (ES) št. 178/2002, tako da bi vključeval tveganja zdravja živali ali okolja, izhajajoča iz krme, ki se uporablja za živali, ki niso za prehrano.

(26)

Zakonodajo Skupnosti o higieni krme mora podpreti znanstveni nasvet. V ta namen se, kadar je to potrebno, posvetuje z Evropsko agencijo za varnost živil.

(27)

Da bi upoštevali tehnološki in znanstveni napredek, je treba vzpostaviti tesno in učinkovito sodelovanje med Komisijo in državami članicami v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali.

(28)

Ta uredba upošteva mednarodne obveznosti, določene v Sanitarnem in fitosanitarnem sporazumu STO, in mednarodne standarde za varnost živil, vsebovane v Codexu Alimentariusu.

(29)

Države članice naj določijo pravila o sankcijah za kršitve določb te uredbe in zagotovijo njihovo izvajanje. Take sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(30)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (8).

(31)

Potrebno je predvideti odlog uporabe uredbe, da bi omogočili prilagoditev tistim dejavnostim poslovanja s krmo, na katere se nanaša uredba.

(32)

Zato je treba Direktivi 95/69/ES in 98/51/ES razveljaviti –

(a)

splošna pravila o higieni krme;

(b)

pogoje in določbe, ki zagotavljajo sledljivost krme;

(c)

pogoje in določbe za registracijo in odobritev obratov.

(a)

dejavnosti nosilcev dejavnosti poslovanja s krmo na vseh stopnjah, od vključno primarne pridelave krme do vključno dajanja krme na trg;

(b)

krmljenje živali za prehrano;

(c)

uvoz krme iz in izvoz krme v tretje države.

(a)

zasebno domačo proizvodnjo krme;

(b)

krmljenje živali za prehrano, za zasebno domačo porabo ali za dejavnosti iz člena 1(2)(c) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004, o higieni živil (9);

(c)

krmljenje živali, ki niso za prehrano;

(d)

neposredno oskrbo lokalnih kmetij z majhnimi količinami krme iz primarne pridelave na lokalni ravni proizvajalca za uporabo na teh kmetijah;

(e)

trgovino na drobno s hrano za hišne živali.

(a)

„higiena krme“ pomeni ukrepe in pogoje, ki so potrebni za nadzor tveganj in zagotavljanje ustreznosti krme za prehrano živali ob upoštevanju predvidene uporabe;

(b)

„nosilec dejavnosti poslovanja s krmo“ je fizična ali pravna oseba, odgovorna za zagotavljanje izpolnjevanja zahtev te uredbe pri njeni dejavnosti poslovanja s krmo;

(c)

„krmni dodatki“ pomenijo snovi ali mikroorganizme, odobrene v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (10);

(d)

„obrat“ pomeni katero koli enoto z dejavnostjo poslovanja s krmo;

(e)

„pristojni organ“ pomeni organ države članice ali tretje države, določen za izvajanje uradnega nadzora;

(f)

„primarna pridelava krme“ pomeni proizvodnjo kmetijskih proizvodov, vključno s pridelavo, žetjem, molžo, gojenjem živali (pred zakolom) ali ribarjenjem za pridobitev izključno proizvodov, ki po žetvi, pobiranju ali ujetju niso podvrženi nobenemu drugemu postopku, razen enostavni fizični obdelavi.

(a)

transport, shranjevanje in ravnanje s primarnimi proizvodi na mestu proizvodnje;

(b)

transportne posle za dobavo primarnih proizvodov z mesta proizvodnje v obrat;

(c)

mešanje krme za izključne potrebe lastnega gospodarstva brez uporabe dodatkov ali predmešanic dodatkov, razen dodatkov za siliranje,

(a)

upoštevajo posebna mikrobiološka merila;

(b)

izvajajo ukrepe ali sprejemajo postopke, potrebne za izpolnjevanje posebnih ciljev.

(a)

ugotoviti vsa tveganja, ki jih je treba preprečiti, odpraviti ali zmanjšati na sprejemljivo raven,

(b)

opredeliti kritične kontrolne točke pri koraku ali korakih, ko je nadzor nujen za preprečevanje ali odpravo tveganja ali njegovo zmanjšanje na sprejemljivo raven,

(c)

postaviti kritične meje na kritičnih kontrolnih točkah, ki sprejemljivost ločujejo od nesprejemljivosti, kar zadeva preprečevanje, odpravljanje ali zmanjševanje ugotovljenih tveganj,

(d)

vzpostaviti in izvajati učinkovite postopke spremljanja na kritičnih kontrolnih točkah,

(e)

uvesti korektivne ukrepe, kadar se pri spremljanju pokaže, da neka kritična kontrolna točka ni pod nadzorom,

(f)

vzpostaviti postopke, da se preveri, ali so ukrepi, opredeljeni v točkah (a) do (e), popolni in učinkovito delujejo. Postopke preverjanja je treba izvajati redno,

(g)

uvesti dokumente in evidenco, sorazmerne z naravo in velikostjo dejavnosti poslovanja s krmo, da bi dokazali učinkovito uporabo ukrepov iz točk (a) do (f).

(a)

pristojnemu organu predložijo dokaz o svoji skladnosti s členom 6 v obliki, ki jo zahteva pristojni organ;

(b)

zagotovijo, da so vsi dokumenti, ki opisujejo postopke, razvite v skladu s členom 6, vseskozi najnovejši;

(a)

ustreznim pristojnim organom priglasijo vse obrate, ki jih nadzorujejo in ki delujejo v kateri koli fazi proizvodnje, predelave, shranjevanja, prevoza ali distribucije krme v obliki, ki jo zahteva ustrezen organ za registracijo.

(b)

pristojnemu organu posredujejo najnovejše informacije o vseh obratih iz točke (a), ki jih nadzorujejo, in mu priglasijo vse pomembne spremembe v dejavnostih in zaprtje obstoječega obrata.

(1)

ti obrati izvajajo eno izmed naslednjih dejavnosti:

(2)

je obvezna odobritev v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, v kateri je obrat;

ali

(3)

je obvezna odobritev zaradi uredbe, sprejete v skladu s postopkom iz člena 31(2).

(a)

registracije, določene v členu 9;

ali

(b)

odobritve, kadar se to zahteva v skladu s členom 10.

(a)

obrat preneha opravljati eno ali več svojih dejavnosti;

(b)

se izkaže, da obrat v obdobju enega leta ni izpolnil pogojev, ki veljajo za njegove dejavnosti;

(c)

ugotovi resne pomanjkljivosti ali mora večkrat ustaviti proizvodnjo v obratu in nosilec dejavnosti poslovanja s krmo še vedno ne more predložiti ustreznih garancij za prihodnjo proizvodnjo.

(a)

v posvetu s predstavniki strank, katerih interesi bi lahko bili zelo prizadeti, kakor so pristojni organi in uporabniške skupine;

(b)

ob upoštevanju ustreznih kodeksov ravnanja Codexa Alimentariusa;

in

(c)

kadar zadevajo primarno pridelavo krme, ob upoštevanju zahtev, določenih v Prilogi I.

(a)

da so bila razvita v skladu z odstavkom 1;

(b)

da je njihova vsebina izvedljiva za sektorje, na katere se nanašajo;

in

(c)

da so primerna kot vodila za skladnost z določbami členov 4, 5 in 6 v zadevnih sektorjih in/ali za zadevno krmo.

(a)

na osnovi ali s posvetovanjem z ustreznimi predstavniki iz evropskih sektorjev krme za živali in drugimi zainteresiranimi strankami, kakor so skupine potrošnikov;

(b)

v sodelovanju s strankami, katerih interesi bi lahko bili zelo prizadeti, vključno s pristojnimi organi.

(a)

ustrezne kodekse ravnanja Codexa Alimentariusa

in

(b)

kadar zadevajo primarno pridelavo krme, zahteve, določene v Prilogi I.

(a)

da so bila razvita v skladu z odstavkoma 2 in 3;

(b)

da je njihova vsebina izvedljiva povsod v Skupnosti za sektorje, na katere se nanašajo;

in

(c)

da so primerna kot vodila za skladnost z določbami členov 4, 5 in 6 v zadevnih sektorjih in/ali za zadevno krmo.

(a)

tretja država kot država odpreme je navedena na seznamu, sestavljenem v skladu s členom 48 Uredbe (ES) št. 882/2004, na katerem so navedene tretje države, iz katerih je uvoz krme dovoljen;

(b)

obrat odpreme je naveden na seznamu, ki ga tretja država sestavi in posodablja v skladu s členom 48 Uredbe (ES) št. 882/2004 na katerem so navedeni obrati, iz katerih je uvoz krme dovoljen;

(c)

krmo je proizvedel obrat odpreme ali kateri koli drug obrat, ki je naveden na seznamu iz točke (b), ali pa je bila proizvedena v Skupnosti;

in

(d)

krma izpolnjuje:

(a)

razvoj kodeksa dobre prakse;

(b)

izkušnje, pridobljene pri izvajanju sistemov na podlagi HACCP, v skladu s členom 6;

(c)

tehnološki razvoj;

(d)

znanstveni nasveti, zlasti nove ocene tveganja;

(e)

določitve novih ciljev glede varnosti krme;

in

(f)

razvoj zahtev, ki se nanašajo na določene dejavnosti.

(a)

Direktiva Sveta 95/69/ES;

(b)

Direktiva Komisije 98/51/ES.