32004R0796

posebna izdaja v češčini: poglavje 03 zvezek 044 str. 243 - 283
posebna izdaja v estonščini: poglavje 03 zvezek 044 str. 243 - 283
posebna izdaja v latvijščini: poglavje 03 zvezek 044 str. 243 - 283
posebna izdaja v litovščini: poglavje 03 zvezek 044 str. 243 - 283
posebna izdaja v madžarščini poglavje 03 zvezek 044 str. 243 - 283
posebna izdaja v malteščini: poglavje 03 zvezek 044 str. 243 - 283
posebna izdaja v poljščini: poglavje 03 zvezek 044 str. 243 - 283
posebna izdaja v slovaščini: poglavje 03 zvezek 044 str. 243 - 283
posebna izdaja v slovenščini: poglavje 03 zvezek 044 str. 243 - 283
posebna izdaja v bolgarščini: poglavje 03 zvezek 056 str. 210 - 250
posebna izdaja v romunščini: poglavje 03 zvezek 056 str. 210 - 250

32004R0796

Uradni list L 141 , 30/04/2004 str. 0018 - 0058

Uredba Komisije (ES) št. 796/2004

z dne 21. aprila 2004

o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 [1] in zlasti členov 7(1), 10(3), 24(2), 34(2), 52(2), 145(b), (c), (d), (g), (j), (k), (1), (m), (n), (p) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba (ES) št. 1782/2003 je uvedla shemo enotnega plačila kakor tudi nekatere druge sheme neposrednih plačil. Hkrati je združila več obstoječih shem neposrednih plačil. Poleg tega tudi uvaja načelo, v skladu s katerim se neposredna plačila kmetu, ki ne izpolnjuje nekaterih pogojev na področju javnega zdravja, zdravstvenega varstva živali in rastlin, okolja in dobrega počutja živali ("navzkrižna skladnost"), znižajo ali izključijo.

(2) Za sheme neposrednih plačil, ki so bile najprej uvedene kot posledica reforme skupne kmetijske politike v letu 1992 in nato razvite v skladu z ukrepi Agende 2000, velja integrirani administrativni in kontrolni sistem (v nadaljnjem besedilu "integrirani sistem"). Ta sistem se je izkazal kot učinkovito in uspešno sredstvo za izvajanje shem neposrednih plačil. Uredba (ES) št. 1782/2003 gradi na podlagi integriranega sistema, kateremu podreja tako upravljanje in nadzor shem neposrednih plačil, ki jih uvaja, kakor tudi upoštevanje obveznosti navzkrižne skladnosti.

(3) Zato je primerno, da se razveljavi Uredba Komisije (ES) št. 2419/2001 z dne 11. decembra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EGS) št. 3508/92 [2], in da ta uredba temelji na načelih, vzpostavljenih z Uredbo (ES) št. 2419/2001.

(4) Zaradi jasnosti je primerno predvideti nekatere opredelitve.

(5) Uredba (ES) št. 1782/2003 predvideva kot del pogojev navzkrižne skladnosti nekatere obveznosti držav članic na eni strani in posameznih kmetov na drugi strani v zvezi z vzdrževanjem trajnih pašnikov. Določiti je treba podrobnosti za določitev deleža trajnih pašnikov in kmetijskih zemljišč, ki ga je treba ohranjati, in predvideti, da kmetje spoštujejo posamezne obveznosti, kjer je ugotovljeno, da se ta delež zmanjšuje v škodo trajnih pašnikov.

(6) Zaradi učinkovite kontrole in preprečevanja, da se pri raznih plačilnih agencijah v okviru ene države članice vloži več zahtevkov za pomoč, bi morale države članice predvideti enotni sistem evidentiranja identitete kmetov, ki vlagajo zahtevke za pomoč ob upoštevanju integriranega sistema.

(7) Potrebna so podrobna pravila glede sistema za identifikacijo kmetijskih enot rabe oziroma poljin, ki ga upravljajo države članice v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 1782/2003. Glede na to določbo je treba uporabljati računalniške tehnike geografskega informacijskega sistema (GIS). Treba je pojasniti, na kateri ravni mora sistem delovati in katere podrobne informacije mora vsebovati.

(8) Poleg tega je zaradi uvedbe plačila na površino za lupinarje iz Poglavja 4 Uredbe (ES) št. 1782/2003 treba v GIS uvesti nov obseg informacij. Vendar pa je primerno, da te obveznosti ni treba izpolnjevati tistim državam članicam, kjer je največja zajamčena površina 1500 ha ali manj, namesto tega pa zagotoviti višjo stopnjo kontrole za preglede na kraju samem.

(9) Zaradi zagotovitve pravilnega izvajanja sheme enotnega plačila, kakor je predvideno v Naslovu III Uredbe št. 1782/2003, bi morale države članice uvesti sistem identifikacije in registracije, ki bi omogočal sledljivost pravic do plačil in ki bi med drugim omogočal navzkrižno preverjanje površin, ki so prijavljene za shemo enotnega plačila, s pravicami do plačil na voljo za vsakega kmeta, ter med različnimi pravicami do plačil kot takih.

(10) Spremljanje upoštevanja različnih obveznosti za navzkrižno skladnost zahteva vzpostavitev kontrolnega sistema in ustreznih sankcij. Za ta namen morajo različni organi v državah članicah sporočiti informacije o zahtevkih za pomoč, kontrolnih vzorcih, rezultatih preverjanj na kraju samem itd. Predvideti bi bilo treba osnovne sestavne dele takega sistema.

(11) Da bi prispevali k zaščiti finančnega interesa Skupnosti, bi bilo treba predvideti, da se lahko plačila v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003 izvajajo le po kontroli pregledov v zvezi z merili o izpolnjevanju pogojev.

(12) Uredba (ES) št. 1782/2003 omogoča državam članicam, da izbirajo glede uporabe nekaterih shem pomoči, predvidenih v tej uredbi. Ta uredba mora zato določiti določbe o potrebah upravljanja in nadzora v zvezi z možnimi izbirami, ki se lahko sprejmejo. Določbe, ki naj bi se določile v tej uredbi, se torej lahko uporabljajo le v obsegu, v katerem so države članice take izbire sprejele.

(13) Zaradi učinkovitega nadzora bi bilo treba hkrati prijaviti kakršne koli vrste rabe površine in shem pomoči. Treba bi bilo torej predvideti vložitev enotnega zahtevka za pomoč, ki vključuje vse zahtevke za pomoč, nanašajoče se na površino.

(14) Enotni zahtevek za pomoč bi morali poleg tega vložiti tudi kmetje, ki ne prosijo za nobeno od pomoči na podlagi enotnega zahtevka, če razpolagajo s kmetijskim zemljiščem.

(15) V skladu s členom 34(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 države članice ne bi smele določiti poznejšega datuma od 15. maja v danem letu za vložitev zahtevkov za pomoč v skladu s shemo enotnega plačila. Ker za vse zahtevke za pomoč na površino velja enotni zahtevek, je primerno uporabiti to pravilo tudi v zvezi z vsemi drugimi zahtevki za pomoč na površino. Zaradi posebnih klimatskih razmer na Finskem in Švedskem bi moralo biti tema državama članicama dovoljeno, da na podlagi drugega pododstavka te določbe določita poznejši datum, ki pa ne sme biti poznejši od 15. junija. Na enaki pravni podlagi bi bilo treba predvideti odstopanja za posamične primere v prihodnosti, če bi bilo to potrebno zaradi klimatskih razmer v danem letu.

(16) V enotnem zahtevku bi moral kmet prijaviti ne samo zemljišča, ki jih uporablja za kmetijske namene, ampak tudi svoje pravice do plačil. Kakršne koli posebne informacije v zvezi s proizvodnjo konoplje, trde pšenice, riža, lupinarjev, energetskih rastlin, škrobnega krompirja in semena bi bilo treba zahtevati skupaj z enotnim zahtevkom.

(17) Da bi poenostavili postopke za predložitev zahtevkov in v skladu s členom 22(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, bi bilo treba v tem smislu poskrbeti, da države članice kmetu, kolikor je mogoče, priskrbijo vnaprej natisnjene informacije.

(18) Zaradi učinkovitega spremljanja bi morala vsaka država članica določiti tudi najmanjšo velikost kmetijskih enot rabe oziroma poljin, ki so lahko zajete v zahtevku za pomoč.

(19) Treba bi bilo tudi predpisati, da se v obrazcu enotnega zahtevka prijavijo zemljišča, za katera ni zahtevana nobena pomoč. Glede na vrsto rabe je lahko pomembno, da se pridobijo točne informacije, zaradi česar bi bilo treba nekatere rabe prijaviti posebej, druge rabe pa se lahko prijavijo pod enim naslovom. Vendar pa, če pa države članice že prejemajo take vrste informacij, bi bilo treba dovoliti odstopanje od tega pravila.

(20) Da bi kmetje imeli kar največ prožnosti pri načrtovanju rabe zemljišč, bi jim bilo treba dovoliti, da spremenijo svoj enotni zahtevek do datuma, ko se običajno opravlja sejanje, pod pogojem, da se upoštevajo zahteve v skladu z različnimi shemami pomoči in da pristojni organ še ni obvestil kmeta o napakah v enotnem zahtevku niti ga ni uradno obvestil o pregledu na kraju samem, s katerim se ugotavljajo napake, glede dela, ki ga sprememba zadeva. Po spremembi je treba dati možnost, da se prilagodijo spremne listine ali pogodbe, ki jih je treba predložiti.

(21) Kadar se država članica odloči za uporabo različnih shem pomoči za živali, bi bilo treba predpisati skupne določbe za podrobnosti, ki naj se vključijo v zahtevke za pomoč za živali.

(22) Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 [3] zahteva, da imetniki govedi sporočijo podatke o živalih v računalniško zbirko podatkov. V skladu s členom 138 Uredbe (ES) št. 1782/2003 se lahko v skladu s shemami pomoči za govedo premije plačajo le za živali, ki so pravilno identificirane in registrirane v skladu z Uredbo (ES) št.1760/2000. Računalniška zbirka podatkov je tudi postala zelo pomembna, kar zadeva upravljanje shem pomoči. Kmetje, ki predložijo zahtevke v skladu z zadevnimi shemami pomoči, bi morali zato imeti pravočasen dostop do ustreznih informacij.

(23) Države članice bi morale imeti dovoljenje za uporabo informacij, ki jih vsebujejo računalniške zbirke podatkov, zaradi uvedbe poenostavljenih postopkov predložitve zahtevkov, če je računalniška zbirka podatkov zanesljiva. Predvideti bi bilo treba različne možnosti, ki bi omogočale, da države članice uporabijo informacije, vsebovane v računalniški zbirki podatkov za govedo, za namene predložitve in upravljanja zahtevkov za pomoč. Kadar pa kmetu ni treba posamično identificirati goveda, za katero zahteva premije, bi bilo treba jasno navesti, da bi se lahko vsaka žival, ki je potencialno upravičena do pomoči in v zvezi s katero se ugotovijo nepravilnosti glede skladnosti s sistemom identifikacije in registracije, za namene uporabe sankcij štela za žival, za katero se zahteva pomoč.

(24) Treba je določiti podrobnosti v zvezi s predložitvijo in vsebino zahtevkov za pomoč za mlečno premijo in s tem povezana dodatna plačila.

(25) Treba bi bilo vzpostaviti splošni okvir za uvedbo poenostavljenih postopkov v okviru sporazumevanja med kmetom in organi držav članic. Ta okvir bi moral zlasti predvideti možnost uporabe elektronskih sredstev. Treba pa je zajamčiti, da so tako obdelani podatki v celoti zanesljivi in da se taki postopki opravljajo brez razlikovanja med kmeti.

(26) Kadar zahtevki za pomoč vsebujejo očitne napake, bi jih bilo treba takoj popraviti.

(27) Nepogrešljivo je spoštovanje rokov za predložitev zahtevkov za pomoč, za spremembo zahtevkov za pomoč na površino in za vse spremne listine, pogodbe ali izjave, da se nacionalnim upravam omogoči načrtovanje in posledično izvajanje učinkovitih preverjanj o pravilnosti zahtevkov za pomoč. Zato bi bilo treba določiti roke, v katerih se še sprejmejo zapozneli zahtevki. Da bi spodbudili kmete k spoštovanju rokov, bi bilo treba uporabiti znižanje.

(28) Kmetje bi morali biti upravičeni, da lahko kadarkoli umaknejo svoje zahtevke za pomoč ali dele teh zahtevkov, če pristojni organ še ni obvestil kmeta o napakah, vsebovanih v zahtevku za pomoč, ali uradno obvestil o pregledu na kraju samem, s katerim se ugotavljajo napake glede dela, ki ga umik zadeva.

(29) Skladnost z določbami shem pomoči, upravljanih v okviru integriranega sistema, bi bilo treba učinkovito nadzorovati. V ta namen in zaradi uskladitve nadzora v vseh državah članicah je treba podrobneje določiti merila in tehnične postopke za izvajanje upravnih pregledov in pregledov na kraju samem glede meril o izpolnjevanju pogojev, določenih za sheme pomoči, in obveznosti navzkrižne skladnosti. Kar zadeva preglede skladnosti z merili o izpolnjevanju pogojev, bi morali biti pregledi na kraju samem nenapovedani. Kadar je to primerno, bi se morale države članice zavezati, da bodo kombinirale različna preverjanja v skladu s to uredbo.

(30) Določiti bi bilo treba najmanjše število kmetov, pri katerih je treba opraviti pregled na kraju samem v okviru različnih shem pomoči. Kadar se država članica odloči za zahtevek za različne sheme pomoči za živali, bi bilo treba predvideti celostni pristop na podlagi kmetijskega gospodarstva v zvezi s kmeti, ki zaprosijo za pomoč v skladu s temi shemami.

(31) Zaradi določitve pomembnih nepravilnosti bi bilo treba povečati obseg pregledov na kraju samem za tekoče in naslednje leto, da bi dosegli sprejemljivo raven zagotovitve pravilnosti zadevnih zahtevkov za pomoč.

(32) Vzorec najmanjše stopnje pregledov na kraju samem bi bilo treba pripraviti delno na podlagi analize tveganja in delno z naključno izbiro. Treba bi bilo določiti glavne dejavnike za analizo tveganja, ki jih je treba upoštevati.

(33) Ni nujno, da so pregledi na kraju samem pri kmetih, ki vložijo zahtevke za pomoč, izvedeni na vsaki posamezni živali ali enoti rabe oziroma poljini. V nekaterih primerih se lahko opravijo vzorčni pregledi. Kadar pa je to dovoljeno, bi moral biti vzorec razširjen tako, da jamči zanesljivo in reprezentativno raven zagotovila. V nekaterih primerih bi se lahko vzorec razširil do popolnega preverjanja. Države članice bi morale določiti merila za izbor vzorca, ki ga je treba pregledati.

(34) Da bi bil pregled na kraju samem učinkovit, je pomembno, da je osebje, ki preglede izvaja, obveščeno o razlogu za izbiro pregleda na kraju samem. Države članice bi morale evidentirati take informacije.

(35) Da bi lahko nacionalni organi in tudi pristojni organ Skupnosti spremljali izvedene preglede na kraju samem, bi bilo treba podrobnosti o pregledih zabeležiti v poročilo o kontroli. Kmet ali zastopnik bi moral imeti možnost, da poročilo podpiše. Pri pregledih z daljinskim zaznavanjem pa bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da to pravico zagotovijo le v primerih, kadar se s pregledom ugotovijo nepravilnosti. Ne glede na vrsto izvedenega pregleda na kraju samem bi moral kmet prejeti kopijo poročila, če se ugotovijo nepravilnosti.

(36) Pregledi območij na kraju samem praviloma vsebujejo dva dela, od katerih se prvi nanaša na preverjanje in meritve prijavljenih enot rabe oziroma poljin na podlagi grafičnega materiala, posnetkov iz zraka in drugo. Drugi del sestoji iz fizičnega inšpekcijskega pregleda enot rabe oziroma poljin, da bi preverili dejansko velikost prijavljenih enot rabe oziroma poljin in glede na zadevno shemo pomoči, prijavljeni posevek in njegovo kakovost. Po potrebi bi bilo treba opraviti tudi meritve. Fizični inšpekcijski pregledi na terenu bi se lahko opravljali na podlagi vzorca.

(37) Treba bi bilo določiti tudi podrobna pravila glede določitve območij in merilnih metod, ki jih je treba uporabljati. Kadar se pomoč plača za proizvodnjo nekaterih pridelkov, so izkušnje pokazale, da je treba v zvezi z določitvijo območja enot rabe oziroma poljine, ki je upravičena do plačil na površino, opredeliti sprejemljiv obseg nekaterih značilnosti terena, zlasti živih mej, jarkov in zidov. Glede na posebne okoljske potrebe je primerno zagotoviti nekaj prožnosti v okviru omejitev, ki so se upoštevale pri določitvi regionalnih donosov.

(38) Glede na površine, prijavljene za namene prejetja pomoči v skladu s shemo enotnega plačila, bi moral biti uporabljen raznovrsten pristop, pri čemer bi se moralo upoštevati dejstvo, da taka plačila niso več povezana z obveznostjo proizvodnje.

(39) Glede na podrobnosti sheme pomoči za seme v skladu s členom 99 Uredbe (ES) št. 1782/2003 bi bilo treba uvesti posebne določbe za nadzor.

(40) Določiti bi bilo treba pogoje za uporabo daljinskega zaznavanja za preglede na kraju samem in predvideti fizične preglede, ki se izvajajo v primerih, ko se s fotointerpretacijo ne dosežejo jasni rezultati.

(41) Člen 52 Uredbe (ES) št. 1782/2003 predvideva posebne preglede vsebnosti tetrahidrokanabinola (THC), kadar kmet goji konopljo na enotah rabe, prijavljenih za namene sheme enotnega plačila. Treba bi bilo določiti podrobnosti takih pregledov.

(42) Če se država članica odloči za uporabo različnih shem pomoči za živali, bi bilo treba podrobneje določiti časovni razpored in najmanjši obseg pregledov na kraju samem, kadar se vložijo zahtevki za pomoč v skladu s temi shemami pomoči. Za učinkovito preverjanje pravilnosti prijav v zahtevkih za pomoč in prijav v računalniški zbirki podatkov za govedo je nujno, da se izvaja glavni del takih pregledov na kraju samem, ko morajo biti živali še vedno na kmetiji zaradi obveznega obdobja reje.

(43) Če se država članica odloči za uporabo različnih shem pomoči za govedo, pri čemer je pravilna identifikacija in registracija goveda pogoj za izpolnjevanje pogojev na podlagi člena 138 Uredbe (ES) št. 1782/2003, bi bilo treba zagotoviti, da se pomoč Skupnosti dodeli le za govedo, ki je pravilno identificirano in registrirano. Take preglede bi bilo treba izvajati tudi v zvezi z govedom, za katero še ni bilo zahtevka, ki pa je lahko predmet zahtevka za pomoč v prihodnosti, ker se zaradi vzpostavitve različnih shem pomoči za govedo zahtevki za pomoč v mnogih primerih izvedejo šele potem, ko so take živali zapustile kmetijsko gospodarstvo.

(44) Kadar se država članica odloči za uporabo klavne premije, bi bilo treba posebej predvideti izvajanje pregledov v klavnicah zaradi preverjanja, da živali, za katere je predložen zahtevek za pomoč, izpolnjujejo pogoje in da so podatki v računalniških zbirkah podatkov pravilni. Države članice bi morale zato imeti dovoljenje, da uporabijo dve različni zbirki za izbiro klavnic za take preglede.

(45) V takem primeru in kar zadeva klavno premijo, dodeljeno po izvozu govedi, so potrebne posebne določbe skupaj z določbami o nadzoru Skupnosti glede izvoza na splošno zaradi razlik glede namenov nadzora.

(46) Določbe glede nadzora, predvidene v zvezi s pomočjo za živali, bi se tudi morale uporabljati, kadar je to primerno, glede dodatnih plačil na podlagi člena 133 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(47) Na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1082/2003 z dne 23. junija 2003 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta o najnižji ravni pregledov, ki jih je treba opraviti v okviru sistema za identifikacijo in registracijo govedi [4], so bile uvedene posebne določbe o nadzoru. Kadar se opravljajo taki pregledi v skladu s to uredbo, bi morali biti rezultati vsebovani v poročilu o kontroli za namene integriranega sistema.

(48) Glede zahtevkov za pomoč za mlečno premijo in s tem povezanim dodatnim plačilom so glavna merila o izpolnjevanju pogojev količina mleka, ki se sme proizvesti v okviru referenčne količine, ki je na voljo kmetu, in ali je kmet dejansko proizvajalec mleka. Pristojni organi držav članic že poznajo referenčne količine. Glavni pogoj, ki ga je treba preveriti na kraju samem, je torej, ali je kmet proizvajalec mleka. Taki pregledi se lahko opravljajo zlasti na podlagi računovodskih evidenc kmetov ali drugih evidenc.

(49) Uredba (ES) št. 1782/2003 uvaja obveznosti navzkrižne skladnosti za kmete, ki prejemajo plačila za pomoč na podlagi vseh shem neposrednih plačil, navedenih v Prilogi I k tej uredbi. Predvideva sistem znižanj in izključitev, kadar se take obveznosti ne spoštujejo. Določiti bi bilo treba podrobnosti tega sistema.

(50) Treba bi bilo določiti podrobnosti, ki zadevajo vprašanje, kateri organi v državah članicah izvajajo nadzor navzkrižne skladnosti.

(51) V nekaterih primerih bi lahko bilo koristno, da bi države članice opravljale administrativne preglede navzkrižne skladnosti. Ta način nadzora pa ne bi smel postati obvezen za države članice, čeprav je koristno, da se predvideva njegova uporaba na podlagi presoje.

(52) Treba je določiti najmanjšo stopnjo nadzora v zvezi z obveznostmi navzkrižne skladnosti. Stopnjo nadzora bi bilo treba fiksirati na 1 % kmetov, ki sodijo v območje pristojnosti vsakega nadzornega organa, ki je izbran na podlagi ustrezne analize tveganja. Vzorce bi bilo treba jemati na podlagi vzorcev kmetov, ki so izbrani za pregled na kraju samem v zvezi z merili o izpolnjevanju pogojev, ali iz celotne populacije kmetov, ki predložijo zahtevke za pomoč za neposredna plačila. V slednjem primeru bi bilo treba dovoliti nekatere druge možnosti.

(53) Z upoštevanjem različne narave obveznosti navzkrižne skladnosti bi se morali pregledi na kraju samem praviloma usmeriti na vse obveznosti, pri čemer se skladnost s temi obveznosti lahko preverja ob času obiska. Poleg tega bi moral preglednik v zvezi z zahtevami in standardi, za katere se ob času obiska kršitve niso mogle jasno določiti, opredeliti primere, za katere se po potrebi opravijo nadaljnji pregledi.

(54) Treba je določiti pravila za vzpostavitev podrobnih in posebnih poročil o kontroli. Specializirani pregledniki na terenu bi morali navesti katere koli ugotovitve in tudi stopnjo resnosti teh ugotovitev, da bi lahko plačilna agencija določila ustrezna znižanja oziroma se odločila glede izključitev prejemanja neposrednih plačil.

(55) Za zaščito finančnih interesov Skupnosti bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za boj proti nepravilnostim in goljufijam. Sprejeti bi bilo treba posebne določbe za nepravilnosti, ki se ugotovijo v zvezi z merili o izpolnjevanju pogojev za različne zadevne sheme pomoči.

(56) Sistem znižanj in izključitev, predviden v Uredbi (ES) št. 1782/2003 glede obveznosti navzkrižne skladnosti, pa ima drug cilj, in sicer spodbuditi za kmete, da spoštujejo obstoječo zakonodajo na različnih področjih navzkrižne skladnosti.

(57) Znižanja in izključitve bi bilo treba določiti ob upoštevanju načela sorazmernosti in, pri merilih o izpolnjevanju pogojev, posebnih težav, povezanih s primeri višje sile, kakor tudi izjemnih in naravnih okoliščin. V primeru obveznosti navzkrižne skladnosti se smejo znižanja in izključitve uporabiti le, kadar kmet deluje malomarno ali namerno. Znižanja in izključitve bi morala upoštevati resnost storjene nepravilnosti in bi lahko pomenila popolno izključitev iz ene ali več shem pomoči za določeno obdobje. V zvezi z merili o izpolnjevanju pogojev bi znižanja in izključitve morala upoštevati posebnosti različnih shem pomoči.

(58) Glede zahtevkov za pomoč na površino nepravilnosti običajno prizadevajo dele območij. Čezmerne prijave v zvezi z enoto rabe se zato lahko poravnajo z nepopolnimi prijavami za druge enote rabe oziroma poljine iste skupine posevkov. V okviru meje dopustnosti bi bilo treba predvideti, da se zahtevki za pomoč prilagodijo le za površino, ki je dejansko ugotovljena, in da se znižanja začnejo uporabljati šele, ko je ta meja presežena.

(59) Zato je treba opredeliti površine, ki spadajo v isto skupino posevkov. Površine, prijavljene za namene sheme enotnega plačila, bi morale načeloma spadati v isto skupino posevkov. Treba pa je določiti posebna pravila, da bi ugotovili, katere sorodne pravice do plačil so bile aktivirane, če se ugotovi neskladje med prijavljeno površino in ugotovljeno površino. Poleg tega bi bilo treba v skladu s členom 54(6) Uredbe (ES) št. 1782/2003 aktivirati pravice do prahe pred drugimi pravicami. V tem kontekstu je treba predpisati določbe za dve situaciji. Najprej je treba površino, ki je prijavljena kot dana v praho zaradi aktiviranja pravic do prahe, za katero pa je ugotovljeno, da dejansko ni v prahi, odšteti od skupne površine, prijavljene za ta namen v skladu s shemo enotnih plačil, kot površino, ki ni ugotovljena. In drugič, na fiktivni podlagi bi bilo treba enako storiti pri površini, ki ustreza pravicam do prahe, ki niso aktivirane, če so hkrati aktivirane druge pravice skupaj z ustrezno površino.

(60) Potrebne so posebne določbe zaradi upoštevanja posebnosti zahtevkov za pomoč v skladu s shemami pomoči za škrobni krompir in seme. Kadar se država članica odloči za uporabo različnih shem pomoči za živali, kadar kmetje zahtevajo pomoč za živali in za ta namen prijavijo krmne površine, in kadar čezmerna prijava takih površin ne pomeni večjega plačila za živino, se ne bi smele predvideti nobene sankcije.

(61) Kar zadeva zahtevke za dodelitev pomoči za živali, nepravilnosti vodijo v neupravičenost zadevne živali. Znižanja bi bilo treba predvideti že od prve živali, za katero se ugotovijo nepravilnosti, vendar pa bi morala biti kazen manj stroga ne glede na raven znižanja, kadar se nepravilnosti ugotovijo pri treh živalih ali manj. V vseh drugih primerih bi morala biti teža sankcij odvisna od deleža živali, pri katerih se ugotovijo nepravilnosti.

(62) Kmetom bi moralo biti dovoljeno, da nadomestijo govedo in ovce/koze v okviru meja, dovoljenih v skladu z ustreznimi sektorskimi predpisi. Kadar kmet zaradi naravnih okoliščin ne more izpolnjevati obveznosti obvezne reje v skladu s sektorskimi predpisi, ne bi smeli uporabiti znižanj in izključitev.

(63) Kadar se država članica odloči za uporabo klavne premije zaradi pomena klavnic za pravilno delovanje nekaterih shem pomoči za govedo, bi bilo treba poskrbeti tudi za primere, ko klavnice zaradi grobe malomarnosti ali namerno izdajo neustrezna spričevala ali deklaracije.

(64) Kar zadeva nepravilnosti v zvezi z dodatnimi plačili, predvidenimi v členu 133 Uredbe (ES) št. 1782/2003, bi morale države članice predvideti sankcije, ki bi bile enakovredne tistim, predvidenim v zvezi s shemami pomoči na površino in za živali, razen če je to neustrezno. V tem zadnjem primeru bi morale države članice predvideti primerne enakovredne sankcije.

(65) Znižanja in sankcije bi bilo treba določiti v zvezi z mlečno premijo in dodatnimi plačili, če kmet, ki zaprosi za pomoč, ne izpolnjuje obveznosti proizvodnje mleka.

(66) Glede obveznosti navzkrižne skladnosti bi bilo treba, razen pri razvrščanju znižanj ali izključitev glede na načelo sorazmernosti, določiti, da bi se morale ponavljajoče kršitve te obveznosti navzkrižne skladnosti po predhodnem opozorilu kmetu od nekega trenutka dalje obravnavati kot namerno neizpolnjevanje obveznosti.

(67) Znižanja in izključitve v zvezi z merili o izpolnjevanju pogojev se na splošno ne bi smela uporabljati, kadar je kmet predložil točne podatke ali kadar lahko drugače pokaže, da ni naredil napake.

(68) Za kmete, ki pristojne nacionalne organe kadarkoli opozorijo o nepravilnih zahtevkih za pomoč, ne bi smela veljati znižanja ali izključitve ne glede na razlog za nepravilnost, če kmet ni obveščen o nameri pristojnega organa, da izvede pregled na kraju samem, in če organ še ni obvestil kmeta o kakršnikoli nepravilnosti v zahtevku. Enako bi moralo veljati v zvezi z nepravilnimi podatki, vsebovanimi v računalniških zbirkah podatkov za govedo, zajeto v zahtevku, kjer te nepravilnosti pomenijo ne le nespoštovanja obveznosti navzkrižne skladnosti, ampak tudi kršitev merila o izpolnjevanju pogojev, in za govedo, za katero ni vložen zahtevek, kadar so take nepravilnosti pomembne z vidika obveznosti navzkrižne skladnosti.

(69) Upravljanje malih zneskov je težka naloga za pristojne organe držav članic. Zato je primerno državam članicam dovoliti, da ne plačajo zneskov pomoči pod določeno najmanjšo ravnjo in da ne zahtevajo povračila nepravilno plačanih zneskov, kadar so taki zneski minimalni.

(70) Določiti je treba posebne in podrobne določbe, da bi zagotovili nepristransko uporabo različnih znižanj, ki naj se uporabijo za enega ali več zahtevkov za pomoč istega kmeta. Znižanja in izključitve, predvidena v skladu s to uredbo, bi se morala uporabljati brez vpliva na dodatne sankcije v skladu s katerimi koli drugimi določbami prava Skupnosti ali nacionalnega prava.

(71) Kadar pa kmet zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin ne more izpolniti obveznosti, predvidenih v sektorskih predpisih, ne bi smel izgubiti pravice do plačila pomoči. Treba bi bilo določiti, katere primere lahko pristojni organ zlasti prizna za primere izjemnih okoliščin.

(72) Da bi zagotovili enotno uporabo načela dobre vere po vsej Skupnosti, kadar se povrnejo vsote, ki so neupravičeno izplačane, bi bilo treba določiti pogoje, pod katerimi se lahko uveljavlja to načelo, brez vpliva na obravnavanje zadevnih izdatkov v okviru potrditve obračuna v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike [5].

(73) Treba bi bilo določiti pravila o posledicah prenosa celotnih kmetijskih gospodarstev, ki imajo določene obveznosti v skladu s shemami neposrednih plačil v okviru integriranega sistema.

(74) Praviloma bi države članice morale sprejeti nadaljnje ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje pravilnega delovanja te uredbe. Države članice bi si morale po potrebi vzajemno pomagati.

(75) Kadar je to primerno, bi morala biti Komisija obveščena o ukrepih, ki so jih sprejele države članice zaradi uvedbe sprememb pri njihovem izvajanju integriranega sistema. Da bi države članice zagotovile Komisiji učinkovit nadzor integriranega sistema, bi morale poslati nekatere letne kontrolne statistične podatke. Države članice bi morale Komisijo tudi obvestiti o vseh ukrepih, ki jih sprejemajo v zvezi z ohranjanjem trajnih pašnikov.

(76) Treba je določiti pravila za podlago za izračun znižanj, ki naj se uporabljajo v okviru modulacije iz člena 10 Uredbe (ES) št. 1782/2003, pri čemer je na razpolago nadaljnji ključ za razdelitev finančnih sredstev kakor tudi za izračun dodatnega zneska pomoči, predvidenega v členu 12 te uredbe, da bi določili pravila, s pomočjo katerih bi ugotovili, ali je dosežen prag 5000 EUR, naveden v tem členu.

(77) Ta uredba bi se morala začeti uporabljati 1. januarja 2005. Z istim datumom bi morali razveljaviti Uredbo (ES) št. 2419/2001. Ta uredba pa bi se morala še naprej uporabljati v zvezi z zahtevki za pomoč, ki se nanašajo na tržna leta ali premijska obdobja, ki se začnejo pred 1. januarjem 2005. Potrebne so posebne določbe za zagotovitev, da ne bi znižanja, ki naj se uporabljajo zaradi pravil, določenih v Uredbi (ES) št. 2419/2001, s prehodom na nov režim izgubila svoj pomen.

(78) Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

DEL I PODROČJE UPORABE IN SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa podrobna pravila za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (v nadaljnjem besedilu "integrirani sistem"), določenih v Naslovu II Uredbe (ES) št. 1782/2003. Je brez vpliva na posebne določbe, predpisane v uredbah, ki zajemajo posamične sheme pomoči.

Člen 2

Opredelitve

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(1) "orna zemljišča" so zemljišča, obdelana zaradi proizvodnje rastlinskih pridelkov, in zemljišča v prahi ali zemljišča, ki se vzdržujejo po načelu dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1782/2003, ali zemljišča s toplimi ali pritrjenimi ali premičnimi toplimi gredami;

(2) "trajni pašnik" pomeni zemljišče, ki se uporablja za gojenje trav ali druge naravne zelnate krme (samoposejane) ali gojene (posejane) in ki ni vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva pet let ali več;

(3) "sistem za identifikacijo in registracijo govedi" pomeni sistem za identifikacijo in registracijo govedi, uveden z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta; [6]

(4) "ušesna znamka" pomeni ušesno znamko za individualno identifikacijo živali, na katero se sklicujeta člena 3(a) in 4 Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(5) "računalniška zbirka podatkov za govedo" pomeni računalniško zbirko podatkov iz členov 3(b) in 5 Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(6) "potni list za živali" pomeni potni list za živali iz členov 3 (c) in 6 Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(7) "register" pomeni register, ki ga vodijo imetniki živali v skladu s členom 4 Direktive Sveta 92/102/EGS [7], členom 5 Uredbe Sveta (ES) št. 21/2004 [8] oziroma členoma 3(d) in 7 Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(8) "prvine sistema za identifikacijo in registracijo govedi" pomeni prvine iz člena 3 Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(9) "identifikacijska oznaka" pomeni identifikacijsko oznako iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(10) "nepravilnosti" pomeni vsako nespoštovanje ustreznih pravil za odobritev zadevne pomoči;

(11) "enotni zahtevek" pomeni zahtevek za neposredna plačila po shemi enotnega plačila in drugih shemah pomoči na površino iz naslovov III in IV Uredbe (ES) št. 1782/20003;

(12) "sheme pomoči na površino" pomeni shemo enotnega plačila in vse sheme pomoči iz Naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, razen tistih iz poglavij 7, 11 in 12 tega Naslova;

(13) "zahtevki za dodelitev pomoči za živali" pomeni zahtevke za plačilo pomoči v skladu s shemami premij za ovce in koze ter shemami plačil za govedino in teletino, predvidenimi v Poglavju 11 oziroma 12 Naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(14) "zahtevki za dodelitev mlečnih premij" pomeni zahtevke za plačilo pomoči v skladu s shemo mlečnih premij in shemo dodatnih plačil, predvideno v Poglavju 7 Naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(15) "raba" pomeni rabo zemljišča glede na vrsto posevka ali pokrovnosti tal ali odsotnost posevka;

(16) "sheme pomoči za govedo" pomeni sheme pomoči iz člena 121 Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(17) "shema pomoči za ovce/koze" pomeni shemo pomoči iz člena 111 Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(18) "govedo, za katero so vloženi zahtevki za dodelitev pomoči" pomeni govedo, za katero je vložen zahtevek za dodelitev pomoči za živali v skladu s shemami pomoči za govedo;

(19) "govedo, za katero niso vloženi zahtevki za dodelitev pomoči" pomeni govedo, za katero še ni vložen zahtevek za dodelitev pomoči za živali, vendar je potencialno upravičeno do pomoči v skladu s shemami pomoči za govedo;

(20) "obdobje obvezne reje" pomeni obdobje, v katerem mora žival, za katero je bil vložen zahtevek za pomoč, ostati na kmetijskem gospodarstvu, kakor je predvideno v naslednjih določbah:

(a) člena 5 in 9 Uredbe Komisije (ES) št. 2342/1999 z dne 28. oktobra 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso glede shem premij [9] v zvezi s posebno premijo za samce goveda,

(b) člena 16 Uredbe (ES) št. 2342/1999 v zvezi s premijo za krave dojilje,

(d) člena 2(3) Uredbe Komisije (ES) št. 2550/2001 z dne 21. decembra 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2529/2001 o skupni ureditvi trga za ovčje in kozje meso v zvezi s shemami premij in spremembi Uredbe (ES) št. 2419/2001 [10] v zvezi s pomočjo, izplačano za ovce in koze;

(21) "imetnik živali" pomeni vsako fizično ali pravno osebo, stalno ali začasno odgovorno za živali, tudi med prevozom ali na trgu;

(22) "ugotovljena površina" pomeni površino, ki izpolnjuje vse pogoje, določene v pravilih za odobritev pomoči; v primeru sheme enotnega plačila se lahko šteje, da je prijavljena površina ugotovljena le, če jo dejansko spremlja ustrezno število pravic do plačil;

(23) "ugotovljena žival" pomeni žival, ki izpolnjuje vse pogoje, določene v pravilih za odobritev pomoči;

(24) "obdobje premije" pomeni obdobje, na katero se nanašajo zahtevki za pomoč ne glede na čas predložitve zahtevka;

(25) "geografski informacijski sistem" (v nadaljnjem besedilu "GIS") pomeni računalniško vodene tehnike geografskega informacijskega sistema, navedene v členu 20 Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(26) "referenčna enota rabe oziroma poljina" pomeni geografsko omejeno površino, ki ohranja enotno identifikacijo, kakor je zavedena v GIS v identifikacijskem sistemu države članice iz člena 18 Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(27) "grafični material" pomeni zemljevide ali druge dokumente, ki se uporabljajo za sporočanje vsebine GIS med vlagatelji zahtevkov za pomoč in državami članicami;

(28) "nacionalni geodetski sistem" pomeni koordinatni referenčni sistem, ki omogoča standardizirano merjenje in enotno identificiranje enot rabe oziroma poljin po vsej zadevni državi članici; kadar se uporabljajo različni koordinatni sistemi, morajo biti združljivi v okviru vsake države članice;

(29) "plačilna agencija" pomeni organe in telesa iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1258/1999 [11];

(30) "navzkrižna skladnost" pomeni z zakonom predpisane zahteve za upravljanje in načela dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja v skladu s členoma 4 in 5 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(31) "območja navzkrižne skladnosti" pomeni različna območja, za katera veljajo z zakonom predpisane zahteve za upravljanje v pomenu iz člena 4(1) Uredbe (ES) št 1782/2003 in načela dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja, predpisana v Prilogi IV k tej uredbi;

(32) "akt" pomeni vsako od posameznih direktiv in uredb iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1782/2003; vendar pa direktiva in uredbe iz točk 6, 7, 8 in 8 a Priloge III k Uredbi sestavljajo enoten akt;

(33) "standard" pomeni standarde, kakor so jih opredelile države članice v skladu s členom 5 in Prilogo IV k Uredbi (ES) št. 1782/2003;

(34) "zahteva": kadar se ta izraz uporablja v smislu navzkrižne skladnosti, pomeni vsako posamezno z zakonom predpisano zahtevo za upravljanje, ki je posledica katerih koli členov, navedenih v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1782/2003 v okviru danega akta, ki pa se po vsebini razlikuje od katerih koli drugih zahtev istega akta;

(35) "neskladnost" pomeni vsako neskladnost z zahtevami in standardi; neskladnost z zahtevami, navedenimi iz člena 4 te uredbe, je prav tako neskladnost;

(36) "strokovna telesa" pomeni pristojne nacionalne organe, ki so v skladu s prvim pododstavkom člena 25(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 odgovorni za zagotavljanje skladnosti z zakonom predpisanimi zahtevami za upravljanje in načel dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja;

(37) "ugotovljena individualna referenčna količina" pomeni individualne referenčne količine, do katerih je kmet upravičen.

Člen 3

Vzdrževanje trajnih pašnikov na ravni države članice

1. Brez vpliva na izjeme, predvidene v tretjem pododstavku člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, države članice v skladu s prvim odstavkom Uredbe zagotovijo, da se ohranja razmerje trajnih pašnikov in skupnih kmetijskih površin, kakor je določeno v točki (a) člena 2 Uredbe (ES) št. 796/2004. Ta obveznost se uporablja na nacionalni ali regionalni ravni.

Kadar pa se ohranja absolutno število trajnih pašnikov, vzpostavljeno v skladu s točko (a) odstavka 4, se šteje, da je upoštevana obveznost iz prvega pododstavka člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

2. Za namene uporabe drugega pododstavka člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 države članice zagotovijo, da se razmerje iz odstavka 1 ne zmanjša na račun trajnih pašnikov za več kakor 10 % relativno glede na referenčno razmerje iz leta 2003.

3. Razmerje iz odstavka 1 se vzpostavlja vsako leto na podlagi površin, ki jih prijavijo kmetje za zadevno leto.

4. Referenčno razmerje za 2003 iz odstavka 2 se določi tako:

(a) trajni pašniki so trajni pašniki, ki so jih kmetje prijavili leta 2003, in trajni pašniki, prijavljeni leta 2005 v skladu s členom 14(1) te uredbe, ki leta 2003 niso bili prijavljeni za nobeno drugo rabo kakor za travinje, razen če lahko kmet dokaže, da tako zemljišče ni bilo trajni pašnik leta 2003.

Ne štejejo se površine, ki so leta 2005 prijavljene kot trajni pašniki in so bile leta 2003 upravičene do plačil na površino s poljščinami v skladu s členom 1(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1251/1999 z dne 17. maja 1999 o vzpostavitvi sistema podpor za proizvajalce nekaterih poljščin [12].

Ne štejejo se površine, ki so bile trajni pašniki leta 2003 in so bile pogozdene od leta 2003 ali pa še bodo pogozdene v skladu s tretjim pododstavkom člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(b) skupna kmetijska zemljišča so skupna kmetijska zemljišča, ki jih kmetje prijavijo leta 2005.

Člen 4

Ohranjanje trajnih pašnikov na individualni ravni

1. Kadar se ugotovi, da se razmerje iz člena 3(1) te uredbe zmanjšuje, zadevna država članica na nacionalni ali regionalni ravni predvidi obveznost kmetov, ki zaprosijo za pomoč v skladu s katero koli shemo neposrednih plačil, navedenih v Prilogi I Uredbe (ES) št. 1782/2003, da trajnih pašnikov ne spremenijo brez predhodne odobritve.

2. Kadar se ugotovi, da se ne da zagotoviti obveznosti iz člena 3(2) te uredbe, zadevna država članica poleg ukrepov, ki naj se sprejmejo v skladu z odstavkom 1, predvidi na nacionalni ali regionalni ravni obveznost, da kmetje, ki zaprosijo za pomoč v skladu s katero koli shemo neposrednih plačil iz Priloge I Uredbe (ES) št. 1782/2003, ponovno spremenijo zemljišča v trajne pašnike, pri čemer gre za tiste kmete, ki razpolagajo z zemljišči, spremenjenimi iz trajnih pašnikov v zemljišča za drugo rabo.

Ta obveznost se v letu 2005 uporablja za zemljišča, spremenjena v zemljišča za drugo rabo od datuma, predvidenega za predložitev zahtevkov za pomoč na površino za leto 2003. Z letom 2006 se ta obveznost uporablja za zemljišča, ki so bila tako spremenjena od začetka dvanajstmesečnega obdobja pred zadnjim datumom, na katerega je bilo treba najpozneje v skladu s členom 11 predložiti enotne zahtevke v zadevni državi članici.

V takem primeru kmetje ponovno spremenijo delež te površine v trajne pašnike ali določijo tak obseg površin za trajne pašnike. Ta delež se izračuna na podlagi obsega površin, ki jih kmet tako spremeni, in obsega površin, ki so potrebne za ponovno vzpostavitev ravnotežja.

Kadar pa je bilo tako zemljišče predmet prenosa, potem ko je bilo spremenjeno v zemljišče za drugo rabo, se ta obveznost uporablja, če je prišlo do prenosa po začetku veljavnosti te uredbe.

Z odstopanjem od točke 2 člena 2 se zemljišča, ponovno spremenjena ali določena za trajne pašnike, od prvega dne ponovne spremembe ali določitve štejejo za "trajne pašnike".

3. Obveznost, naložena kmetom v odstavkih 1 in 2, ne velja, kadar so kmetje ustvarili trajne pašnike v okviru programov v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2078/92 z dne 30. junija 1992 o kmetijskih proizvodnih metodah, usklajenih z zahtevami o varstvu okolja in ohranjanju podeželja, [13]ter Uredbo Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi nekaterih uredb [14] in Uredbe Sveta (ES) št. 1017/94 z dne 26. aprila 1994 o spremembi zemljišč za poljščine v ekstenzivno živinorejo na Portugalskem [15].

DEL II INTEGRIRANI ADMINISTRATIVNI IN KONTROLNI SISTEM

NASLOV I SPLOŠNO

Člen 5

Identifikacija kmetov

Brez vpliva na člen 22(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003, enotni sistem za evidentiranje identitete vsakega kmeta, predviden s členom 18(l)(f) te uredbe, jamči enotno identifikacijo v zvezi z vsemi zahtevki za pomoč.

Člen 6

Identifikacija enot rabe oziroma poljin

1. Sistem identifikacije kmetijskih enot rabe oziroma poljin iz člena 20 Uredbe (ES) št. 1782/2003 deluje na ravni referenčnih enot rabe oziroma poljin, kot je katastrska parcela ali proizvodni blok, kar zagotavlja enotno identifikacijo vsake referenčne enote rabe oziroma poljine.

Države članice tudi zagotovijo, da se kmetijske enote rabe oziroma poljine zanesljivo opredelijo in zlasti zahtevajo, da so v enotnem zahtevku podrobnosti ali da je opremljen z listinami, ki jih določi pristojni organ in ki omogočajo, da se vsaka kmetijska enota rabe oziroma poljina lahko locira in izmeri. GIS deluje na podlagi nacionalnega geodetskega sistema.

2. Država članica zagotovi, da glede na to, da je vsaj 75 % referenčnih enot rabe oziroma poljin predmet zahtevkov za pomoč, vsaj 90 % ustrezne površine izpolnjuje pogoje glede na shemo enotnega plačila. Ocena se opravi letno z uporabo ustreznih statističnih metod.

3. Glede na plačilo na površino za lupinarje, predvideno v Poglavju 4 Naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, uvedejo države članice, za katere je nacionalna zajamčena površina, določena v členu 84(3) te uredbe, več kakor 1500 ha, dodatno raven informacij GIS s 1. januarjem 2006 v zvezi s številom dreves na enoto rabe, njihovo vrsto, lokacijo in izračun površine sadovnjaka.

Člen 7

Identifikacija in registracija pravic do plačil

1. Sistem za identifikacijo in registracijo pravic do plačil, predviden v členu 21 Uredbe (ES) št. 1782/2003, je elektronski register na ravni države članice in zagotavlja, zlasti v zvezi z navzkrižnimi pregledi, predvidenimi v členu 24 te uredbe, učinkovito sledljivost pravic do plačil, predvsem glede naslednjih sestavni delov:

(a) imetnik;

(b) vrednost;

(d) datum zadnje aktivacije;

(e) poreklo, posebno glede določitve izvorne ali nacionalne rezerve, nakupa, zakupa, dedovanja;

(f) vrsta pravice, zlasti pravice do prahe, pravice, za katere veljajo posebni pogoji v skladu s členom 48 Uredbe (ES) št. 1782/2003, in pravice z odobritvijo v skladu s členom 60 te uredbe;

(g) kjer je to primerno, regionalne omejitve.

2. Države članice, v katerih je več kakor ena plačilna agencija, se lahko odločijo, da bo elektronski register deloval na ravni plačilne agencije. V takem primeru mora zadevna država članica zagotoviti, da so različni registri med seboj združljivi.

Člen 8

Splošna načela v zvezi z enotami rabe

1. Enota rabe oziroma poljina, ki vsebuje drevesa, šteje za enoto rabe za namene shem pomoči na površino, če se kmetijske dejavnosti iz člena 51 Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali, kjer je to primerno, predvidena proizvodnja, lahko izvedejo na podoben način kakor na enotah rabe brez dreves na istem območju.

2. Glede krmne površine:

(a) kadar je krmna površina skupna, jo pristojni organi teoretično razdelijo med posamezne kmete sorazmerno z njihovo uporabo ali pravico uporabe;

(b) za namene uporabe člena 131 Uredbe (ES) št. 1782/2003 mora biti vsaka krmna površina na voljo za rejo živali najmanj za obdobje sedmih mesecev z začetkom na datum, ki ga določi država članica in mora biti med 1. januarjem in 31. marcem;

(c) za namene uporabe člena 131 Uredbe (ES) št. 1782/2003 se krmna površina v državi članici, ki ni tista, v kateri ima kmet glavni kraj poslovanja, na zahtevo kmeta šteje, da je del kmetovega kmetijskega gospodarstva, če se nahaja v neposredni bližini kmetijskega gospodarstva in če se glavni del vseh kmetijskih zemljišč, ki jih uporablja ta kmet, nahaja v državi članici, v kateri ima kmet glavni kraj poslovanja.

Člen 9

Kontrolni sistem v zvezi z navzkrižno skladnostjo

Države članice vzpostavijo sistem, ki jamči učinkovito kontrolo spoštovanja navzkrižne skladnosti. V skladu s Poglavjem III Naslova III te uredbe ta sistem predvideva zlasti:

(a) kadar pristojni kontrolni organ ni plačilna agencija, prenos potrebnih informacij o kmetih, ki zaprosijo za neposredna plačila, s plačilne agencije na specializirana nadzorna telesa in/ali, kjer je primerno, prek usklajevalnega organa iz člena 23(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(b) metode za izbiro kontrolnih vzorcev;

(d) poročila o kontroli, ki naj vsebujejo predvsem kakršno koli ugotovljeno neskladnost in oceno njene resnosti, obsega, stalnosti in ponavljanja;

(e) kadar pristojni kontrolni organ ni plačilna agencija, prenos poročil o kontroli iz specializiranih nadzornih teles na plačilno agencijo ali usklajevalno telo iz člena 23(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali na oba;

(f) da plačilna agencija uporablja sistem znižanj in izključitev.

Države članice lahko poleg tega predvidijo postopek, po katerem kmet plačilni agenciji navede elemente, potrebne za opredelitev zahtev in standardov, ki se zanj uporabljajo.

Člen 10

Izplačevanje pomoči

1. Neposredna plačila, ki sodijo v obseg te uredbe, se ne smejo izvršiti pred končanjem pregledov v zvezi z merili o izpolnjevanju pogojev, ki jih mora izvesti država članica na podlagi te uredbe, ne da bi to posegalo v časovno obdobje, predvideno v členu 28(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, ali katera koli pravila, ki predvidevajo izplačilo predujmov v skladu z odstavkom 3 tega člena.

2. V zvezi s pregledi navzkrižne skladnosti, določenimi v Poglavju III Naslova III te uredbe, kadar se taki pregledi ne morejo zaključiti pred izplačilom, se neupravičena plačila povrnejo v skladu s členom 73 te uredbe.

NASLOV II ZAHTEVKI ZA POMOČ

POGLAVJE I ENOTNI ZAHTEVEK

Člen 11

Datum predložitve enotnega zahtevka

1. Kmet, ki zaprosi za pomoč v skladu s katero koli od shem za pomoč na površino, sme predložiti le en enotni zahtevek na leto.

Kmet, ki ne zaprosi za pomoč po shemah za pomoč na površino, ampak v skladu z drugo shemo pomoči, navedeno v Prilogi I Uredbe (ES) št. 1782/2003, predloži obrazec za enotni zahtevek, če razpolaga s kmetijskim zemljiščem, kakor je opredeljeno v točki (a) člena 2 Uredbe (ES) št.796/2004, v katerem navede ta zemljišča v skladu s členom 14. Države članice lahko oprostijo kmete te obveznosti, kadar so zadevne informacije na voljo pristojnim organom v okviru drugih administrativnih in kontrolnih sistemov, ki jamčijo združljivost z integriranim sistemom v skladu s členom 26 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

2. Enotni zahtevek se vloži do datuma, ki ga določijo države članice, vendar najpozneje do 15. maja. Finska in Švedska lahko določita poznejši datum, ki pa ne sme biti po 15. juniju.

V skladu s postopkom iz člena 144(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se lahko dovoli odložitev datumov iz prvega pododstavka tega odstavka za nekatera območja, kjer so zaradi izjemnih podnebnih razmer običajni datumi neprimerni.

Pri določitvi tega datuma države članice upoštevajo obdobje, ki je potrebno, da so vsi ustrezni podatki na voljo za pravilno upravno in finančno upravljanje pomoči, in zagotovijo, da se lahko določi učinkovit nadzor, zlasti glede datuma, ki ga je treba določiti v skladu s členom 44(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

3. Kadar je za istega kmeta za upravljanje shem pomoči, pri katerih je treba vložiti enotni zahtevek, odgovorna več kakor ena plačilna agencija, zadevna država članica ustrezno ukrepa za zagotovitev, da so informacije, zahtevane v tem členu, na voljo vsem udeleženim plačilnim agencijam.

Člen 12

Vsebina enotnega zahtevka

1. Enotni zahtevek vsebuje vse potrebne informacije za ugotovitev upravičenosti do pomoči in zlasti:

(a) identiteto kmeta;

(b) zadevno(-e) shemo(-e) pomoči;

(c) opredelitev pravic do plačil v skladu sistemom za identifikacijo in registracijo, predvideno v členu 7, za namene sheme enotnega plačila, razdeljenega na pravice do prahe in druge pravice;

(d) podrobnosti, ki omogočajo identifikacijo vseh enot rabe oziroma poljin na kmetijskem gospodarstvu, njihovo površino, izraženo v hektarih na dve decimalni mesti, njihovo lokacijo in, kadar je primerno, njihovo uporabo ter ali je enota rabe oziroma poljina namakana;

(e) izjavo kmeta, da je seznanjen s pogoji, ki zadevajo zadevne sheme pomoči.

2. Za namene identifikacije pravic do plačil iz odstavka 1(c) je na vnaprej natisnjenih obrazcih, ki jih dobi kmet v skladu s členom 22(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, navedena identifikacija pravic do plačil v skladu s sistemom identifikacije in registracije, predvidenim v členu 7, razdeljenim na pravice do prahe in druge pravice.

Pri predložitvi obrazca za zahtevek kmet popravi vnaprej natisnjeni obrazec, če je prišlo do kakršnih koli sprememb, zlasti prenosov pravic do plačil v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Kmet posebej prijavi površino, primerno za pravico do prahe, in površino, primerno za druge pravice. V skladu s členom 54(6) Uredbe (ES) št. 1782/2003 kmet zahteva svoje pravice do prahe pred drugimi pravicami. Zato mora kmet prijaviti površino za praho glede na njegovo število pravic do prahe, če razpolaga z zadostnim obsegom upravičene površine. Če je obseg upravičene površine manjši od pravic do prahe, sme kmet zahtevati število pravic do prahe, ki ustreza obsegu površine, s katero razpolaga.

3. Za namene identifikacije vseh enot rabe oziroma poljin na kmetijskem gospodarstvu iz odstavka 1(d) je na vnaprej natisnjenih obrazcih, ki jih dobi kmet v skladu s členom 22(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, navedena največja upravičena površina na referenčno enoto rabe za namene sheme enotnega plačila. Grafični material, ki ga dobi kmet v skladu z isto določbo, mora prikazovati meje referenčnih enot rabe oziroma poljin in njihovo enotno identifikacijsko oznako, kmet pa navede lokacijo vsake enote rabe oziroma poljine. Kadar se predloži obrazec za zahtevek, mora kmet tudi popraviti vnaprej natisnjeni obrazec, če je prišlo do kakršnih koli sprememb.

Člen 13

Posebne zahteve v zvezi z enotnim zahtevkom

1. Kadar zahtevek za pomoč na površino za poljščine v skladu s Poglavjem 10 Naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 vsebuje prijavo proizvodnje lanu in konoplje, ki se gojita za vlakna, na podlagi člena 106 te uredbe, se predložijo uradne etikete, ki se uporabljajo na embalaži semena v skladu z Direktivo Sveta 2002/57/ES [16], in zlasti členom 12 Direktive ali, za lan, gojen za vlakna, katere koli druge listine, ki jih zadevna država članica prizna za enakovredne, vključno s certificiranjem, predvidenim v členu 19 te direktive.

Kadar se sejanje opravlja po zadnjem roku za predložitev enotnega zahtevka, se te etikete ali listine predložijo najpozneje do 30. junija.

Kadar je treba etikete za seme konoplje, gojene za vlakna, predložiti tudi drugim nacionalnim organom, lahko države članice predvidijo, da se te etikete vrnejo kmetu potem, ko so bile predložene.

Za konopljo, gojeno za vlakna, se zagotovijo vse informacije, potrebne za identifikacijo enot rabe oziroma poljin, posejanih s konopljo, za vsako sorto posejane konoplje.

V tem primeru in v primeru, če kmet namerava proizvajati konopljo v skladu s členom 52 Uredbe (ES) št. 1782/2003, vsebuje enotni zahtevek naslednje:

(a) izvod pogodbe ali zaveze iz členov 52 in 106 te uredbe, razen če država članica določi, da se sme ta izvod predložiti pozneje, vendar najpozneje 15. septembra;

(b) v primeru iz člena 52 te uredbe navedbo količin uporabljenega semena (kg na hektar);

(c) uradne etike na embalaži semena v skladu z Direktivo Sveta 2002/57/ES, in zlasti člena 12 Direktive; kadar pa se sejanje opravi po zadnjem roku za predložitev enotnega zahtevka, je treba etikete predložiti najpozneje do 30. junija; kadar je treba etikete predložiti tudi drugim nacionalnim organom, lahko države članice predvidijo, da se te etikete vrnejo kmetu potem, ko so bile predložene v skladu s to točko.

2. Pri zemljišču v prahi, uporabljenem v skladu s členom 55(b) Uredbe (ES) št 1782/2003 ali prvo alineo člena 107(3) te uredbe, vsebuje enotni zahtevek potrebna dokazila, zahtevana v skladu z veljavnimi sektorskimi predpisi.

3. Pri zahtevku za pomoč za premijo za trdo pšenico posebne kakovosti, predvideno v Poglavju I Naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, in za dodatek trdi pšenici ter posebno pomoč, predvideno v členu 105 te uredbe, vsebuje enotni zahtevek dokazilo v skladu s pravili, ki jih določi država članica, da je bila uporabljena najmanjša količina potrjenega semena za trdo pšenico.

4. Pri zahtevku za posebno plačilo za riž, predvideno v Poglavju 3 Naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, vsebuje enotni zahtevek specifikacijo za posejano sorto riža in identifikacijo ustreznih enot rabe oziroma poljin.

5. Pri zahtevku za plačilo na površino za lupinarje, predvideno v Poglavju 4 Naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, vsebuje enotni zahtevek število dreves, njihovo lokacijo in vrsto.

6. Pri zahtevku za energetske rastline, predvidenem v Poglavju 5 Naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, vsebuje enotni zahtevek kopijo pogodbe, ki jo je vlagatelj sklenil s prvim predelovalcem na podlagi člena 35 Uredbe (ES) št. 2237/2003.

7. Pri zahtevku za pomoč za škrobni krompir, predvidenem v Poglavju 6 Naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, vsebuje enotni zahtevek kopijo pogodbe o pridelavi; države članice pa lahko določijo, da se ta kopija lahko predloži pozneje, vendar najpozneje 30. junija.

8. Pri zahtevku za pomoč za seme, predvidenem v Poglavju 9 Naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, vsebuje enotni zahtevek naslednje:

(a) kopijo pogodbe o pridelavi ali kopijo izjave o pridelavi; države članice pa lahko določijo, da se ta kopija lahko predloži pozneje, vendar najpozneje 15. septembra;

(b) navedbo vrste semena, posejanega na vsaki enoti rabe oziroma poljini;

(c) navedbo količine proizvedenega certificiranega semena, izražene v centih na eno decimalno mesto; države članice pa lahko določijo, da se te informacije lahko predložijo pozneje, vendar najpozneje 15. junija v letu po spravilu.

(d) kopijo spremnih dokumentov, ki pokaže, da so bile količine tega semena uradno certificirane; države članice pa lahko določijo, da se te informacije lahko predložijo pozneje, vendar najpozneje 31. maja v letu po spravilu.

Člen 14

Splošna pravila za enotni zahtevek in izjave v zvezi s posebno rabo zemljišč

1. Raba zemljišč iz členov 5(2) in 51 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in tistih iz Priloge V k tej uredbi, kakor tudi zemljišč, uporabljenih za proizvodnjo lanu, gojenega za vlakna, kadar ta zemljišča ni treba prijaviti v skladu s členom 13 te uredbe, se prijavi v posebni rubriki v enotnem zahtevku.

Raba zemljišč, ki niso namenjena shemam pomoči, predvidenim v naslovih III in IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, in niso navedena v Prilogi V k tej uredbi, se prijavi pod eno ali več rubrikami "druge rabe".

Države članice lahko določijo, da se prvi in drugi pododstavek ne uporabljata, kadar so zadevne informacije na voljo pristojnimi organom v okviru drugih administrativnih in kontrolnih sistemov, ki jamčijo združljivost z integriranim sistemom v skladu s členom 26 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

2. V prvem letu uporabe sheme enotnega plačila lahko države članice odstopajo od določb členov 12 in 13, če pravice do plačil še niso dokončno določene najpozneje na datum, ki je določen za predložitev enotnega zahtevka.

3. Države članice lahko sklenejo, da so vsi zahtevki za pomoč pod Naslovom IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 zajeti v enotnem zahtevku. V takem primeru se poglavji II in III tega Naslova uporabljata smiselno glede na posebne zahteve, določene za zahtevek za pomoč v skladu s temi shemami.

4. Vsaka država članica določi najmanjšo velikost enote rabe oziroma poljine, glede katere je lahko vložen zahtevek. Vendar najmanjša velikost ne sme presegati 0,3 ha.

Člen 15

Spremembe enotnih zahtevkov

1. Po izteku roka za predložitev enotnega zahtevka se lahko posamezne enote rabe oziroma poljine, ki so jim po potrebi priložene ustrezne pravice do plačil, ki še niso prijavljene v enotnem zahtevku za namene katere koli od shem pomoči na površino, dodajo v enotni zahtevek, če se spoštujejo zahteve v skladu z ustreznimi shemami pomoči.

Spremembe rabe ali sheme pomoči v zvezi s posamično enoto rabe, ki je že prijavljena v enotnem zahtevku, se lahko opravijo pod enakimi pogoji.

Kadar so spremembe iz prvega in drugega pododstavka pomembne za spremne dokumente ali pogodbe, ki jih je treba predložiti, je treba dovoliti tudi s tem povezane spremembe takih dokumentov ali pogodb.

2. Brez vpliva na datume, določene za Finsko ali Švedsko, za predložitev enotnega zahtevka v skladu s prvim pododstavkom člena 11(2), je treba spremembe v skladu z odstavkom 1 tega člena pisno priglasiti pristojnemu organu do 31. maja, za Finsko in Švedsko pa najpozneje do 15. junija zadevnega koledarskega leta.

3. Kadar je pristojni organ že obvestil kmeta glede nepravilnosti v enotnem zahtevku ali je kmeta obvestil o svoji nameri, da izvede pregled na kraju samem in kadar se pri tem pregledu na kraju samem odkrijejo nepravilnosti, se spremembe v skladu z odstavkom 1 ne odobrijo za tiste enote rabe oziroma poljine, ki jih te nepravilnosti zadevajo.

POGLAVJE II ZAHTEVKI ZA DODELITEV POMOČI ZA ŽIVALI

Člen 16

Zahteve v zvezi z zahtevki za dodelitev pomoči za živali

1. Zahtevek za dodelitev pomoči za živali vsebuje vse potrebne informacije za ugotovitev upravičenosti do pomoči in zlasti:

(a) identiteto kmeta;

(b) sklic na enotni zahtevek, če je že bil predložen;

(d) kjer je to primerno, obvezo kmeta, da ima živali iz točke (c) na svojem kmetijskem gospodarstvu v obdobju obvezne reje in informacijo o lokaciji ali lokacijah, kjer se živali nahajajo, vključno z zadevnim obdobjem ali obdobji;

(e) kjer je to primerno, posamične omejitve ali posamične zgornje meje za zadevne živali;

(f) kjer je to primerno, posamično referenčno količino mleka, ki je kmetu na voljo 31. marca, ali če se zadevna država članica odloči za odstopanje, predvideno v členu 44a Uredbe (ES) št. 2342/1999, 1. aprila zadevnega koledarskega leta; kadar ta količina ni znana na dan vložitve zahtevka, jo je treba čim prej uradno sporočiti pristojnemu organu;

(g) izjavo kmeta, da je seznanjen s pogoji za zadevno pomoč.

Če je žival premaknjena na drugo lokacijo v obdobju obvezne reje, kmet o tem vnaprej pisno obvesti pristojni organ.

2. Države članice vsakemu imetniku živali jamčijo pravico, da od pristojnega organa v ustreznem času in brez nepotrebnega odlašanja ter brez omejitev pridobi informacije o podatkih v računalniški zbirki podatkov za govedo, ki se nanašajo nanj in na njegove živali. Pri predložitvi zahtevka za pomoč kmet izjavi, da so podatki pravilni in popolni ali pa nepravilne podatke popravi ali manjkajoče doda.

3. Države članice se lahko odločijo, da nekaterih informacij iz odstavka 1 ni treba vključiti v zahtevek za pomoč, kadar so že bile sporočene pristojnim organom.

Države članice lahko zlasti uvedejo postopke, po katerih se lahko podatki iz računalniških zbirk podatkov za govedo uporabljajo za namene zahtevkov za pomoč, če računalniška zbirka podatkov za govedo omogoča raven zanesljivosti in vzpostavljenosti, ki je potrebna za pravilno upravljanje zadevnih shem pomoči. Taki postopki lahko predstavljajo sistem, po katerem lahko kmet zaprosi za pomoč glede vseh živali, ki na datum, ki ga določi država članica, izpolnjujejo pogoje za pomoč na podlagi podatkov v računalniških zbirkah podatkov za govedo. V tem primeru države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zajamčijo:

(a) da je v skladu z določbami, ki veljajo za zadevne sheme pomoči, kmet seznanjen z jasno določenimi datumi začetka in konca ustreznega obdobja obvezne reje;

(b) da kmet ve, da se bodo vse živali, za katere je ugotovljeno, da niso pravilno identificirane ali registrirane v sistemu za identifikacijo in registracijo govedi, štele za živali, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti iz člena 59.

Glede premij za krave dojilje v skladu s členom 125 Uredbe (ES) št. 1782/2003 se nepravilnosti, ugotovljene v zvezi s sistemom za identifikacijo in registracijo govedi, dodelijo sorazmerno med število živali, potrebnih za prejem premije, in število živali, potrebnih za zagotovitev mleka ali mlečnih izdelkov na podlagi člena 125(2)(b) te uredbe. Take nepravilnosti pa so najprej dodeljene številu živali, ki ni potrebno v okviru posamičnih omejitev ali zgornjih mej iz člena 125(2)(b) in člena 126.

4. Države članice lahko določijo, da se nekatere informacije iz odstavka 1 lahko pošljejo ali morajo poslati prek organa ali organov, ki jih same odobrijo. Za poslane podatke ostaja odgovoren kmet.

POGLAVJE III ZAHTEVEK ZA POMOČ ZA MLEČNO PREMIJO IN DODATNA PLAČILA

Člen 17

Zahteve za zahtevke za pomoč za mlečno premijo in dodatna plačila

Vsak proizvajalec mleka, ki zaprosi za mlečno premijo in dodatna plačila, predvidena v Poglavju 7 Naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, predloži zahtevek za pomoč, ki vsebuje vse potrebne informacije za določitev upravičenosti do pomoči, in zlasti:

(a) identiteto kmeta;

(b) izjavo kmeta, da je seznanjen s pogoji za zadevno pomoč.

Zahtevek za pomoč se vloži do datuma, ki ga določijo države članice, vendar najpozneje do 15. maja, za Finsko in Švedsko pa do 15. junija.

POGLAVJE IV SKUPNE DOLOČBE

Člen 18

Poenostavitev postopkov

1. Brez vpliva na posebne določbe te uredbe in Uredbe (ES) št. 1782/2003 lahko države članice dovolijo ali zahtevajo, da se vsako obveščanje v skladu s to uredbo med kmetom in organi ter obratno opravlja elektronsko. V tem primeru je treba sprejeti primerne ukrepe, da se predvsem zagotovi:

(a) da je kmet nedvoumno identificiran;

(b) da kmet izpolnjuje vse zahteve v skladu z zadevno shemo pomoči;

(c) da so poslani podatki zanesljivi zaradi pravilnega upravljanja zadevne sheme pomoči; kadar se uporabljajo podatki iz računalniške zbirke podatkov za govedo, ta zbirka podatkov ponuja raven zanesljivosti in vzpostavljenosti, ki je potrebna za pravilno upravljanje zadevnih shem pomoči;

(d) kadar se spremnih dokumentov ne da poslati elektronsko, take dokumente prejmejo pristojni organi v enakih rokih kakor pri pošiljanju z neelektronskimi sredstvi;

(e) da ni diskriminacije med kmeti, ki uporabljajo neelektronska sredstva za pošiljanje, in tistimi, ki si izberejo elektronski način pošiljanja.

2. V zvezi s predložitvijo zahtevkov za pomoč smejo države članice pod pogoji, določenimi v odstavku 1(a) do (e), predvideti poenostavljene postopke, kadar so podatki že na voljo organom, zlasti kadar se stanje ni spremenilo od zadnje vložitve zahtevka za pomoč v skladu z zadevno shemo pomoči.

Člen 19

Popravki očitnih napak

Brez vpliva na člene 11 do 18 se lahko zahtevek za dodelitev pomoči prilagodi kadarkoli po njegovi predložitvi, kadar gre za očitne napake, ki jih prizna pristojni organ.

Člen 20

Odstopanje od končnega datuma za predložitev zahtevkov za pomoč, spremnih dokumentov, pogodb in izjav

Z odstopanjem od člena 5(1) Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 [17] se šteje, da se najpoznejši datum za predložitev zahtevka za pomoč ali katerih koli spremnih dokumentov, pogodb ali izjav v skladu s tem Naslovom, kadar pade na državni praznik, soboto ali nedeljo, prenese na prvi naslednji delovni dan.

Člen 21

Pozna predložitev

1. Razen v primerih višje sile in izjemnih okoliščinah, navedenih v členu 72, ima predložitev zahtevka za pomoč na podlagi te uredbe po ustreznem roku za posledico 1 % znižanje zneskov na delovni dan, do katerih bi bil kmet upravičen, če bi predložil zahtevek v roku.

Brez vpliva na katere koli posebne ukrepe, ki jih sprejmejo države članice glede na potrebo po pravočasni predložitvi spremnih dokumentov zaradi načrtovanja in izvajanja učinkovitega nadzora, se prvi pododstavek uporablja tudi za dokumente, pogodbe ali izjave, ki se predložijo pristojnemu organu v skladu s členoma 12 in 13, kadar so taki dokumenti, pogodbe ali izjave bistveni za upravičenost do zadevne pomoči. V tem primeru se znižanje uporablja za znesek, ki se izplača za zadevno pomoč.

Če je zamuda daljša od 25 koledarskih dni, se šteje, da je zahtevek nesprejemljiv.

2. Predložitev spremembe enotnega zahtevka po najpoznejšemu datumu, kakor je predviden v členu 15(2), ima za posledico 1 % znižanje zneskov na delovni dan, ki se nanašajo na dejansko uporabo zadevnih enot rabe ali poljin.

Spremembe enotnega zahtevka se sprejmejo do zadnjega datuma za pozno predložitev enotnega zahtevka, kakor je navedeno v tretjem pododstavku odstavka 1. Kadar pa je ta datum zgodnejši ali enak zadnjemu datumu, predvidenemu v členu 15(2), se šteje, da so spremembe k enotnemu zahtevku nesprejemljive po datumu, predvidenem v členu 14(2).

3. Kadar je glede krmnih površin enotni zahtevek predložen pozno, je posledično znižanje dodano kateremu koli drugemu znižanju, ki se uporablja za pozne predložitve zahtevkov za pomoč iz členov 131 in 132 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Člen 22

Umik zahtevkov za pomoč

1. Zahtevek za dodelitev pomoči se lahko kadarkoli popolnoma ali delno pisno umakne.

Kadar država članica uporabi možnosti, predvidene v drugem pododstavku člena 16(3), lahko določi, da lahko uradna obvestila v računalniški zbirki podatkov za govedo o živali, ki je zapustila kmetijsko gospodarstvo, nadomestijo pisni umik.

Kadar pa je pristojni organ že obvestil kmeta o nepravilnostih v zahtevku za pomoč ali kadar je pristojni organ obvestil kmeta o svoji nameri, da izvede pregled na kraju samem in kadar se pri tem pregledu na kraju samem ugotovijo nepravilnosti, umik ni dovoljen v zvezi z deli zahtevka za pomoč, na katerega se nepravilnosti nanašajo.

2. Umiki v skladu z odstavkom 1 postavijo vlagatelja zahtevka v položaj, v katerem je bil, preden je predložil zahtevek za pomoč ali del tega zahtevka za pomoč.

NASLOV III PREVERJANJA

POGLAVJE I SKUPNA PRAVILA

Člen 23

Splošne določbe

1. Administrativni pregledi in pregledi na kraju samem, predvideni v tej uredbi, se opravijo tako, da zagotovijo učinkovito preverjanje skladnosti s pogoji, pod katerimi se pomoči dodelijo, ter zahtev in standardov za navzkrižno skladnost.

2. Zahtevki za pomoč se zavrnejo, če kmet ali njegov zastopnik prepreči opravo pregleda na kraju samem.

POGLAVJE II PREVERJANJA V ZVEZI Z MERILI O IZPOLNJEVANJU POGOJEV

Oddelek I Administrativni pregledi

Člen 24

Navzkrižne kontrole

1. Administrativni pregledi iz člena 23 Uredbe (ES) št. 1782/2003 omogočajo, da se ugotovijo nepravilnosti, zlasti avtomatizirano odkrivanje nepravilnosti z uporabo računalniških sredstev, vključno z navzkrižnimi kontrolami:

(a) prijavljenih pravic do plačil oziroma prijavljenih enot rabe oziroma poljin, da bi se izognili neupravičenim večkratnim odobritvam iste pomoči v istem koledarskem ali tržnem letu in preprečili neupravičeno kumulacijo pomoči, dodeljene v skladu s shemami pomoči na površino iz prilog I in V k Uredbi (ES) št. 1782/2003;

(b) pravic do plačil zaradi preverjanja njihovega obstoja in upravičenosti do pomoči;

(c) med enotami rabe, kakor so prijavljene v enotnem zahtevku in referenčnimi enotami rabe, ki jih vsebuje identifikacijski sistem za enote rabe oziroma poljine, za preverjanje upravičenosti do pomoči takih površin;

(d) med pravicami do plačil in ugotovljenimi zemljišči, da bi preverili, ali je pravicam priloženo enako število upravičenih hektarov, kakor je opredeljeno v členu 44(2) oziroma členu 54(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(e) da bi s pomočjo računalniške podatkovne zbirke za govedo preverili upravičenost do pomoči in se izognili neupravičenim večkratnim odobritvam iste pomoči v zvezi z istim koledarskim letom;

(f) kadar je treba priložiti spremne dokumente, pogodbe ali izjave o pridelavi in, kadar je to primerno, med enotami rabe, kakor so prijavljene v enotnem zahtevku in v spremnih dokumentih, pogodbah ali izjavah o pridelavi, da bi preverili upravičenost zemljišča do pomoči;

(g) med enotami rabe, kakor so prijavljene v enotnem zahtevku, in parcelami, ki jih je treba uradno pregledati, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo zahteve direktiv, navedenih v členu 1(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 1674/72 z dne 2. avgusta 1972 o določitvi splošnih pravil za podeljevanje in financiranje pomoči za seme [18].

2. Navedbam nepravilnosti, ki jih ugotovijo navzkrižne kontrole, sledi ustrezni upravni postopek, in, kadar je to primerno, pregled na kraju samem.

Oddelek II Pregledi na kraju samem

Pododdelek I Skupne določbe

Člen 25

Splošna načela

1. Pregledi na kraju samem so nenajavljeni. Pod pogojem, da namen pregleda ni ogrožen, se lahko vnaprej obvesti o pregledu, vendar je treba strogo upoštevati najmanjše potrebno obdobje. Táko obvestilo ne sme preseči 48 ur razen v pravilno utemeljenih primerih.

2. Kadar je primerno, se pregledi na kraju samem, predvideni s to uredbo, in drugi pregledi, predvideni v pravilih Skupnosti, izvajajo hkrati.

Člen 26

Stopnja kontrole

1. Skupno število pregledov na kraju samem, izvedenih vsako leto, zajema vsaj 5 % vseh kmetov, ki predložijo enotni zahtevek.

V skladu s tretjim pododstavkom države članice v naslednjih primerih vzamejo dodatne kontrolne vzorce pri vsaj:

(a) 5 % vseh kmetov, ki zaprosijo za pomoč za škrobni krompir, predvideno v Poglavju 6 Naslova IV Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003;

(b) 5 % za vrsto semena, za katero se zahteva pomoč v skladu s členom 99 Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(c) 50 % vseh kmetov, ki zaprosijo za pomoč za lupinarje, predvideno v Poglavju 4 Naslova IV Uredbe (ES) št 1782/2003, če država članica uporabi možnost, da v skladu s členom 6(3) te uredbe ne uvede dodatnega obsega informacij GIS.

V zvezi z vsemi drugimi državami članicami za leto 2005, 5 % vseh kmetov, ki zaprosijo za pomoč za lupinarje, predvideno v Poglavju 4 Naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, razen če je bil dodatni obseg informacij GIS že uveden.

Kadar kontrolni vzorec, ki je bil vzet v skladu s prvim pododstavkom, že vsebuje vlagatelje zahtevkov za pomoči iz točk (a) do (c) drugega pododstavka, se lahko ti vlagatelji prištejejo zahtevanim stopnjam kontrole.

2. Skupno število pregledov na kraju samem, izvedenih vsako leto, zajema vsaj:

(a) najmanjšo stopnjo kontrole 30 % ali 20 % zemljišč, prijavljenih za proizvodnjo konoplje, kakor je navedeno v členu 52 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Kadar je država članica že sprejela sistem predhodne odobritve za tako proizvodnjo in je že uradno obvestila Komisijo o podrobnih pravilih in pogojih, povezanih s tem sistemom pred začetkom veljavnosti te uredbe, se vse spremembe k tem podrobnim pravilom ali pogojem brez nepotrebnega odlašanja uradno sporočijo Komisiji.

(b) 5 % vseh kmetov, ki zaprosijo za pomoč v skladu s shemami pomoči za govedo. Kadar pa računalniška podatkovna zbirka za govedo ne omogoča ravni zanesljivosti in vzpostavljenosti, ki je potrebna za pravilno upravljanje zadevnih shem pomoči, se odstotek poveča na 10 %. Ti pregledi na kraju samem zajemajo tudi vsaj 5 % vseh živali na shemo pomoči, za katere je pomoč zaprošena;

(c) 10 % vseh kmetov, ki zaprosijo za pomoč v skladu s shemami pomoči za ovce/koze, ne glede na to, ali so zahtevki za pomoč vloženi kot del enotnega zahtevka ali neodvisno;

(d) 2 % vseh proizvajalcev mleka, ki zaprosijo za mlečno premijo in/ali dodatna plačila.

3. Če se s pregledi na kraju samem ugotovijo pomembne nepravilnosti v okviru zadevne sheme pomoči ali v regiji ali delu regije, pristojni organ ustrezno poveča število pregledov na kraju samem med tekočim letom in ustrezno poveča delež kmetov, pri katerih je treba opraviti pregled na kraju samem v naslednjem letu.

4. Kadar je določeno, da se posamični elementi pregleda na kraju samem lahko opravljajo na podlagi vzorca, ta vzorec jamči zanesljivo in reprezentativno raven kontrole. Države članice določijo merila za izbor vzorca. Če se pri pregledih tega vzorca odkrijejo nepravilnosti, se obseg vzorca ustrezno razširi.

Člen 27

Izbira kontrolnega vzorca

1. Kmete za pregled na kraju samem izbere pristojni organ na podlagi analize tveganja in elementa reprezentativnosti predloženih zahtevkov za pomoč. Uspešnost parametrov analize tveganja, uporabljenih v prejšnjih letih, se oceni letno.

Za zagotovitev elementa reprezentativnosti države članice naključno izberejo med 20 % in 25 % najmanjšega števila kmetov, pri katerih se opravljajo pregledi na kraju samem, kakor predvideva člen 26(1) in (2).

2. Pri analizi tveganja se upoštevajo:

(a) višina zadevne pomoči;

(b) število enot rabe oziroma poljin in površina ali število živali, za katere se zahteva pomoč;

(b) spremembe od prejšnjega leta;

(d) ugotovitve pregledov v prejšnjih letih;

(e) primeri neskladnosti z Uredbo (ES) št. 1760/2001 in Uredbo (ES) št. 21/2000;

(f) tisti kmetje, ki so bodisi nad zgornjo mejo bodisi pod njo ali pod omejitvami, ki so pomembne za odobritev pomoči;

(g) nadomestitve živali na podlagi člena 58 te uredbe;

(h) skladnost s členom 49(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(i) količina krompirja, namenjenega proizvodnji krompirjevega škroba glede na površino, prijavljeno v pogodbi o pridelavi iz člena 13(7);

(j) pri zahtevku za pomoč za seme, predvidenem v Poglavju 9 Naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, količina certificiranega semena glede na prijavljeno površino;

(k) drugi dejavniki, ki jih opredelijo države članice.

3. Pristojni organ evidentira razloge za izbiro vsakega kmeta za pregled na kraju samem. Inšpektor, ki izvede pregled na kraju samem, je ustrezno obveščen pred začetkom pregleda na kraju samem.

Člen 28

Poročilo o kontroli

1. Za vsak pregled na kraju samem v skladu s tem oddelkom se pripravi poročilo o kontroli, ki omogoča pregled podrobnosti izvedenih pregledov. Poročilo še zlasti navaja:

(a) sheme pomoči in preverjene zahtevke;

(b) navzoče osebe;

(c) pregledane enote rabe oziroma poljine, izmerjene enote rabe oziroma poljine, rezultate merjenj za izmerjene enote rabe oziroma poljine in uporabljene metode merjenja;

(d) število in vrsto živali in, kadar je primerno, številke ušesnih znamk, vpise v register in računalniško zbirko za govedo ter vse preverjene spremne dokumente, rezultate preverjanja in, kadar je primerno, posebna opažanja glede posamičnih živali in/ali njihovo identifikacijsko oznako;

(e) ali je bil kmet uradno obveščen o obisku in če je bil, koliko časa vnaprej;

(f) navedbe katerih koli specifičnih kontrolnih ukrepov, ki se izvajajo v okviru posamičnih shem pomoči;

(g) navedbo katerih koli nadaljnjih kontrolnih ukrepov, ki so bili izvedeni.

2. Kmet ima možnost, da poročilo podpiše, da potrdi svojo navzočnost pri pregledu in doda svoja opažanja. Kadar so bile ugotovljene nepravilnosti, kmet prejme kopijo poročila o kontroli.

Kadar se izvaja pregled na kraju samem z uporabo daljinskega zaznavanja v skladu s členom 32, se države članice lahko odločijo, da kmetu ali njegovemu zastopniku ne dajo priložnosti, da podpiše poročilo o kontroli, če pri pregledu z daljinskim zaznavanjem niso ugotovljene nobene nepravilnosti. Če je posledica takih pregledov ugotovitev nepravilnosti, se da možnost podpisa poročila, preden pristojni organ sprejme sklepe na podlagi ugotovitev glede katerih koli posledičnih znižanj ali izključitev.

Pododdelek II Pregledi na kraju samem za enotne zahtevke v zvezi s shemami plačil na površino

Člen 29

Sestavni deli pregledov na kraju samem

Pregledi na kraju samem zajemajo vse enote rabe oziroma poljine, za katere se zahteva pomoč v skladu s shemami pomoči, navedenimi v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1782/2003, razen tistih iz zahtevkov za pomoč za seme v skladu s členom 99 te uredbe. Dejanski terenski pregled kot del pregleda na kraju samem pa se lahko omeji na vzorec vsaj polovice enot rabe oziroma poljin, za katere so bili predloženi zahtevki.

Člen 30

Določitev površin

1. Površine za enote rabe oziroma poljine se določijo s kakršnimi koli primernimi sredstvi, ki jih določi pristojni organ, in te zagotavljajo meritve z natančnostjo, vsaj enakovredno natančnosti, potrebni za uradne meritve v skladu z nacionalnimi predpisi. Pristojni organ lahko določi odstopanje pri meritvah, ki ne presegajo bodisi 5 % površine enote rabe oziroma poljine bodisi varovalnega pasu 1,5 m, ki se uporablja za obseg enote rabe oziroma poljine. Največje odstopanje glede vsake enote rabe oziroma poljine pa ne sme preseči absolutnega števila 1,0 ha.

2. Skupna površina enote rabe oziroma poljine se lahko upošteva pod pogojem, da je v celoti uporabljena v skladu z običajnimi standardi zadevne države članice ali regije. V drugih primerih se upošteva dejansko uporabljena površina.

Glede regij, v katerih so nekatere značilnosti, zlasti žive meje, jarki in zidovi, tradicionalno del dobre kmetijske prakse pri posevkih ali glede rabe, se lahko države članice odločijo, da se taka površina šteje za del površine, ki je polno v rabi, pod pogojem, da ne preseže skupne širine, ki jo določijo države članice. Ta širina mora ustrezati tradicionalni širini v zadevni regiji in ne sme biti večja od 2 metrov.

Države članice lahko po predhodnem uradnem obvestilu Komisiji dovolijo širino, ki je večja od 2 metrov, če so bile za določanje donosa v zadevnih regijah upoštevane površine s poljščinami.

3. Poleg navedenega v odstavku 2 tvorijo pri enotah rabe oziroma poljinah, ki so prijavljene za sheme enotnega plačila, vse značilnosti, navedene v aktih iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1782/2003, ali ki so del načel dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja, kakor je navedeno v členu 5 in Prilogi IV te uredbe, del celotne površine enote rabe oziroma poljine.

4. Upravičenost enot rabe oziroma poljin se ustrezno preveri. V ta namen se po potrebi zahteva dodatno dokazilo.

Člen 31

Sestavni deli pregledov na kraju samem v zvezi z zahtevki za pomoč za seme

Pregledi na kraju samem v zvezi z zahtevki za pomoč za seme v skladu s členom 99 Uredbe (ES) št. 1782/2003 zajemajo zlasti:

(a) preglede na ravni kmeta, ki zaprosi za pomoč:

(i) vse enote rabe oziroma poljine, da se preveri vrsta ali sortna skupina semena, posejanega na vsaki prijavljeni enoti rabe oziroma poljini;

(ii) dokumentov, da se preveri vsaj prvi namembni kraj semena, za katerega je bila zahtevana pomoč;

(iii) vse preglede, ki jih države članice štejejo za potrebne za zagotovitev, da se pomoč ne plača za necertificirano seme ali seme iz tretjih držav;

(b) če je prvi namembni kraj semena žlahtnitelj ali semenarsko podjetje, dodatne preglede v njihovih prostorih za zagotovitev:

(i) da je seme dejansko kupil in plačal žlahtnitelj ali semenarsko podjetje v skladu s pogodbo o pridelavi;

(ii) da je plačilo semena razvidno iz finančnih poročil žlahtnitelja ali semenarskega podjetja;

(iii) da je bilo seme dejansko dano v promet za sejanje. Trženje pomeni, da je seme na voljo ali na zalogo, razstavljanje za prodajo, ponujanje v prodajo, prodajanje ali dostavo drugi osebi. Za ta namen se izvajajo fizični pregledi in pregledi dokumentov za zaloge in finančna poročila žlahtnitelja ali semenarskega podjetja;

Člen 32

Daljinsko zaznavanje

1. Države članice lahko uporabijo daljinsko zaznavanje za vzorec iz člena 26(1) namesto tradicionalnih načinov pregledovanja na kraju samem v skladu s pogoji iz tega člena. Členi 23, 25, 26, 27 in 28, prvi stavek člena 29 in člen 30 se uporabljata, kadar je to ustrezno.

2. Površine, ki se preverjajo z daljinskim zaznavanjem, se izberejo na podlagi analize tveganja ali naključno.

Pri izbiri na podlagi analize tveganja države članice upoštevajo primerne dejavnike tveganja, zlasti:

(a) njihovo finančno pomembnost v zvezi s pomočjo Skupnosti;

(b) sestavo zahtevkov za pomoč;

(d) pomanjkljivo zajetje iz prejšnjih let;

(e) tehnične omejitve za učinkovito rabo daljinskega zaznavanja glede na opredelitev območja;

(f) ugotovitve pregledov, opravljenih v prejšnjih letih.

3. Pregledi na kraju samem z daljinskim zaznavanjem zajemajo bodisi:

(a) vse zahtevke za dodelitev pomoči z vsaj 80 % površine, za katero se zahteva pomoč v skladu s shemami iz naslovov III in IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 v okviru ustreznega območja,

bodisi

(b) zahtevke za pomoč, ki jih izbere pristojni organ na podlagi člena 27(2) te uredbe.

Zahtevki, ki so izbrani naključno v skladu z drugim podostavkom člena 27(1), se lahko preverijo z daljinskim zaznavanjem.

4. Ko je bil kmet izbran za pregled na kraju samem v skladu z odstavkom 3, je za vsaj 80 % površine, za katero je zaprosil za pomoč v skladu s shemami pomoči iz naslovov III in IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, potreben pregled na kraju samem z daljinskim zaznavanjem.

5. Kadar država članica uporabi možnost, da izvede preglede na kraju samem z daljinskim zaznavanjem:

(a) izvede fotointerpretacijo satelitskih posnetkov ali posnetkov iz zraka vseh enot rabe oziroma poljin za vsak zahtevek, ki ga je treba pregledati v skladu z odstavkom 4, zaradi prepoznavanja pokrovnosti tal in meritev površine;

(b) izvede fizične preglede vseh enot rabe oziroma poljin, pri katerih fotointerpretacija ni možna, zaradi preverjanja točnosti prijave v zadovoljstvo pristojnega organa.

6. Dodatni pregledi iz člena 26(3) se izvajajo s tradicionalnimi pregledi na kraju samem, če jih ni več mogoče izvajati z daljinskim zaznavanjem v okviru tekočega leta.

Člen 33

Preverjanje vsebnosti tetrahidrokanabinola pri rasti konoplje

1. Sistem, ki se uporablja za države članice v skladu s členom 52(1) Uredbe (ES) št. 1782/1999 zaradi določanja vsebnosti tetrahidrokanabinola (v nadaljnjem besedilu „ THC“) v posevkih, je tak, kakor je določen v Prilogi I k tej uredbi.

2. Države članice najpozneje do 15. novembra v zadevnem tržnem letu pošljejo Komisiji poročilo o ugotovitvah vsebnosti THC. Poročilo navaja za vsako sorto:

(a) za postopek A, kakor je predviden v Prilogi I, navedbo točke, kjer je bil vzorec vzet;

(b) število opravljenih preskusov;

(d) ukrepe, sprejete na nacionalni ravni.

3. Kadar se za pomembno število vzorcev neke sorte pri pregledu ugotovi vsebnost THC, ki je večja od tiste, določene v členu 52(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se lahko sklene, da se brez vpliva na ukrepe, ki jih lahko sprejme Komisija, in v skladu s postopkom iz člena 144(2) te uredbe, uporabi postopek B, kakor je predviden v Prilogi I k Uredbi za zadevno sorto v naslednjem koledarskem letu.

4. Sorte konoplje, ki se gojijo za vlakna in ki izpolnjujejo pogoje za neposredna plačila, so navedene v Prilogi II. Zahtevam države članice, da se sorta konoplje vključi v to prilogo, je priloženo poročilo, ki navaja ugotovitve analiz, izvedenih v skladu s postopkom B, predvidenim v Prilogi I, ter opis zadevne sorte.

Pododdelek III Pregledi na kraju samem zahtevkov za pomoč za živali

Člen 34

Časovna razporeditev pregledov na kraju samem

1. Za sheme pomoči razen za tiste, predvidene v členih 123(6) in 130 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se vsaj 60 % najmanjše stopnje pregledov na kraju samem, predvidene v zadnjem stavku člena 26(2)(b) te uredbe, izvede v obdobju obvezne reje zadevne sheme pomoči. Preostali delež pregledov na kraju samem se izvede v obvezne reje vsaj ene od teh shem pomoči.

Kadar pa država članica uporabi možnosti, predvidene v členu 68 Uredbe (ES) št.. 1782/2003, se najmanjša stopnja pregledov na kraju samem, predvidena v zadnjem stavku člena 26(2)(b), v celoti izvede v obdobju obvezne reje zadevne sheme pomoči.

2. Vsaj 50 % pregledov najmanjše stopnje na kraju samem, predvidenih v členu 26(2)(c), se izvede v obdobju obvezne reje. Najmanjša stopnja pregledov na kraju samem pa se v celoti izvede v obdobju obvezne reje v državah članicah, kadar se sistem, uveden z Uredbo (ES) št. 21/2004, v zvezi z ovcami in kozami, ter zlasti glede identifikacije živali in pravilnega vodenja registrov, ne izvaja in ne uporablja v celoti.

Člen 35

Sestavni deli pregledov na kraju samem

1. Pregledi na kraju samem zajemajo vse rejne živali, za katere so bili predloženi zahtevki za pomoč, ki jih je treba pregledati, v skladu s shemami pomoči, in pri pregledih shem pomoči za govedo tudi govedo, za katero zahtevki niso bili predloženi.

2. Pregledi na kraju samem vključujejo predvsem:

(a) preverjanje, da število živali, navzočih na kmetijskem gospodarstvu, za katere so bili predloženi zahtevki, in število govedi, za katere zahtevki niso bili predloženi, ustreza številu živali, vpisanih v registre, in pri govedu številu živali, priglašenih v računalniške podatkovne zbirke za govedo;

(b) glede shem pomoči za govedo, preverjanje

- pravilnosti vnosov v register in priglasitev v računalniško podatkovno zbirko za govedo na podlagi vzorca spremnih dokumentov, kakor so fakture o nakupu in prodaji, potrdila o zakolu, veterinarska spričevala in, kadar je to primerno, potni listi za živali v zvezi z živalmi, za katere se predložijo zahtevki za pomoč v 12 mesecih pred pregledom na kraju samem,

- da informacije v računalniških podatkovnih zbirkah za govedo ustrezajo informacijam, danim v register na podlagi vzorca v zvezi z živalmi, za katere so bili predloženi zahtevki v 12 mesecih pred pregledom na kraju samem,

- da so vse živali, navzoče na kmetijskem gospodarstvu in še vedno v obdobju obvezne reje, upravičene do pomoči, za katero je bil vložen zahtevek,

- da je vse govedo, navzoče na kmetijskem gospodarstvu, identificirano z ušesnimi znamkami in da ga, kadar je to ustrezno, spremljajo potni listi za živali in da je vpisano v register ter da je bilo pravilno priglašeno v računalniško podatkovno zbirko za govedo.

Pregledi iz četrte alinee točke (b) se opravijo posamično za vsakega posameznega govejega samca, za katerega še vedno velja obveznost obvezne reje in je bil zanj predložen zahtevek za posebno premijo za govedino razen tistih, predloženih v skladu s členom 123(6) Uredbe (ES) št. 1782/2003. V vseh drugih primerih se lahko pregled pravilnega evidentiranja v potne liste za živali, register in priglasitve v podatkovno zbirko opravi na podlagi vzorca;

(i) preverjanje na podlagi registra, da so bile vse živali, za katere so bili predloženi zahtevki za pomoč v 12 mesecih pred pregledom na kraju samem, na kmetijskem gospodarstvu v obdobju obvezne reje,

(ii) preverjanje pravilnosti vnosov v register na podlagi vzorca spremnih dokumentov, kakor so fakture za nakup in prodajo ter veterinarska spričevala.

Člen 36

Kontrolni ukrepi glede pregledov na kraju samem v klavnicah

1. V zvezi s posebno premijo, predvideno v členu 123(6) Uredbe (ES) št. 1782/2003, in klavno premijo, predvideno v členu 130 te uredbe, in v primerih, ko država članica uporabi možnosti, predvidene v členu 68 te uredbe, se pregledi na kraju samem izvedejo v klavnicah. V tem primeru države članice izvedejo preglede na kraju samem bodisi:

(a) v vsaj 30 % vseh klavnic, izbranih na podlagi analize tveganja, pri čemer kontrole zajemajo 5-odstotni vzorec skupnega števila goveda, ki je bilo zaklano v zadevni klavnici v obdobju 12 mesecev pred pregledom na kraju samem, bodisi

(b) v vsaj 20 % klavnic, vnaprej odobrenih v skladu s posebnimi merili za zanesljivost, ki jih določijo države članice, in ki so izbrane na podlagi analize tveganja, pri čemer kontrole zajemajo 2 % skupnega števila goveda, zaklanega v zadevni klavnici v obdobju 12 mesecev pred pregledom na kraju samem.

Pregledi na kraju samem v klavnicah zajemajo poznejše preglede dokumentov, primerjavo z vpisi v računalniško podatkovno zbirko za govedo in preglede povzetkov, ki se nanašajo na potrdila o zakolu ali nadomestne informacije, poslane drugim državam članicam v skladu s členom 35(3) Uredbe (ES) št. 2342/1999.

2. Pregledi na kraju samem v klavnicah zajemajo fizične preglede postopkov zakola, izvedene na dan pregleda na kraju samem na podlagi vzorca. Po potrebi se preveri, ali so trupi, pripravljeni za tehtanje, upravičeni do pomoči.

Člen 37

Kontrolni ukrepi glede premije, odobrene po izvozu

1. Glede klavne premije, odobrene za govedo, ki se izvaža v tretje države v skladu s členom 130 Uredbe (ES) št. 1782/2003, in kadar država članica uporablja možnosti, predvidene v členu 68 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se za vse operacije natovarjanja opravljajo pregledi, ki se opravijo na naslednji način:

(a) ob natovarjanju se preveri, ali je vse govedo identificirano z ušesnimi znamkami. Vsaj 10 % goveda, ki je tako preverjeno, se pregleda posamično, da bi preverili njegovo identifikacijo;

(b) pri odhodu z ozemlja Skupnosti:

- kadar se za prevozno sredstvo uporabi uradna carinska oznaka, se preveri, ali je oznaka nepoškodovana. Če je oznaka nepoškodovana, se pregled vzorca izvede le, kadar obstaja dvom glede zakonitosti tovora,

- kadar se za prevozno sredstvo ne uporabi uradna carinska oznaka ali kadar je carinska oznaka poškodovana, se vsaj 50 % goveda, ki je bilo posamično preverjeno ob natovarjanju, ponovno pregleda.

2. Potni listi za živali se predajo pristojnemu organu v skladu s členom 6(5) Uredbe (ES) št. 1760/2000.

3. Plačilna agencija pregleda zahtevke za pomoč na podlagi dokumentov o plačilu in drugih dosegljivih informacij, pri čemer je posebno pozorna na dokumente, ki se nanašajo na izvoz, in opombe pristojnih nadzornih organov, ter preveri, ali so bili potni listi za živali predani v skladu z odstavkom 2.

Člen 38

Posebne določbe glede dodatnih plačil

Glede dodatnih plačil, predvidenih v členu 133 Uredbe (ES) št. 1782/2003, država članica uporabi, kadar je to primerno, določbe tega Naslova. Če to ni primerno zaradi strukture sheme dodatnih plačil, države članice zagotovijo kontrole, ki so na ravni, enakovredni tisti, določeni v tej uredbi.

Člen 39

Posebne določbe glede poročila o kontroli

1. Kadar države članice izvedejo preglede na kraju samem na podlagi te uredbe skupaj z inšpekcijskimi pregledi na podlagi Uredbe (ES) št. 1082/2003 se poročilu o kontroli, predvidenemu v členu 28 te uredbe, dodajo poročila v skladu s členom 2(5) Uredbe (ES) št. 1082/2003.

2. V zvezi s pregledi v klavnicah, predvidenimi v členu 36(1), lahko poročilo o kontroli, predvideno v členu 28, vsebuje navedbo računov klavnice o tem, katere živali so bile pregledane.

V zvezi s pregledi, predvidenimi v členu 36(2), poročilo med drugim vsebuje identifikacijske številke, mase trupov in datume zakola v zvezi z vsemi živalmi, ki so bile zaklane in pregledane na dan pregleda na kraju samem.

3. V zvezi s pregledi, predvidenimi v členu 37, lahko poročilo o kontroli vsebuje le navedbo živali, ki so tako pregledane.

4. Kadar se pri pregledih na kraju samem, izvedenih v skladu s to uredbo, ugotovijo primeri neskladnosti z določbami Naslova I Uredbe (ES) št. 1760/2000, se kopije poročila o kontroli, predvidenega v členu 28 te uredbe, nemudoma pošljejo organom, odgovornim za izvajanje Uredbe (ES) št. 1082/2003.

Pododdelek IV Pregledi na kraju samem v zvezi z zahtevki za pomoč za mlečno premijo in dodatnimi plačili

Člen 40

Pregledi na kraju samem v zvezi z zahtevki za pomoč za mlečno premijo in dodatnimi plačili

Pregledi na kraju samem zajemajo merila o izpolnjevanju pogojev, zlasti na podlagi računovodskih evidenc kmetov ali drugih registrov.

POGLAVJE III PREVERJANJA V ZVEZI Z NAVZKRIŽNO SKLADNOSTJO

Oddelek I Skupne določbe

Člen 41

Splošna načela in opredelitve

V tem poglavju se uporabljajo naslednja splošna načela in opredelitve:

(a) "ponovljena" neskladnost pomeni neskladnost z isto zahtevo, standardom ali obveznostjo iz člena 4, ugotovljena več kakor enkrat v zaporednem obdobju treh let, če je bil kmet obveščen o prejšnji neskladnosti oziroma imel možnost, da sprejme potrebne ukrepe za odpravo prejšnje neskladnosti;

(b) "obseg" neskladnosti se določi zlasti ob upoštevanju tega, ali ima neskladnost daljnosežne posledice ali pa je omejena na samo kmetijo;

(c) "resnost" neskladnosti je odvisna zlasti od pomena posledic neskladnosti ob upoštevanju ciljev zadevne zahteve ali standarda;

(d) ali je neskladnost "stalna", je odvisno zlasti od trajanja učinka ali možnosti za odpravo teh učinkov na primeren način.

Člen 42

Pristojni nadzorni organ

1. Specializirani nadzorni organi so odgovorni za izvajanje kontrol o spoštovanju zadevnih zahtev in standardov.

Plačilne agencije so odgovorne za določitev zmanjšanj ali izključitev v posameznih primerih v skladu s poglavjem II Naslova IV te uredbe.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice sklenejo, da kontrole v zvezi z vsemi ali nekaterimi zahtevami, standardi, akti, ali območji navzkrižne skladnosti izvaja plačilna agencija, če država članica jamči, da je učinkovitost kontrol vsaj enaka tisti, ki se doseže, kadar kontrole izvaja specializirani nadzorni organ.

Oddelek II Administrativni pregledi

Člen 43

Administrativni pregledi

Glede na zahteve, standarde, akte ali področja navzkrižne skladnosti lahko države članice sklenejo, da izvedejo administrativne preglede, zlasti tiste, ki so že predvideni v kontrolnih sistemih, ki se uporabljajo za zadevno zahtevo, standard, akt ali področje navzkrižne skladnosti.

Oddelek III Pregledi na kraju samem

Člen 44

Najmanjša stopnja kontrole

1. Pristojni kontrolni organ izvaja preglede v zvezi z zahtevami ali standardi, za katere je odgovoren, na vsaj 1 % vseh kmetov, ki predložijo zahtevke za dodelitev pomoči v skladu s shemami podpore iz naslovov III in IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, in za katere je odgovoren zadevni pristojni kontrolni organ.

Kadar zakonodaja, ki se uporablja za akt in standarde, že določa najmanjše stopnje kontrole, se uporablja ta stopnja namesto najmanjše stopnje, navedene v prvem pododstavku.

2. Če bi se pri pregledih na kraju samem ugotovila pomembna stopnja neskladnosti z danim področjem navzkrižne skladnosti, se poveča število pregledov na kraju samem, ki jih je treba izvesti v naslednjem kontrolnem obdobju.

Člen 45

Izbira kontrolnega vzorca

1. Brez vpliva na preglede, izvedene pri nadaljnjem spremljanju neskladnosti, na katere je kakorkoli opozorjen pristojni nadzorni organ, temelji izbor kmetij, ki jih je treba pregledati v skladu s členom 44, kadar je to primerno, na analizi tveganja glede na primerno zakonodajo ali na analizi tveganja, ki ustreza zahtevam ali standardom. Ta analiza tveganja lahko temelji na ravni posamezne kmetije ali na ravni kategorij kmetij ali geografskih območij ali, pri točki (b) drugega pododstavka odstavka 3 tega člena, na ravni podjetij.

2. Pristojni kontrolni organ v zvezi z zahtevami ali standardi, za katere je odgovoren, izbere kmete, ki jih je treba preveriti v skladu s členom 44 tako, da izbere vzorec iz vzorca kmetov, ki so že bili izbrani na podlagi členov 26 in 27, in za katere se uporabljajo ustrezne zahteve ali standardi.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 lahko pristojni kontrolni organ v zvezi z zahtevami ali standardi, za katere je odgovoren, izbere kontrolni vzorec 1 % vseh kmetov, ki predložijo zahtevke za pomoč v skladu s shemami podpore iz naslovov III in IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 in ki morajo spoštovati vsaj enega od zahtev ali standardov.

V tem primeru:

(a) kadar pristojni kontrolni organ na podlagi analize tveganja na ravni kmetije ugotovi, da neupravičenci do neposredne pomoči pomenijo večje tveganje kakor kmetje, ki so zaprosili za pomoč, lahko nadomesti kmete, ki so zaprosili za pomoč, z neupravičenci. V tem primeru skupno število pregledanih kmetov vseeno doseže stopnjo kontrole, predvideno v prvem pododstavku. Razlogi za take nadomestitve so pravilno utemeljeni in dokumentirani;

(b) če je bolj učinkovito, lahko pristojni nadzorni organ raje izvede analizo tveganja na ravni podjetij, zlasti klavnic, trgovcev ali dobaviteljev kakor na ravni kmetije. V tem primeru se število tako pregledanih kmetov všteje v stopnjo kontrole, predvideno v členu 44.

4. Pristojni nadzorni organ se lahko odloči, da bo nadaljeval kombinacijo postopkov iz odstavkov 2 in 3, če taka kombinacija poveča uspešnost kontrolnega sistema.

Člen 46

Ugotovitev skladnosti z zahtevami in standardi

1. Kadar je primerno, se spoštovanje zahtev in standardov ugotovi na način, predpisan v zakonodaji, ki se uporablja za zadevno zahtevo ali standard.

2. V drugih primerih in kadar je primerno, se ugotavljanje izvaja z uporabo katerih koli drugih primernih sredstev, ki jih določi pristojni nadzorni organ, ki zagotavljajo natančnost vsaj enakovredno tisti, ki je potrebna za uradne ugotovitve v skladu z nacionalnimi predpisi.

3. Kadar je primerno, se lahko pregledi na kraju samem opravljajo z uporabo tehnik daljinskega zaznavanja.

Člen 47

Sestavni deli pregledov na kraju samem

1. Pri opravljanju pregledov na vzorcu, predvidenem v členu 44, pristojni nadzorni organ zagotovi, da so vsi izbrani kmetje pregledani glede na njihovo skladnost z zahtevami in standardi, za katere je odgovoren.

2. Pregledi iz odstavka 1 se praviloma izvajajo kot del enega kontrolnega obiska in so sestavljeni iz preverjanja zahtev in standardov, skladnost s katerimi se lahko preverja ob tem obisku, da bi ugotovili možno neskladnost s temi zahtevami in standardi ter tudi identificirali primere, pri katerih je potreben nadaljnji pregled.

Člen 48

Poročilo o kontroli

1. Vsak pregled na kraju samem v skladu s tem poglavjem je ne glede na to, ali je bil zadevni kmet izbran za pregled na kraju samem v skladu s členom 45 ali ga zaradi nadaljnjega spremljanja neskladnosti kakorkoli drugače obravnava pristojni nadzorni organ, predmet poročila o kontroli, ki ga pripravi pristojni kontrolni organ.

Poročilo je razdeljeno na naslednje dele:

(a) splošni del, ki vsebuje zlasti naslednje informacije:

(i) o kmetu, ki je izbran za pregled na kraju samem;

(ii) o navzočih osebah;

(iii) ali je bil kmet uradno obveščen o obisku in če je bil, koliko časa vnaprej.

(b) del o izvedenih pregledih posebej za vsak akt in standard, ki vsebuje predvsem naslednje informacije:

(i) o zahtevah in standardih, ki so predmet pregleda na kraju samem;

(ii) o značilnostih in obsegu izvedenih pregledov;

(iii) o ugotovitvah;

(iv) o aktih in standardih, v zvezi s katerimi so ugotovljene neskladnosti;

(c) ocenjevalni del z oceno pomembnosti neskladnosti v zvezi z vsakim aktom in/ali standardom na podlagi meril "resnosti", "obsega", "stalnosti" in "ponavljanja" v skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 z navedbo dejavnikov, ki imajo za posledico povečanje ali zmanjšanje znižanja, ki ga je treba uporabiti.

Kadar določbe v zvezi z zadevno zahtevo ali standardom omogočajo, da se ugotovljena neskladnost ne spremlja naprej, se to ustrezno navede v poročilo. Enako velja, če država članica odobri obdobje za skladnost z novim standardom, kakor je navedeno v členu 5(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) [19], ali obdobje za skladnost mladih kmetov z minimalnimi standardi iz člena 4(2) Uredbe Komisije (ES) št. 445/2002 z dne 26. februarja 2002 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 [20].

2. Kmet je obveščen o ugotovljeni neskladnosti.

3. Brez vpliva na katere koli podrobne določbe, ki jih vsebuje zakonodaja, ki se uporablja za zahteve in standarde, se poročilo o kontroli zaključi v enem mesecu po pregledu na kraju samem. To obdobje pa se lahko razširi na tri mesece v pravilno utemeljenih okoliščinah, zlasti če je to potrebno zaradi kemijskih ali fizikalnih analiz.

Kadar plačilna agencija ni pristojni nadzorni organ, se poročilo pošlje plačilni agenciji v enem mesecu po njegovi pripravi.

NASLOV IV PODLAGA ZA IZRAČUN POMOČI, ZNIŽANJ IN IZKLJUČITEV

POGLAVJE I UGOTOVITVE V ZVEZI Z MERILI O IZPOLNJEVANJU POGOJEV

Oddelek I Shema enotnega plačila in druge sheme pomoči na površino

Člen 49

Splošna načela

1. Za namene tega oddelka se štejejo za ustrezne naslednje skupine posevkov:

(a) površine za namene sheme enotnega plačila oziroma vsaka površina, ki izpolnjuje njej lastne pogoje;

(b) površine, za katere se uporablja drugačna stopnja pomoči;

(c) površine v prahi, prijavljene v skladu s shemami pomoči, določenimi v Naslovu IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 in, kadar je ustrezno, površine v prahi, za katere se uporablja drugačna stopnja pomoči;

(d) krmne površine, prijavljene za namene člena 131 Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(e) krmne površine razen pašnikov in drugih površin, ki se uporabljajo za proizvodnjo poljščin v smislu člena 132(3)(b) Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(d) pašniki v smislu člena 132(3)(c) Uredbe (ES) št. 1782/2003, prijavljeni za namene tega člena.

Z odstopanjem od točke (b) za namene točke (a) se upošteva povprečje vrednosti različnih pravic do plačil glede na zadevno prijavljeno površino.

2. Kadar je površina, ugotovljena za namene sheme enotnega plačila, manjša od prijavljene površine, se za določanje, katere pravice do plačil je treba vrniti v nacionalno rezervo v skladu s členom 45(1) in drugim pododstavkom člena 42(8) Uredbe (ES) št. 1782/2003, uporablja naslednje:

(a) upošteva se ugotovljena površina, tako da se začne s pravicami do plačil, ki imajo najvišjo vrednost;

(b) pravice do plačil z najvišjo vrednostjo se najprej pripišejo tej površini, sledijo jim pravice z naslednjo nižjo vrednostjo.

Za namene tega odstavka se pravice do prahe in druge pravice do plačil obravnavajo posebej.

3. Kadar je ista površina podlaga za zahtevek za dodelitev pomoči v skladu z več kakor eno shemo pomoči na površino, se ta površina upošteva posebej za vsako od teh shem pomoči.

Člen 50

Podlaga za izračun glede na prijavljene površine

1. Če se pri zahtevkih za pomoč v skladu s shemami pomoči na površino, razen za škrobni krompir in seme, kakor je predvideno v Poglavju 6 oziroma 9 Naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, ugotovi, da je površina skupine posevkov večja od tiste, ki je prijavljena v zahtevku za pomoč, se za izračun pomoči uporabi prijavljena površina.

2. Brez vpliva na znižanja ali izključitve, ki se uporabljajo po dejanski ugotovitvi površine v skladu s členoma 51 in 53, temelji izračun za plačilo v zvezi z zahtevkom za pomoč v skladu s shemo enotnega plačila, če obstaja neskladje med prijavljenimi pravicami do plačila in prijavljeno površino, na manjši velikosti.

3. Brez vpliva na znižanja in izključitve v skladu s členoma 51 in 53 se pri zahtevkih za pomoč v skladu s shemami pomoči na površino, razen za škrobni krompir in seme, kakor je predvideno v Poglavju 6 oziroma 9 Naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, pomoč izračuna na podlagi površine, ugotovljene za to skupino posevkov, če površina, prijavljena v enotnem zahtevku, presega površino, prijavljeno za to skupino posevkov.

4. Brez vpliva na znižanja in izključitve v skladu s členoma 51 in 53 se v zvezi z zahtevki za pomoč v skladu s shemo enotnega plačila za pravice do prahe za namene opredelitve "ugotovljene površine" v točki (22) člena 2 uporablja naslednje:

(a) če kmet ne prijavlja vse svoje površine za namene aktiviranja pravic do prahe, s katerimi razpolaga, ampak hkrati prijavlja ustrezno površino za aktiviranje drugih pravic, se ta površina šteje, da je bila prijavljena kot površina za praho in ne ugotovljena za namene skupine posevkov iz člena 49(l)(a);

(b) če se za površino, prijavljeno kot površino za praho, ugotovi, da ni praha, se ta površina šteje, da ni ugotovljena.

5. V zvezi s površinami, prijavljenimi za premijo za trdo pšenico posebne kakovosti v skladu s členom 72 Uredbe (ES) št. 1782/2003, in za dodatek za trdo pšenico ter posebno pomoč v skladu s členom 105 te uredbe ter pri razlikah, ugotovljenih med najmanjšo količino ceritificiranega semena, ki jo določi država članica, in količino, ki je dejansko uporabljena, se površina ugotovi tako, da se celotna količina certificiranega semena, za katerega je kmet dal dokazilo o uporabi, deli z najmanjšo količino certificiranega semena na hektar, ki jo določi država članica v zadevnem območju proizvodnje.

6. Izračun največje površine, upravičene do plačil, za kmete, ki vložijo zahtevek za plačilo površine za poljščine v skladu s Poglavjem 10 Naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, se izvede na podlagi ugotovljene površine v prahi in sorazmerno za vsak zadevni posevek. Plačila proizvajalcem poljščin pa se glede na površino ugotovljene prahe znižajo na raven, ki ustreza površini, ki bi bila potrebna za proizvodnjo 92 ton žita v skladu s členom 107(7) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

7. Če kmet ne more izpolnjevati obveznosti zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, kakor je navedeno v členu 72, obdrži pravico do pomoči v zvezi s površino, ki je upravičena ob času višje sile ali izjemnih okoliščin.

Člen 51

Znižanja in izključitve pri čezmernih prijavah

1. Če je v zvezi s skupino posevkov površina, prijavljena za namene shem pomoči na površino, razen tistih za škrobni krompir in seme, v skladu s členom 93 oziroma 99 Uredbe (ES) št. 1782/2003, večja od površine, ugotovljene v skladu s členom 50(3) do (5) te uredbe, se pomoč izračuna na podlagi ugotovljene površine, znižane za dvakratno ugotovljeno razliko, če je ta razlika več kakor bodisi 3 % bodisi dva hektara, vendar ne več kakor 20 % ugotovljene površine.

Če je razlika več kakor 20 % ugotovljene površine, se ne dodeli nobena pomoč na površino za zadevno skupino posevkov.

2. Če je v zvezi s skupno ugotovljeno površino, ki je zajeta v enotnem zahtevku, razen za škrobni krompir in seme v skladu s členom 93 oziroma 99 Uredbe (ES) št. 1782/2003, prijavljena površina večja od površine, ugotovljene v skladu s členom 50(3) do (5) te uredbe, za več kakor 30 %, se pomoč, do katere bi bil kmet upravičen na podlagi člena 50(3) do (5) te uredbe, zavrne za zadevno koledarsko leto v skladu s temi shemami pomoči.

Če je razlika več kakor 50 %, je kmet ponovno izključen iz prejemanja pomoči do višine zneska, enakega znesku, ki ustreza razliki med prijavljeno površino in ugotovljeno površino v skladu s členom 50(3) do (5). Ta znesek izravna plačila pomoči v skladu s katerimi koli shemami pomoči iz naslovov III in IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, do katerih je kmet upravičen v smislu zahtevkov, ki jih predloži v treh koledarskih letih po koledarskemu letu ugotovitve. Če znesek ne izravna teh izplačil pomoči v celoti, se neporavnani saldo odpiše.

3. Za namene tega člena se šteje, da kadar kmet, ki vloži zahtevek za pomoč za energetske rastline v skladu s členom 88 Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali prijavlja enote rabe oziroma poljine kot praho v skladu s točko (b) člena 55 ali prvo alineo člena 107(3) te uredbe, ne uspe dobaviti zahtevane količine surovin, ni izpolnil obveznosti v zvezi z enotami rabe, namenjenimi za energetske namene oziroma praho v zvezi s površino, izračunano tako, da se površina zemljišča, ki ga obdeluje in uporablja za proizvodnjo surovin, pomnoži z deležem izpada pri dobavi teh surovin.

Člen 52

Znižanja v zvezi z zahtevki za pomoč za škrobni krompir in seme

1. Če se ugotovi, da je dejansko obdelana površina več kakor 10 % manjša od površine, prijavljene za plačilo pomoči za škrobni krompir, kakor je predvideno v Poglavju 6 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se pomoč, ki jo je treba plačati, zniža za dvakratno ugotovljeno razliko.

2. Če se ugotovi, da je dejansko obdelana površina več kakor 10 % višja od površine, prijavljene za plačilo pomoči za seme, kakor je predvideno v Poglavju 9 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se pomoč, ki jo je treba plačati, zniža za dvakratno ugotovljeno razliko.

3. Kadar se ugotovi, da so nepravilnosti iz odstavkov 1 in 2 posledica namere kmeta, se skupni znesek pomoči iz odstavkov 1 in 2 zavrne.

V tem primeru se kmet ponovno izključi iz prejemanja pomoči, enake temu znesku. Ta znesek izravna plačila pomoči v skladu s katerimi koli shemami pomoči iz naslovov III in IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, do katerih je kmet upravičen v smislu zahtevkov, ki jih predloži v treh koledarskih letih po koledarskemu letu ugotovitve. Če znesek ne izravna teh izplačil pomoči v celoti, se neporavnani saldo odpiše.

Člen 53

Namerna čezmerna prijava

Kadar je razlika med prijavljeno površino in ugotovljeno površino v skladu s členom 50(3) (4)(b) in (5) posledica namernih nepravilnosti, se pomoč, do katere bi bil kmet upravičen na podlagi člena 50(3), (4)(b) in (5), ne podeli za zadevno koledarsko leto v skladu z zadevno shemo pomoči.

Kadar pa je ta razlika več kakor 20 % ugotovljene površine, je kmet ponovno izključen iz prejemanja pomoči do višine zneska, enakega znesku, ki ustreza razliki med prijavljeno površino in ugotovljeno površino v skladu s členom 50(3), (4)(b) in (5). Ta znesek izravna plačila pomoči v skladu s katerimi koli shemami pomoči iz naslovov III in IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, do katerih je kmet upravičen v smislu zahtevkov, ki jih predloži v treh koledarskih letih po koledarskemu letu ugotovitve. Če znesek ne izravna teh izplačil pomoči v celoti, se neporavnani saldo odpiše.

Člen 54

Znižanja in izključitve v zvezi z zahtevki za pomoč za seme

1. Kadar se ugotovi, da kmet semena, ki je predmet zahtevka za pomoč, dejansko ni dal v promet v smislu točke (b)(iii) člena 31 za sejanje, se pomoč, ki naj se plača za zadevno vrsto, po uporabi vseh znižanj v skladu s členom 52 zniža za 50 %, če je količina semena, ki ni dana v promet, več kakor 2 % vendar ne več kakor 5 % količine, ki je zajeta v zahtevku za pomoč. Če količina semena, ki ni dana v promet, presega 5 %, se pomoč za seme za zadevno tržno leto ne podeli.

2. Kadar se ugotovi, da je bila pomoč zahtevana za seme, ki ni uradno ceritificirano ali pridelano v okviru zadevne države članice v koledarskem letu, v katerem se začne tržno leto, za katero je bila pomoč določena, se pomoč ne podeli za to tržno leto in ne za naslednje.

Člen 55

Izračun krmne površine za premije iz člena 131 Uredbe (ES) št. 1782/2003

1. Členi 50(1), 50(3), 51(1) in 53 se uporabljajo za izračun krmne površine za dodelitev pomoči iz člena 131 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

2. Kadar se ugotovi razlika več kakor 50 % med prijavljenimi površinami in ugotovljenimi površinami v skladu s členom 50(3), se v okviru zahtevkov za pomoč, ki jih kmet vloži v treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve, kmet ponovno izključi glede krmne površine, ki je enaka razliki med prijavljeno in ugotovljeno površino. Če se površina, ki se izključi, ne more popolnoma poravnati znotraj tega obdobja, se neporavnani saldo odpiše.

3. Znižanja in izključitve v skladu z odstavkoma 1 in 2 se uporabljajo le, če ima prijavljena površina za posledico ali bi imela za posledico višje plačilo.

Člen 56

Izračun krmne površine za ekstenzifikacijsko plačilo v skladu s členom 132 Uredbe (ES) št. 1782/2003

1. Ekstenzifikacijska plačila, predvidena v členu 132 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se ne smejo podeliti za večje število živali, kakor je tisto, za katero se lahko plačajo premije iz člena 131 te uredbe po uporabi člena 55 te uredbe.

2. Brez vpliva na odstavek 1 se zadevna krmna površina ugotovi v skladu s členom 50.

Če zgornja meja obremenitve ni presežena glede na površino, ki je tako ugotovljena, je ugotovljena površina podlaga za izračun ekstenzifikacijskega plačila.

Če je zgornja meja presežena, se skupni znesek pomoči, do katere je kmet upravičen glede na zahtevke za pomoč v skladu s shemami pomoči iz člena 131 Uredbe (ES) št. 1782/2003, predložene v zadevnem koledarskem letu, zniža za 50 % zneska, ki ga kmet prejme ali bi ga sicer prejel kot ekstenzifikacijsko plačilo.

3. Kadar je razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino posledica namerno povzročenih nepravilnosti in kadar je zgornja meja za obremenitev presežena glede na ugotovljeno površino, se skupni znesek pomoči iz odstavka 2 zavrne. V tem primeru se ustrezno uporablja drugi pododstavek člena 53.

Oddelek II Premije za živali

Člen 57

Podlaga za izračun

1. Kadar se uporablja individualna meja ali individualna zgornja meja, se število živali, prikazanih v zahtevkih za pomoč, zniža na mejo ali zgornjo mejo, določeno za zadevnega kmeta.

2. V nobenem primeru se ne sme pomoč odobriti za število živali, ki je večje od tistega, prikazanega v zahtevku za pomoč.

3. Če število živali, prijavljenih v zahtevku za pomoč, brez poseganja v člena 59 in 60, presega tisto, ki je ugotovljeno pri administrativnih pregledih ali pregledih na kraju samem, se pomoč izračuna na podlagi ugotovljenega števila živali.

Če kmet ne more izpolnjevati obveznosti do obvezne reje zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, kakor je navedeno v členu 72, obdrži pravico do pomoči v zvezi s številom upravičenih živali ob času višje sile ali izjemnih okoliščin.

4. Kadar se ugotovijo nepravilnosti v zvezi s sistemom za identifikacijo in registracijo goveda, velja naslednje:

(a) govedo, ki je izgubilo eno od dveh ušesnih znamk, se šteje za ugotovljeno pod pogojem, da je jasno in posamično identificirano z drugimi prvinami sistema za identifikacijo in registracijo goveda;

(b) kadar se ugotovljene nepravilnosti nanašajo na nepravilne vpise v register ali potne liste za živali, se šteje, da zadevna žival ni ugotovljena, če se ugotovijo take napake pri vsaj dveh pregledih v 24-mesečnem obdobju. V vseh drugih primerih se zadevne živali štejejo za neugotovljene po prvi ugotovitvi.

Člen 19 se uporablja v zvezi z vpisi in uradnimi obvestili v sistem za identifikacijo in registracijo govedi.

Člen 58

Nadomestitev

1. Govedo, navzoče na kmetijskem gospodarstvu, se šteje za ugotovljeno samo, če je identificirano v zahtevku za pomoč. Krave dojilje ali telice, za katere se zaprosi za pomoč v skladu s členom 125 ali členom 129 Uredbe (ES) št. 1782/2003, in krave molznice, za katere se zaprosi za pomoč v skladu s členom 132(4) te uredbe, se lahko nadomestijo v obdobju obvezne reje v okviru omejitev, predvidenih v teh členih, ne da bi izgubili pravice do plačila pomoči, za katero je bil vložen zahtevek.

2. Nadomestitve v skladu z odstavkom 1 se opravijo v 20 dneh po dogodku, zaradi katerega je potrebna nadomestitev, in se vpišejo v register najpozneje tri dni po dnevu nadomestitve. Pristojni organ, kateremu je bil predložen zahtevek za pomoč, je treba obvestiti v sedmih dneh po nadomestitvi.

Kadar pa država članica uporabi možnosti, predvidene v drugem pododstavku člena 16(3), lahko ta država članica določi, da lahko informacije, ki se pošljejo pristojnemu organu, nadomestijo uradna obvestila za računalniško zbirko za govedo o živali, ki je zapustila kmetijsko gospodarstvo, in o drugi živali, ki je prišla na kmetijsko gospodarstvo, v okviru rokov, predvidenih v prvem pododstavku.

3. Kadar kmet zaprosi za pomoč v zvezi z ovcami in kozami in kadar ni razlike glede obsega plačane pomoči, se lahko ovca nadomesti s kozo in koza z ovco. Ovce in koze, za katere se zaprosi za pomoč v skladu s členom 113 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se lahko nadomestijo v obdobju obvezne reje v okviru omejitev, predvidenih v tem členu, ne da bi izgubili pravice do plačila pomoči, za katero je bil vložen zahtevek.

4. Nadomestitve v skladu z odstavkom 3 se opravijo v 10 dneh po dogodku, zaradi katerega je potrebna nadomestitev, in se vpišejo v register najpozneje tri dni po dnevu nadomestitve. Pristojni organ, kateremu je bil predložen zahtevek, je treba obvestiti v petih delovnih dneh po nadomestitvi.

Člen 59

Znižanja in izključitve glede goveda, za katero se zaprosi za pomoč

1. Kadar se v zvezi z zahtevkom za pomoč v skladu s shemami pomoči za govedo ugotovi razlika med številom prijavljenih in številom ugotovljenih živali v skladu s členom 57(3), se skupni znesek pomoči, do katere je kmet upravičen v skladu s temi shemami za zadevno premijsko obdobje, zniža za odstotek, ki ga je treba določiti v skladu z odstavkom 3 tega člena, če se nepravilnosti ugotovijo pri največ treh živalih.

2. Če se nepravilnosti ugotovijo pri več kakor treh živalih, se skupni znesek pomoči, do katere je kmet upravičen v skladu s shemami iz odstavka 1 za zadevno premijsko obdobje, zniža za:

(a) odstotek, ki ga je treba določiti v skladu z odstavkom 3, če ni višji od 10 %,

(b) dvakratni odstotek, ki ga je treba določiti v skladu z odstavkom 3, če je višji od 10 %, vendar ne višji od 20 %.

Če je odstotek, določen v skladu z odstavkom 3, višji od 20 %, se pomoč, do katere bi bil kmet upravičen na podlagi člena 57(3), zavrne v skladu s temi shemami za zadevno premijsko obdobje.

Če je odstotek, ugotovljen v skladu z odstavkom 3 tega člena, višji od 50 %, je kmet ponovno izključen iz prejemanja pomoči do višine zneska, ki ustreza razliki med prijavljenim in ugotovljenim številom živali v skladu s členom 57(3). Ta znesek izravna plačila pomoči v skladu s shemami pomoči za govedo, do katerih je kmet upravičen v smislu zahtevkov, ki jih predloži v treh koledarskih letih po koledarskemu letu ugotovitve. Če znesek ne izravna teh izplačil pomoči v celoti, se neporavnani saldo odpiše.

3. Zaradi določitve odstotkov iz odstavkov 1 in 2 se govedo, za katero se vložijo zahtevki v skladu z vsemi shemami pomoči za govedo v zadevnem premijskem obdobju, in pri katerem se ugotovijo nepravilnosti, deli z govedom, ugotovljenim za zadevno premijsko obdobje.

4. Kadar je razlika med prijavljenim številom živali in ugotovljenim številom v skladu s členom 57(3) posledica namerno povzročenih nepravilnosti, se pomoč, do katere bi bil kmet upravičen na podlagi člena 57(3), zavrne v skladu s shemo pomoči za govedo ali zadevnimi shemami za ustrezno premijsko obdobje.

Če je razlika, določena v skladu z odstavkom 3 tega člena, večja od 20 %, je kmet ponovno izključen iz prejemanja pomoči do višine zneska, ki ustreza razliki med prijavljenim in ugotovljenim številom živali v skladu s členom 57(3). Ta znesek izravna plačila pomoči v skladu s shemami pomoči za govedo, do katerih je kmet upravičen v smislu zahtevkov, ki jih predloži v treh koledarskih letih po koledarskemu letu ugotovitve. Če znesek ne izravna teh izplačil pomoči v celoti, se neporavnani saldo odpiše.

Člen 60

Znižanja in izključitve pri ovcah ali kozah, za katere se zaprosi za pomoč

1. Kadar se pri zahtevkih za pomoč v skladu s shemami pomoči za ovce/koze ugotovi razlika v skladu s členom 57(3), se smiselno uporablja člen 59(2), (3) in (4) že za prvo žival, v zvezi s katero so ugotovljene nepravilnosti.

2. Če je ugotovljeno, da rejec ovc, ki daje v promet ovčje mleko in ovčje mlečne izdelke, na svojem zahtevku ni prijavil te svoje dejavnosti, se znesek pomoči, do katere je upravičen, zniža na premijo, ki se izplača rejcem ovc, ki dajejo v promet ovčje mleko in ovčje mlečne izdelke, pri čemer se odšteje razlika med tem zneskom in celotnim zneskom premije za ovce.

3. Kadar se v zvezi z zahtevki za dodatno premijo ugotovi, da se manj kakor 50 % površine kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za kmetijstvo, nahaja na območjih iz člena 114(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se dodatna premija ne izplača, premija za ovce in koze pa se zniža za znesek, ki je enakovreden 50 % dodatne premije.

4. Kadar se ugotovi, da je odstotek površine kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za kmetijstvo, na območjih, navedenih v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 2550/2001, manjši od 50 %, se premija za koze ne izplača.

5. Kadar se ugotovi, da proizvajalec, ki se ukvarja s sezonsko selitvijo živali in ki predloži zahtevek za dodatno premijo, ni pasel 90 % svojih žival najmanj 90 dni na površini iz člena 114(2)(b) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se dodatna premija ne izplača, premija za ovce ali koze pa se zniža za znesek, ki je enakovreden 50 % dodatne premije.

6. Kadar se ugotovi, da je nepravilnost iz odstavkov 2, 3, 4 ali 5 posledica namernega neizpolnjevanja pogojev, se skupni znesek pomoči iz teh odstavkov zavrne.

V tem primeru se kmet ponovno izključi iz prejemanja pomoči, enake temu znesku. Ta znesek izravna plačila pomoči v skladu s shemo pomoči za ovce/koze, do katerih je kmet upravičen v smislu zahtevkov, ki jih predloži v treh koledarskih letih po koledarskemu letu ugotovitve.

7. Pri kmetih, ki imajo oboje, ovce in koze, upravičene do iste ravni premije, za živali velja, da spadajo v isto skupino, kadar se pri pregledu na kraju samem ugotovi razlika pri sestavi tropa glede števila živali na vrsto.

Člen 61

Naravne okoliščine

Znižanja in izključitve, predvidene v členih 59 in 60, se ne uporabljajo v primerih, ko zaradi vpliva naravnih okoliščin na trop ali čredo kmet ne more izpolnjevati obveznosti reje živali, za katere je zahteval pomoč v obveznem obdobju reje, če je pisno obvestil pristojni organ v desetih delovnih dneh potem, ko je ugotovil, da se je število živali zmanjšalo.

Brez vpliva na dejanske okoliščine, ki jih je treba upoštevati v posameznih primerih, lahko pristojni organ za čredo ali trop prizna zlasti naslednje primere naravnih okoliščin:

(a) pogin živali zaradi bolezni;

(b) pogin živali zaradi nesreče, za katero kmet ne more biti odgovoren.

Člen 62

Neustrezna spričevala in deklaracije, ki jih izdajo klavnice

Če se glede prijav ali spričeval, ki jih izdajo klavnice v zvezi s klavno premijo, predvideno v členu 35 Uredbe (ES) št. 2342/1999, ugotovi, da je klavnica izdala neustrezno spričevalo ali deklaracijo zaradi resne malomarnosti ali namerno, zadevna država članica uporabi ustrezne nacionalne sankcije. Kadar se take nepravilnosti ugotovijo drugič, se zadevni klavnici za obdobje vsaj enega leta odvzame pravica do izdaje deklaracij ali spričeval za namene premij.

Člen 63

Ugotovitve v zvezi z dodatnimi plačili

V zvezi z dodatnimi plačili, predvidenimi v členu 133 Uredbe (ES) št. 1782/2003, države članice predvidijo znižanja in izključitve, ki so vsebinsko enakovredna tistim, predvidenim v tem Naslovu.

Oddelek I Mlečna premija in dodatna plačila

Člen 64

Mlečna premija in dodatna plačila

V zvezi z ugotovitvami glede zahtevkov za pomoč za mlečno premijo in dodatna plačila, se uporabljajo členi 50, 51(1) in 53 v takem obsegu, da se "površina" glasi "individualna referenčna količina" in "ugotovljena površina""ugotovljena individualna referenčna količina".

Kadar v primeru iz člena 30 Uredbe 2237/2003 zadevna oseba ne začne s proizvodnjo do skrajnega roka za vložitev zahtevka, se šteje, da je ugotovljena individualna referenčna količina nič. V tem primeru se zahtevek za pomoč zadevne osebe za zadevno leto zavrne. Znesek, ki je enak znesku, zajetemu v zavrnjenemu zahtevku, se izravna pri izplačilih pomoči v skladu s katerimi koli od shem pomoči iz naslovov III in IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, do katerih je oseba upravičena v smislu zahtevkov, ki jih vloži v koledarskem letu po koledarskemu letu ugotovitve.

POGLAVJE II UGOTOVITVE V ZVEZI Z NAVZKRIŽNO SKLADNOSTJO

Člen 65

Splošna načela in opredelitve

1. V tem poglavju se uporabljajo določbe člena 41.

2. Za namene uporabe člena 6(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se dejanje ali opustitev dejanja neposredno pripiše posameznemu kmetu, ki je sam povzročil neskladnost in ki je v času te neskladnosti pristojen za kmetijsko gospodarstvo, površino, proizvodno enoto ali zadevno žival. Kadar je bilo zadevno kmetijsko gospodarstvo, površina, proizvodna enota ali žival prenesena na kmeta po začetku neskladnosti, se šteje, da je prevzemnik prav tako odgovoren, če je ohranjal neskladnost, pod pogojem, da bi bil lahko smiselno ugotovil in končal neskladnost.

3. Kadar je več kakor ena plačilna agencija odgovorna za upravljanje različnih shem neposrednega plačila, kakor je opredeljeno v členu 2(d) Uredbe (ES) št. 1782/2003, države članice ustrezno ukrepajo, da zagotovijo ustrezno uporabo določb v skladu s tem poglavjem, zlasti da se ena stopnja znižanja uporablja za celoto neposrednih plačil, ki se uporabljajo za kmeta.

4. Šteje se, da je neskladnost "ugotovljena", če je ugotovljena pri kakršnem koli pregledu, izvedenem v skladu s to uredbo ali potem, ko je bil nanjo kakorkoli opozorjen pristojni nadzorni organ.

Člen 66

Uporaba znižanj v primeru malomarnosti

1. Brez vpliva na člen 71, kadar je ugotovljena neskladnost zaradi malomarnosti kmeta, se uporabi znižanje za celotni znesek neposrednih plačil, kakor je opredeljeno v členu 2(d) Uredbe (ES) št. 1782/2003, ki je bil ali mora biti odobren za zadevnega kmeta po zahtevku za pomoč, ki ga je predložil ali ga še bo predložil v koledarskem letu ugotovitve. To znižanje je praviloma 3 % celotnega zneska.

Plačilna agencija lahko na podlagi ocene, ki jo zagotovi pristojni organ v poročilu o kontroli v skladu s členom 48(l)(c), sklene znižati odstotek na 1 % ali ga povečati na 5 % celotnega zneska ali v primerih iz drugega pododstavka člena 48(l)(c) ne uvesti nobenih znižanj.

2. Kadar je bil ugotovljen več kakor en primer neskladnosti v zvezi z različnimi akti ali standardi na istem področju navzkrižne skladnosti, se ti primeri za določitev znižanja v skladu z odstavkom 1 štejejo za eno neskladnost.

3. Kadar je bila ugotovljena več kakor ena neskladnost v zvezi z različnimi področji navzkrižne skladnosti, se postopek za določitev znižanja, naveden v odstavku 1, uporabi posamično za vsako neskladnost. Dodajo se posledični odstotki znižanj. Največje znižanje pa ne presega 5 % skupnega zneska iz odstavka 1.

4. Kadar so bile ugotovljene ponovne neskladnosti, se brez vpliva na primere namerne neskladnosti v skladu s členom 67, odstotek, določen v skladu z odstavkom 1 pri prvi neskladnosti, pomnoži s faktorjem tri v zvezi s prvo ponovitvijo. V primeru, ko je bil ta odstotek določen v skladu z odstavkom 2, plačilna agencija za ta namen ugotovi odstotek, ki bi bil uporabljen za prvo neskladnost z zadevno zahtevo ali standardom.

Pri nadaljnjih ponovitvah se večkratnik tri uporablja za vsak rezultat znižanja, določenega v zvezi s prejšnjo ponovljeno neskladnostjo. Največje znižanje pa ne presega 15 % skupnega zneska iz odstavka 1.

Ko je dosežen odstotek 15 %, pristojni organ obvesti zadevnega kmeta, da se šteje, če se ista neskladnost ponovno ugotovi, da je deloval namerno v smislu člena 67. Kadar se pozneje ugotovi nadaljnja neskladnost, se odstotek znižanja, ki ga je treba uporabiti, določi tako, da se rezultat prejšnje pomnožitve, kjer je to primerno, pomnoži s faktorjem tri, preden se uporabi omejitev 15 %, kakor je predvideno v zadnjem stavku drugega pododstavka.

Člen 67

Uporaba znižanj in izključitev v primerih namerne neskladnosti

1. Kadar je ugotovljeno neskladnost kmet povzročil namerno, je brez vpliva na člen 71 znižanje, ki ga je treba uporabiti za celotni znesek iz prvega pododstavka člena 66(1), praviloma 20 % tega celotnega zneska.

Plačilna agencija pa lahko na podlagi ocene pristojnega nadzornega organa v poročilu o kontroli v skladu s členom 48(l)(c) sklene, da bo znižala odstotek na ne manj kakor 15 % ali, kadar je to primerno, povečala znesek do 100 % celotnega zneska.

2. Kadar se namerna neskladnost nanaša na posebno shemo pomoči, se kmet izključi iz te sheme pomoči za zadevno koledarsko leto.

V primerih izjemnega obsega, resnosti ali stalnosti ali kadar so ugotovljene ponavljajoče namerne neskladnosti, je kmet tudi izključen iz zadevne sheme pomoči v naslednjem koledarskem letu.

POGLAVJE III SKUPNE DOLOČBE

Člen 68

Izjeme od uporabe znižanj in izključitev

1. Znižanja in izključitve, predvidena v Poglavju I, se ne uporabljajo, kadar je kmet predložil točne podatke ali kadar lahko kako drugače pokaže, da ni naredil napake.

2. Znižanja in izključitve, predvidena v Poglavju I, se ne uporabljajo za dele zahtevka za pomoč, v zvezi s katerimi kmet pisno obvesti pristojni organ, da je zahtevek za pomoč nepravilen ali je postal nepravilen, odkar je bil vložen, če kmet ni bil obveščen o nameri pristojnega organa, da izvede pregled na kraju samem, in če organ še ni obvestil kmeta o kakršnikoli nepravilnosti v zahtevku.

Informacije iz prvega pododstavka, ki jih da kmet, učinkujejo tako, da se zahtevek za pomoč uskladi z dejanskim stanjem.

Člen 69

Prilagoditve in popravki vnosov v računalniško zbirko podatkov za govedo

V zvezi z zahtevki za govedo se člen 68 uporablja od takrat, ko se predloži zahtevek za pomoč, do napak in izpuščenih podatkov v zvezi z vnosi v računalniško zbirko podatkov za govedo.

Glede goveda, za katero se ne vloži zahtevek, velja enako za znižanja in izključitve, ki jih je treba uporabiti v skladu s Poglavjem II tega Naslova.

NASLOV V SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 70

Najmanjša plačila

Države članice lahko sklenejo, da ne bodo podelile nobene pomoči, če znesek na zahtevek za pomoč ne presega 100 EUR.

Člen 71

Kopičenje znižanj

1. Kadar primer neskladnosti predstavlja tudi nepravilnost, pri čemer je pomemben glede uporabe znižanj ali izključitev v skladu s Poglavjem I in Poglavjem II Naslova IV:

(a) se znižanja ali izključitve na podlagi Poglavja I Naslova IV uporabijo v zvezi z zadevnimi shemami pomoči;

(b) se znižanja in izključitve na podlagi Poglavja II Naslova IV uporabijo v zvezi s skupnim zneskom plačil, ki se odobrijo v skladu s shemo enotnega plačila in katerimi koli shemami pomoči, za katere ne veljajo znižanja ali izključitve iz točke (a).

2. Kjer je to primerno po uporabi odstavka 1, kadar je bilo treba uporabiti različna znižanja kot posledico modulacije, neskladnosti in nepravilnosti, pristojni organ izračuna znižanja na naslednji način:

(a) prvič, uporabijo se znižanja v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(b) drugič, znesek pomoči, do katerega bi bil kmet upravičen, se zniža z znižanji, predvidenimi v Poglavju I Naslova IV te uredbe;

(c) tretjič, posledični znesek se uporablja kot podlaga za izračun katerih koli znižanj, ki jih je treba uporabiti zaradi pozne predložitve na podlagi člena 21 te uredbe;

(d) četrtič, posledični znesek pomoči se zniža s katerimi koli znižanji, predvidenimi v Poglavju II Naslova IV te uredbe.

3. V skladu s členom 6 Uredbe Sveta (ES) št. 2988/95 [21] so znižanja in izključitve v skladu s to uredbo brez vpliva na dodatne sankcije na podlagi drugih določb v skladu s pravom Skupnosti ali nacionalnim pravom.

Člen 72

Višja sila in izjemne okoliščine

O primerih višje sile in izjemnih okoliščinah v smislu člena 40(4) Uredbe (ES) št. 1782/2003 z ustreznimi dokazi pristojnemu organu se pisno uradno obvesti pristojni organ v desetih delovnih dneh od datuma, na katerega kmet lahko to stori.

Člen 73

Povrnitev neupravičenih plačil

1. Če je izvršeno neupravičeno plačilo, kmet povrne zadevni znesek z obrestmi, izračunanimi v skladu z odstavkom 3.

2. Države članice lahko sklenejo, da se povračilo neupravičenega plačila izvede tako, da se od kakršnih koli predplačil ali izplačil zadevnemu kmetu, v skladu s shemami pomoči iz naslovov III in IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, odšteje ustrezni znesek po datumu sklepa o povračilu. Kmet lahko povrne znesek, ne da bi počakal na odbitek.

3. Obresti se izračunajo za obdobje, ki preteče med uradnim obvestilom kmetu o obveznosti povračila in povračilom ali odbitkom.

Uporabljena obrestna mera se izračuna v skladu z nacionalno zakonodajo, vendar ni nižja od obrestne mere, ki se uporablja za povračilo zneskov v skladu z nacionalnimi določbami.

4. Obveznost povračila iz odstavka 1 se ne uporabi, če je izplačilo pomotoma izvršil pristojni organ ali katerikoli organ in če napake kmet ni mogel smiselno ugotoviti.

Kadar pa se napaka nanaša na dejanske elemente, pomembne za izračun zadevnega plačila, se prvi pododstavek uporablja le, če sklep o povračilu ni bil sporočen v 12 mesecih po izplačilu.

5. Obveznost povračila iz odstavka 1 se ne uporablja, če je obdobje, ki je preteklo med datumom plačila pomoči in datumom, ko pristojni organ prvič uradno obvesti prejemnika v zvezi z neupravičeno naravo plačila, večje od deset let.

Obdobje iz prvega pododstavka se omeji na štiri leta, če je prejemnik ravnal v dobri veri.

6. Zneski, ki se povrnejo zaradi zahtevka o znižanjih in izključitvah na podlagi člena 21 in Naslova IV, so v vseh primerih predmet zakonskega obdobja štirih let.

7. Odstavka 4 in 5 se ne uporabljata za predplačila.

8. Države članice lahko sklenejo, da ne bodo zahtevale povračila zneskov 100 EUR ali manj brez obresti, na kmeta in na premijsko obdobje, če njihovo nacionalno pravo predvideva, da se taki zneski ne povrnejo.

Kadar je treba povračilo zneskov, ki se nanašajo na obresti, zahtevati neodvisno od neupravičeno plačanih zneskov, se lahko države članice pod istimi pogoji odločijo, da ne bodo zahtevale povračila zneskov, ki se nanašajo na obresti v višini 50 EUR ali manj.

Člen 74

Prenos kmetijskih gospodarstev

1. Za namene tega člena:

(a) "prenos kmetijskega gospodarstva" pomeni prodajo, zakup ali podobno vrsto posla v zvezi z zadevnimi proizvodnimi enotami;

(b) "prenosnik" pomeni kmeta, čigar kmetijsko gospodarstvo se prenese na drugega kmeta;

(b) "prevzemnik" pomeni kmeta, na katerega je bilo kmetijsko gospodarstvo preneseno.

2. Kadar se kmetijsko gospodarstvo prenese v celoti z enega kmeta na drugega po tem, ko je bil vložen zahtevek za pomoč in preden so bili izpolnjeni vsi pogoji za dodelitev pomoči, se ne podeli nobena pomoč prenosniku v zvezi s kmetijskim gospodarstvom, ki se prenese.

3. Pomoč, za katero zaprosi prenosnik, se podeli prevzemniku, kadar:

(a) v obdobju prenosa, ki ga določijo države članice, prevzemnik obvesti pristojni organ o prenosu in zahteva plačilo pomoči;

(b) prevzemnik prikaže kakršne koli dokaze, ki jih zahteva pristojni organ;

4. Ko prevzemnik obvesti pristojni organ in zahteva plačilo pomoči v skladu z odstavkom 3(a):

(a) se vse pravice in obveznosti prenosnika, ki izhajajo iz pravnega razmerja med prenosnikom in pristojnim organom v zvezi z zahtevkom za podelitev pomoč, prenesejo na prevzemnika;

(b) se vsa dejanja, ki so potrebna za dodelitev pomoči, in vse izjave, ki jih poda prenosnik pred prenosom, pripišejo prevzemniku za namene uporabe ustreznih predpisov Skupnosti;

(c) se preneseno kmetijsko gospodarstvo šteje, kadar je to primerno, za ločeno kmetijsko gospodarstvo v zvezi s tržnim letom ali zadevnim premijskim obdobjem.

5. Kadar se zahtevek za pomoč vloži potem, ko so bila opravljena dejanja, potrebna za dodelitev pomoči, in se kmetijsko gospodarstvo prenese v celoti z enega kmeta na drugega kmeta potem, ko so se ta dejanja začela, vendar preden so bili pogoji za dodelitev pomoči izpolnjeni, se lahko pomoč podeli prevzemniku, če so pogoji v odstavku 3(a) in (b) izpolnjeni. V tem primeru se uporabi odstavek 4(b).

6. Države članice lahko sklenejo, kadar je to primerno, da se odobri pomoč prenosniku. V tem primeru:

(a) se prevzemniku ne odobri nobena pomoč;

(b) države članice smiselno uporabijo zahteve iz odstavkov 2 do 5.

7. Kadar se kmetijsko gospodarstvo prenese v celoti z enega kmeta na drugega v obdobju iz člena 44(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003, lahko prevzemnik uporabi zadevne enote rabe oziroma poljine za namene predložitve zahtevka za plačilo v skladu s shemo enotnega plačila.

Člen 75

Dodatni ukrepi in vzajemna pomoč med državami članicami

1. Države članice sprejmejo potrebne (nadaljnje) ukrepe za pravilno uporabo integriranega sistema in druga drugi vzajemno pomagajo za namene pregledov, zahtevanih v skladu s to uredbo. V tem smislu lahko države članice, kadar ta uredba ne predvideva ustreznih znižanj in izključitev, določijo ustrezne nacionalne sankcije za proizvajalce ali druge udeležence na trgu, kot klavnice ali združenja, ki so v postopku odobritve pomoči, da bi zagotovile skladnost z zahtevami kontrol, kot so sedanji rodovniški registri kmetijskega gospodarstva ali spoštovanje obveznosti uradnega obveščanja.

2. Države članice druga drugi pomagajo pri zagotavljanju učinkovitega nadzora in zagotavljanju nadzora verodostojnosti predloženih dokumentov in/ali točnosti izmenjanih podatkov.

Člen 76

Obveščanje

1. Države članice pošljejo Komisiji za enotno plačilo in sheme pomoči na površino najpozneje do 31. marca vsako leto in za premije za živali najpozneje do 31. avgusta vsako leto poročilo, ki zajema predhodno koledarsko leto in se zlasti nanaša na naslednje točke:

(a) stanje izvajanja integriranega sistema, vključno s posebnimi opcijami, izbranimi za kontrolo zahtev navzkrižne skladnosti, in pristojne kontrolne organe, odgovorne za kontrolo zahtev in pogojev navzkrižne skladnosti;

(b) število zahtevkov kakor tudi skupno površino in skupno število živali po posamičnih shemah pomoči;

(d) rezultat izvedenih pregledov z navedbo znižanj in izključitev, uporabljenih na podlagi Naslova IV;

Kadar se Komisiji pošljejo sporočila iz prvega pododstavka v zvezi s premijami za živali, države članice hkrati obvestijo o skupnem številu prejemnikov pomoči v skladu s shemami pomoči v okviru integriranega sistema.

2. Države članice najpozneje do 31. oktobra vsako leto Komisijo obvestijo tudi o deležu trajnih pašnikov glede na skupna kmetijska zemljišča iz člena 3(1). Najpozneje do 31. oktobra 2005 države članice obvestijo Komisijo o tem deležu tudi za referenčno leto 2003 iz člena 3(2).

3. V izjemnih, pravilno utemeljenih razmerah smejo države članice v soglasju s Komisijo odstopati od datumov, predvidenih v odstavkih 1 in 2.

4. Računalniški podatki, ki so del integriranega sistema, se uporabljajo za podporo informacijam, določenim v okviru sektorskih predpisov, ki so jih države članice dolžne poslati Komisiji.

DEL III MODULACIJA

Člen 77

Podlaga za izračun znižanja

Znesek znižanja v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1782/2003 se izračuna na podlagi zneskov neposrednih plačil, do katerih so kmetje upravičeni, preden se v skladu s to uredbo uporabijo znižanja ali izključitve, ali pri shemah pomoči iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1782/2003, ki pa ne sodijo v naslov III ali IV te uredbe, v skladu s posebno zakonodajo, ki se za to uporablja.

Člen 78

Ključ dodelitve

Ključ dodelitve za preostale zneske iz prvega pododstavka člena 10(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se pripravi tako, da se zberejo deleži držav članic v kmetijski površini in zaposlitvi v kmetijstvu, ki se ovrednotijo s 65 % oziroma 35 %.

Delež površin in zaposlitev vsake države članice se prilagodi glede na njen relativni bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, izražen s standardom kupne moči, pri čemer se uporabi tretjina razlike povprečja držav članic, za katere se modulacija uporablja.

Za ta namen se uporabljajo naslednji podatki, ki temeljijo na podatkih Eurostata iz avgusta 2003:

(a) v zvezi s kmetijskimi zemljišči Raziskovanje o strukturi kmetijskih gospodarstev za leto 2000 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 571/88 [22];

(b) v zvezi z zaposlovanjem v kmetijstvu v okviru letnih raziskovanj Raziskovanje o delovni sili 2001 v zvezi z zaposlitvijo v kmetijstvu, lovu in ribištvu v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 577/98 [23];

(c) v zvezi z BDP na prebivalca glede kupne moči triletno povprečje na podlagi podatkov nacionalnih računov, 1999 do 2001.

Člen 79

Dodatni znesek pomoči

1. Za namene ugotavljanja, ali je bil dosežen prag 5000 EUR iz člena 12 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se upošteva skupni znesek neposrednih plačil, ki bi bila podeljena pred uporabo katerih koli znižanj v skladu s to uredbo, ali pri shemah pomoči iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1782/2003, ki pa ne sodijo pod Naslov III ali IV te uredbe, v skladu s posebno zakonodajo, ki se za to uporablja.

Kadar pa je kmet izključen iz prejemanja katerih koli neposrednih plačil zaradi nepravilnosti ali neskladnosti, se ne podelijo nobeni dodatni zneski pomoči.

2. Najpozneje do 31. oktobra države članice sporočijo Komisiji skupni znesek dodatne pomoči, ki je bil podeljen za prejšnje leto.

DEL IV PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 80

Razveljavitev

1. Uredba (ES) št. 2419/2001 se razveljavi. Še naprej pa se uporablja za zahtevke za pomoč, ki se nanašajo na tržna leta ali premijska obdobja, ki se začnejo pred 1. januarjem 2005.

V primerih, ko znižanja, ki se uporabljajo za poravnavo v skladu z drugim pododstavkom člena 32(2), drugim pododstavkom člena 33, člena 34(2), zadnjim stavkom člena 35(3), tretjim pododstavkom člena 38(2), drugim podostavkom člena 38(4) in člena 40(1) in (6) Uredbe (ES) št. 2419/2001 ne bi mogla biti v celoti izravnana pred datumom uporabe te uredbe, se neporavnani saldo izravna s plačili v skladu s katerimi koli od shem pomoči v skladu s to uredbo, če roki za izravnavo, predpisani v teh določbah, še niso potekli.

2. Sklicevanja na Uredbo (ES) št. 2419/2001 se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se razlagajo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi III.

Člen 81

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za zahtevke za pomoč, ki se nanašajo na tržna leta ali premijska obdobja z začetkom 1. januarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. aprila 2004

Za Komisijo

Franz Fischler

Član Komisije

[1] UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 21/2004 (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).

[2] UL L 327, 12.12.2001, str. 11. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 118/2004 (UL L 17, 24.1.2004, str. 7).

[3] UL L 204, 11.8.2000, str. 1. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Aktom o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah pogodb o ustanovitvi Evropske unije - Priloga II: Seznam iz člena 20 Akta o pristopu - 6. Kmetijstvo - B. Veterinarska in fitosanitarna zakonodaja -1. Veterinarska zakonodaja (UL L 236, 23.9.2003, str. 381).

[4] UL L 156, 25.6.2003, str. 9.

[5] UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

[6] UL L 204, 11.8.2000, str. 1.

[7] UL L 355, 5.12.1992, str. 32.

[8] UL L 5, 9.1.2004, str. 8.

[9] UL L 281, 4.11.1999, str. 30. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1473/2003 (UL L 211, 21.8.2003, str. 12).

[10] UL L 341, 22.12.2001, str. 105. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2307/2003 (UL L 342, 30.12.2003, str. 11).

[11] UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

[12] UL L 160, 26.6.1999, str. 1

[13] UL L 215, 30.7.1992, str. 85.

[14] UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

[15] UL L 112, 3.5.1994, str. 2.

[16] UL L 193, 20.7.2002, str. 74.

[17] UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 21/2004 (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).

[18] UL L 327, 12.12.2001, str. 11. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 118/2004 (UL L 17, 24.1.2004, str. 7).

[19] UL L 204, 11.8.2000, str. 1. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Aktom o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah pogodb o ustanovitvi Evropske unije - Priloga II: Seznam iz člena 20 Akta o pristopu - 6. Kmetijstvo - B. Veterinarska in fitosanitarna zakonodaja -1. Veterinarska zakonodaja (UL L 236, 23.9.2003, str. 381).

[20] UL L 156, 25.6.2003, str. 9.

[21] UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

[22] UL L 204, 11.8.2000, str. 1.

[23] UL L 355, 5.12.1992, str. 32.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

METODA SKUPNOSTI ZA KVANTITATIVNO DOLOČITEV VSEBNOSTI TETRAHIDROKANABINOLA Δ9- PRI SORTAH KONOPLJE

1. Obseg in področje uporabe

S to metodo se želi določiti vsebnost Δ9-tetrahidrokanabinola (v nadaljnjem besedilu "THC") sort konoplje (Cannabis sativa L.). Pri metodi se uporablja postopek A ali B, opisan v tej uredbi.

Ta metoda temelji na kvantitativnem določanju Δ9-THC s plinsko kromatografijo (PK) po ekstrakciji z ustreznim topilom.

1.1 Postopek A

Postopek A se uporablja za preverjanje proizvodnje, predvidene v členu 52(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 in členu 26(2)(a) te uredbe.

1.2 Postopek B

Postopek B se uporablja v primerih iz člena 52(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 in člena 33(4) te uredbe.

2. Vzorčenje

2.1 Vzorci

(a) Postopek A: v posevku določene sorte konoplje vzemite pri vsaki rastlini 30 cm dolg del, ki vsebuje vsaj en ženski cvet. Vzorčenje se izvede podnevi v obdobju, ki se začne 20 dni po začetku cvetenja in konča 10 dni po koncu cvetenja, pri čemer je treba upoštevati sistematični vzorec, da bi zagotovili, da je vzorec reprezentativen za parcelo, izključiti pa je treba robove parcele.

Države članice lahko odobrijo izvedbo vzorčenja v obdobju od začetka cvetenja do 20 dni po začetku cvetenja, če se v obdobju, ki se začne 20 dni po začetku cvetenja in konča 10 dni po koncu cvetenja, za vsako gojeno sorto vzamejo drugi reprezentativni vzorci skladno z zgornjimi pravili.

(b) Postopek B: v posevku določene sorte konoplje vzemite zgornjo tretjino vsake izbrane rastline. Vzorčenje se izvede podnevi v desetih dneh po koncu cvetenja, pri čemer je treba upoštevati sistematični vzorec, da bi zagotovili, da je vzorec reprezentativen za parcelo, izključiti pa je treba robove parcele. V primeru dvodomnih sort je treba vzeti le ženske rastline.

2.2 Velikost vzorca

Postopek A: za vsako parcelo vzorec vsebuje dele 50 rastlin.

Postopek B: za vsako parcelo vzorec vsebuje dele 200 rastlin.

Vsak vzorec je treba dati v vrečo iz platna ali papirja, ne da bi ga zdrobili, in poslati v laboratorijsko analizo.

Država članica lahko predvidi, da se vzame drugi vzorec za morebitno nasprotno analizo, katerega mora hraniti bodisi proizvajalec bodisi organ, odgovoren za analizo.

2.3 Sušenje in skladiščenje vzorca

Sušenje vzorcev se mora začeti čim prej in v vseh primerih v 48-ih urah z uporabo katere koli metode pod 70 oC. Vzorce je treba posušiti do konstantne mase in vsebnosti vlage med 8 % in 13 %.

Po sušenju uskladiščite vzorce v temnem prostoru, v katerem je temperatura pod 25 oC, ne da bi jih zdrobili.

3. Določitev vsebnosti THC

3.1 Priprava testnega vzorca

Iz posušenih vzorcev odstranite stebla in semena, večja od 2 mm.

Zmeljite posušene vzorce, da dobite polfin prah (skozi sito z mrežo 1 mm).

Prašek se lahko skladišči 10 tednov v temnem, suhem prostoru, v katerem je temperatura pod 25 oC.

3.2 Reagenti in raztopina ekstrakcije

Reagenti

- Δ9-tetrahidrokanabinol, čist, za namene kromatografije,

- skvalen, čist, za namene kromatografije, kot interni standard.

Raztopina ekstrakcije

- 35 mg skvalena na 100 ml heksana.

3.3 Ekstrakcija Δ9-THC

Stehtajte 100 mg praškastega testnega vzorca, postavite ga v epruveto za centrifugiranje in dodajte 5 ml raztopine za ekstrakcijo, ki vsebuje interni standard.

Postavite v ultrazvočno kopel in pustite 20 minut. Pet minut centrifugirajte pri 3000 obratih na minuto in potem odstranite raztopino supernatanta THC na površju. Raztopino vbrizgajte v kromatograf in izvedite količinsko analizo.

3.4 Plinska kromatografija

(a) Aparat

- plinski kromatograf z analizatorjem s plamensko ionizacijo in brizgalnikom "split/splitless",

- kolona, ki omogoča dobro ločitev kanabinoidov, na primer kapilarna steklena kolona, 25 metrov dolga in 0,22 mm v premeru, impregnirana s 5-odstotno nepolarno fazo fenil-metil-siloksana.

(b) Območje umerjanja

Vsaj tri točke za postopek A in pet točk za postopek B, vključno s točkama 0,04 in 0,50 mg/ml Δ9-THC v raztopini za ekstrakcijo.

Naslednje razmere služijo kot primer za stolpec iz (a):

- temperatura peči 260 oC

- temperatura brizgalnika 300 oC

- temperatura detektorja 300 oC

(d) Vbrizgalna količina: 1 μl

4. Rezultati

Ugotovitve se izrazijo na dve decimalni mesti natančno v gramih Δ9-THC na 100 gramov analitičnega vzorca, posušenega na konstantno maso. Dovoljeno odstopanje je 0,03 g na 100 g.

- Postopek A: ena določitev na testni vzorec.

Kadar je pridobljeni rezultat nad mejo, ki je določena v členu 52(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se mora izvesti druga določitev na vzorec za analizo, za rezultat pa se vzame povprečna vrednost obeh določitev.

- Postopek B: rezultat ustreza povprečni vrednosti dveh določitev na testni vzorec.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

SORTE KONOPLJE, KI SE GOJIJO ZA VLAKNA, UPRAVIČENE DO NEPOSREDNIH PLAČIL

a. Konoplja, ki se goji za vlakna

Carmagnola

Beniko

Chamaeleon

Delta-Ilosa

Delta 405

Dioica 88

Epsilon 68

Fedora 17

Felina 32

Ferimon - Férimon

Fibranova

Fibrimon 24

Futura 75

Juso 14

Red Petiole

Santhica 23

Santhica 27

Uso 31

b. Konoplja, gojena za vlakna, odobrena v tržnem letu 2004/05

Bialobrzeskie

Cannacomp [1]

Fasamo

Felina 34 - Félina 34

Fibriko TC

Finola

Lipko [2]

Silesia [3]

Tiborszállási [4]

UNIKO-B

[1] Samo na Madžarskem.

[2] Samo na Madžarskem.

[3] Samo na Poljskem.

[4] Samo na Madžarskem.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

KORELACIJSKA TABELA

Členi Uredbe Komisije (ES) št. 2419/2001 | Členi te uredbe |

1 | - |

2 | 2 |

3 | 5 |

4(1) | 6(1) |

4(2) | 14(4) |

5 | 8 |

6 | - |

7 | - |

8 | 15 |

9 | - |

10 | 16 |

11 | 18 |

12 | 19 |

13 | 21 |

14 | 22 |

15 | 23(1) |

16 | 24 |

17(1) | 25(1) |

17(2) | 25(2) |

17(3) | 23(2) |

18 | 26 |

19 | 27 |

2 | 28 |

21 | 29 |

22 | 30 |

23 | 32 |

24 | 34 |

25 | 35 |

26 | 36 |

27 | 37 |

28 | 38 |

29 | 39 |

30 | 49 |

31(1) | 50(1) |

31(2) | 50(3) |

31(3) | 50(6) |

31(4) | 50(7) |

32 | 51 |

33 | 53 |

34 | 55 |

35 | 56 |

36 | 57 |

37 | 58 |

38 | 59 |

39 | - |

40 | 60 |

41 | 61 |

42 | 62 |

43 | 63 |

44 | 68 |

45 | 69 |

46 | 70 |

47 | 71 |

48 | 72 |

49 | 73 |

50 | 74 |

51 | 75 |

52 | 76 |

53 | - |

54 | - |

--------------------------------------------------

Choose the experimental features you want to try

32004R0796