SPORAZUM O PARTNERSTVU IN SODELOVANJU

med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Irak na drugi strani

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

IRSKA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

REPUBLIKA MADŽARSKA,

MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, v nadaljnjem besedilu: države članice, in

EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu: Unija,

na eni strani ter

REPUBLIKA IRAK, v nadaljnjem besedilu: Irak,

na drugi strani,

v nadaljnjem besedilu: pogodbenici –

OB UPOŠTEVANJU vezi med Unijo, njenimi državami članicami in Irakom ter njihovih skupnih vrednot,

OB ZAVEDANJU, da želijo Unija, njene države članice in Irak te vezi okrepiti ter vzpostaviti trgovino in sodelovanje, ki ju podpira politični dialog,

OB UPOŠTEVANJU pomena, ki ga pogodbenici pripisujeta ciljem in načelom Ustanovne listine Združenih narodov, spoštovanju človekovih pravic, demokratičnim načelom ter političnim in gospodarskim svoboščinam, ki so temelj partnerstva,

OB PONOVNI POTRDITVI svoje zavezanosti demokratičnim načelom ter človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam, kot so določene v Splošni deklaraciji Združenih narodov o človekovih pravicah in drugih zadevnih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah,

OB PRIZNAVANJU velikega pomena trajnostnega in družbenega razvoja, ki bi moral potekati vzporedno z gospodarskim razvojem,

OB PRIZNAVANJU pomena okrepljenega sodelovanja med njima in njune skupne želje po utrditvi, poglobitvi in razvejanju njunih odnosov na področjih skupnega interesa na podlagi spoštovanja suverenosti, enakosti, nediskriminacije, pravne države in dobrega upravljanja, spoštovanja naravnega okolja in skupnih koristi,

OB PRIZNAVANJU potrebe po podpori prizadevanjem Iraka za nadaljevanje politične reforme ter gospodarske prenove in reform, pa tudi za izboljšanje življenjskih pogojev revnih in prikrajšanih delov prebivalstva,

OB UPOŠTEVANJU potrebe po okrepitvi vloge žensk na političnem, civilnem, družbenem, gospodarskem in kulturnem področju, pa tudi boja proti diskriminaciji,

OB ŽELJI po vzpostavitvi ugodnih pogojev za znaten razvoj in diverzifikacijo trgovine med Unijo in Irakom ter po okrepitvi sodelovanja na področju gospodarstva, trgovine, naložb, znanosti in tehnologije ter kulture,

Z NAMENOM spodbujanja trgovine in naložb ter usklajenih gospodarskih odnosov med pogodbenicama, ki temeljijo na načelih tržne ekonomije,

OB UPOŠTEVANJU potrebe po vzpostavitvi ugodnih pogojev za izboljšanje poslovanja in naložb,

OB UPOŠTEVANJU potrebe po izboljšanju pogojev, ki vplivajo na poslovanje in naložbe, ter pogojev na področjih, kot so ustanavljanje podjetij, delo, zagotavljanje storitev in pretok kapitala,

OB UPOŠTEVANJU pravice pogodbenic, da uredita zagotavljanje storitev na svojih ozemljih in da jamčita izpolnjevanje zakonitih ciljev javnih politik,

OB UPOŠTEVANJU njune zaveze k izvajanju trgovine v skladu s Sporazumom o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije iz Marakeša, sklenjenem 15. aprila 1994 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum STO), ter posledično njunega skupnega interesa za pristop Iraka k navedenemu sporazumu,

OB PRIZNAVANJU posebnih potreb držav v razvoju v okviru STA,

OB PRIZNAVANJU dejstva, da terorizem, organizirani kriminal, pranje denarja in trgovanje s prepovedanimi drogami pomenijo resne grožnje mednarodni stabilnosti in varnosti, pa tudi uresničitvi ciljev njunega sodelovanja,

OB UPOŠTEVANJU pomena spodbujanja in krepitve regionalnega sodelovanja,

OB POTRDITVI, da so določbe tega sporazuma, ki spadajo na področje uporabe Naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, zavezujoče za Združeno kraljestvo in Irsko kot ločeni pogodbenici in ne kot del Evropske unije, razen če Evropska unija uradno obvesti Irak, da je katera od teh držav postala zavezana navedenim določbam kot del Evropske unije v skladu s Protokolom (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije. Enako velja za Dansko v skladu s Protokolom (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije –

SO SE DOGOVORILI o naslednjem:

Člen 1

Ustanovitev partnerstva

1.   Vzpostavi se partnerstvo med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Irakom na drugi strani.

2.   Cilji tega partnerstva so:

Člen 2

Osnova

Spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic, kot so določene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in drugih zadevnih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah, ter načel pravne države je temelj notranjih in mednarodnih politik obeh pogodbenic ter pomeni bistveni element tega sporazuma.

NASLOV I

POLITIČNI DIALOG IN SODELOVANJE NA PODROČJU ZUNANJE IN VARNOSTNE POLITIKE

Člen 3

Politični dialog

1.   Med pogodbenicama se vzpostavi reden politični dialog. Ta krepi njune odnose, prispeva k razvoju partnerstva ter povečuje medsebojno razumevanje in solidarnost.

2.   Politični dialog zajema vsa vprašanja skupnega interesa ter zlasti mir, zunanjo in varnostno politiko, nacionalni dialog in spravo, demokracijo, pravno državo, človekove pravice, dobro upravljanje ter regionalno stabilnost in povezovanje.

3.   Politični dialog poteka na letni osnovi na ministrski ravni in na ravni visokih uradnikov.

Člen 4

Boj proti terorizmu

Pogodbenici znova potrjujeta pomen boja proti terorizmu in v skladu z mednarodnimi konvencijami, mednarodnimi človekovimi pravicami, humanitarnim in begunskim pravom ter svojima zakonodajama in svojimi predpisi soglašata, da bosta sodelovali pri preprečevanju in onemogočanju terorističnih dejanj. Sodelujeta predvsem:

Pogodbenici si še naprej prizadevata za čimprejšnjo sklenitev dogovora o celoviti konvenciji ZN o mednarodnem terorizmu.

Pogodbenici sta zelo zaskrbljeni zaradi spodbujanja k terorističnim dejanjem in poudarjata svojo zavezanost sprejetju vseh potrebnih in ustreznih ukrepov v skladu z mednarodnim in nacionalnim pravom za zmanjšanje grožnje, ki jo pomeni takšno spodbujanje.

Člen 5

Boj proti širjenju orožja za množično uničevanje

Pogodbenici menita, da širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, tako med državnimi kakor nedržavnimi subjekti, pomeni eno od najresnejših groženj mednarodni stabilnosti in varnosti. Pogodbenici zato soglašata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njihovih nosilcev s popolnim upoštevanjem in nacionalnim izvajanjem obstoječih obveznosti iz mednarodnih pogodb in sporazumov o razoroževanju in neširjenju orožja ter drugih ustreznih mednarodnih obveznosti. Pogodbenici soglašata, da je ta določba bistveni element tega sporazuma.

Pogodbenici se še strinjata, da bosta sodelovali in prispevali k boju proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev:

Pogodbenici soglašata, da bosta vzpostavili redni politični dialog, ki bo spremljal in utrjeval te elemente.

Člen 6

Osebno in lahko orožje

1.   Pogodbenici se zavedata, da nedovoljena proizvodnja, prenos in dajanje v obtok osebnega in lahkega orožja, vključno s strelivom zanj, ter pretirano kopičenje, slabo upravljanje, neustrezno zavarovane zaloge in nenadzorovano širjenje tega orožja še naprej resno ogrožajo mir in mednarodno varnost.

2.   Pogodbenici se strinjata, da bosta upoštevali in v celoti izpolnjevali svoje obveznosti obravnavanja nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem, vključno s strelivom zanj, na podlagi obstoječih mednarodnih sporazumov in resolucij Varnostnega sveta ZN ter njune obveznosti v okviru drugih mednarodnih instrumentov, ki se uporabljajo na tem področju, na primer Akcijskega programa Združenih narodov za preprečevanje in odpravljanje nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem v vseh oblikah ter boj proti njej.

3.   Pogodbenici se zavezujeta, da bosta sodelovali ter usklajevali in dopolnjevali svoja prizadevanja za obravnavanje nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem, vključno s strelivom zanj, na globalni, regionalni, podregionalni in nacionalni ravni ter zagotavljali sinergije med njimi, in soglašata, da bosta vzpostavili redni politični dialog, ki bo to njuno zavezo spremljal in utrjeval.

Člen 7

Mednarodno kazensko sodišče

1.   Pogodbenici ponovno potrjujeta, da najhujši zločini, ki zadevajo mednarodno skupnost kot celoto, ne bi smeli ostati nekaznovani in da bi bilo treba njihov pregon zagotoviti z ukrepi na nacionalni ali mednarodni ravni.

2.   Pogodbenici potrjujeta, da Irak še ni država pogodbenica Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, vendar proučuje možnost pristopa k njemu v prihodnosti. Irak bo pri tem sprejel ukrepe za pristop k Rimskemu statutu in zadevnim instrumentom ter za njihovo ratifikacijo in izvajanje.

3.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo odločenost, da bosta glede tega sodelovali, med drugim tudi z izmenjavo izkušenj pri sprejetju pravnih prilagoditev, ki jih zahteva zadevno mednarodno pravo.

NASLOV II

TRGOVINA IN NALOŽBE

ODDELEK I

Blagovna menjava

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 8

Področje in obseg uporabe

To poglavje se uporablja za trgovino z blagom med pogodbenicama.

Člen 9

Carine

V tem poglavju „carina“ vključuje vsakršno dajatev ali takso, ki se uvede za uvoz ali izvoz blaga ali v zvezi z njim, vključno z vsemi oblikami dodatnih davkov ali taks, ki se uvedejo za tak uvoz ali izvoz ali v zvezi z njim. „Carina“ ne vključuje nobene:

Člen 10

Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi

1.   Pogodbenici si medsebojno priznavata obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi v skladu s členom I.1 Sporazuma GATT 1994 ter njegovimi opombami in dopolnilnimi določbami.

2.   Določba odstavka 1 se ne uporablja za:

Člen 11

Nacionalna obravnava

Vsaka pogodbenica prizna nacionalno obravnavo za blago druge pogodbenice v skladu s členom III Sporazuma GATT 1994, vključno z njegovimi opombami in dopolnilnimi določbami. V ta namen so člen III Sporazuma GATT 1994 ter njegove opombe in dopolnilne določbe smiselno vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del.

Člen 12

Carinska politika

1.   Za proizvode s poreklom iz Iraka, uvožene v Unijo, velja tarifa MFN, ki jo uporablja Unija. Za proizvode s poreklom iz Iraka, uvožene v Unijo, se ne zaračunavajo carine, višje od carin, ki se uporabljajo za uvoz iz držav članic STO v skladu s členom I Sporazuma GATT 1994.

2.   Za proizvode s poreklom iz Unije, uvožene v Irak, se ne zaračunavajo carine, višje od dajatev za obnovo v višini 8 %, ki se trenutno uporablja za uvoženo blago.

3.   Pogodbenici se strinjata, da lahko do pristopa Iraka k STO po medsebojnem posvetovanju spremenita višino carin za uvoz.

4.   Če Irak po podpisu tega sporazuma uporabi kakršno koli znižanje tarif za uvoz na podlagi erga omnes, zlasti znižanja, dogovorjena v okviru carinskih pogajanj v okviru STO, se take znižane carine uporabljajo za uvoz blaga s poreklom iz Unije in nadomeščajo osnovno dajatev ali dajatev za obnovo od dne, ko se ta znižanja začnejo uporabljati.

Člen 13

Uporaba ustreznih določb Sporazuma GATT 1994

V ta sporazum se vključijo naslednji členi Sporazuma GATT 1994, ki postanejo del tega sporazuma, ter se med pogodbenicama smiselno uporabljajo:

Člen 14

Harmonizirano poimenovanje blaga

Uvrstitev blaga v trgovini med pogodbenicama se določi v tarifni nomenklaturi vsake pogodbenice, ki se razlaga v skladu s harmoniziranim sistemom Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu pojmovanj in šifrskih oznak blaga, podpisane 14. junija 1983 v Bruslju (v nadaljnjem besedilu: HS).

Člen 15

Začasni uvoz blaga

Brez vpliva na pravice in obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij o začasnem uvozu blaga, ki zavezujejo obe pogodbenici, vsaka pogodbenica drugi odobri oprostitev uvoznih taks in carin za začasno uvoženo blago. Postopek začasnega uvoza se uporablja ob upoštevanju pogojev, pod katerimi sta zadevni pogodbenici sprejeli obveznosti, ki izhajajo iz teh konvencij.

Člen 16

Prepoved količinskih omejitev

Unija in Irak z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravita vse omejitve uvoza in izvoza na področju trgovine med njima ali ukrepe, ki imajo enak učinek, ter jih ne sprejmeta ali ohranjata v skladu s členom XI Sporazuma GATT 1994 ter njegovimi opombami in dopolnilnimi določbami. V ta namen so člen XI Sporazuma GATT 1994 ter njegove opombe in dopolnilne določbe smiselno vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del.

Člen 17

Izvozne dajatve

Nobena pogodbenica ne sme ohraniti ali uvesti nobenih carin, davkov ali drugih pristojbin in taks za izvoz blaga v drugo pogodbenico ali v povezavi z njim. Nobena pogodbenica ne sme ohraniti ali uvesti nobenih notranjih davkov, pristojbin in taks za izvoz blaga v drugo pogodbenico, ki presegajo tiste za podobne proizvode, namenjene prodaji na notranjem trgu.

Poglavje II

Instrumenti trgovinskih sredstev

Člen 18

Protidampinški ukrepi

1.   Nobena določba tega sporazuma pogodbenicama ne preprečuje sprejetja protidampinških ali izravnalnih ukrepov v skladu s členom VI Sporazuma GATT 1994, vključno z njegovimi opombami in dopolnilnimi določbami, s Sporazumom STO o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 ter Sporazumom STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih.

2.   Ta člen ni predmet določb oddelka VI naslova II tega sporazuma.

Člen 19

Zaščitni ukrepi

1.   Nobena določba tega sporazuma pogodbenicama ne preprečuje sprejetja ukrepov v skladu s členom XIX Sporazuma GATT 1994 in Sporazumom STO o zaščitnih ukrepih.

2.   Ta člen ni predmet določb oddelka VI naslova II tega sporazuma.

Poglavje III

Izjeme

Člen 20

Splošne izjeme

Določbe člena XX Sporazuma GATT 1994, vključno z njegovimi opombami in dopolnilnimi določbami, in člena XXI Sporazuma GATT 1994, ki so vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del, se med pogodbenicama smiselno uporabljajo.

Poglavje IV

Netarifna vprašanja

Člen 21

Industrijski standardi in ugotavljanje skladnosti ter tehnični predpisi

1.   Povezava s Sporazumom STO o tehničnih ovirah v trgovini

Določbe Sporazuma STO o tehničnih ovirah v trgovini (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini), ki so vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del, se med pogodbenicama smiselno uporabljajo.

2.   Področje in obseg uporabe

Določbe tega poglavja se uporabljajo za pripravo, sprejetje in uporabo tehničnih predpisov, standardov in postopkov za ugotavljanje skladnosti, kot so opredeljeni v Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini.

3.   Cilji

Cilji sodelovanja med pogodbenicama na področju tehničnih predpisov, standardov in postopkov za ugotavljanje skladnosti so:

4.   Tehnični predpisi, standardi in postopki za ugotavljanje skladnosti

5.   Preglednost in uradno obveščanje

Poglavje V

Sanitarni in fitosanitarni ukrepi

Člen 22

Sanitarni in fitosanitarni ukrepi

1.   Pogodbenici sodelujeta na področju sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov z namenom omogočanja trgovine, pri čemer ščitita življenje ali zdravje ljudi, živali in rastlin. Določbe Sporazuma STO o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov), ki je vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del, se med pogodbenicama smiselno uporabljajo.

2.   Pogodbenici lahko na zahtevo odkrivata in obravnavata težave, ki izvirajo iz izvajanja posebnih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, da bi dosegli vzajemno sprejemljive rešitve.

ODDELEK II

Trgovina s storitvami in ustanavljanje

Člen 23

Obseg uporabe

1.   V tem oddelku so določene ureditve med pogodbenicama, ki so potrebne za postopno liberalizacijo trgovine s storitvami in ustanavljanje.

2.   Ta oddelek se nanaša na ukrepe, ki vplivajo na trgovino s storitvami in ustanavljanje v vseh gospodarskih dejavnostih, razen:

3.   Nobena določba tega oddelka se ne razlaga tako, da nalaga kakršne koli obveznosti v zvezi z javnimi naročili.

4.   Določbe tega oddelka se ne uporabljajo za subvencije, ki jih dodelita pogodbenici.

5.   V skladu z določbami tega oddelka vsaka pogodbenica ohrani pravico do urejanja in uvedbe novih predpisov za uresničevanje zakonitih ciljev politik.

Člen 24

Opredelitve pojmov

V tem oddelku:

Člen 25

1.   Unija z začetkom veljavnosti tega sporazuma razširja obravnavo, ki je posledica časovnega razporeda, posebnih zavez Unije in njenih držav članic glede nacionalne obravnave in tržnega dostopa v okviru Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (v nadaljnjem besedilu: Sporazum GATS) na storitve ali ponudnike storitev Iraka.

2.   Irak z začetkom veljavnosti tega sporazuma in v skladu z odstavkom 3 za storitve, ponudnike storitev, poslovne enote in vlagatelje Unije iz sektorja storitev in iz drugih sektorjev zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki se uporablja za podobne storitve, ponudnike storitev, poslovne enote in vlagatelje Iraka ali za podobne storitve, ponudnike storitev, poslovne enote in vlagatelje katere koli tretje države, pri čemer se uporabi obravnava, ki je ugodnejša.

3.   Irak lahko spremeni obravnavo, ki se uporablja za storitve, ponudnike storitev, poslovne enote in vlagatelje Unije, tako da zanje uvede pravila in pridržke, katerih posledica je manj ugodna obravnava od tiste, ki se uporablja za podobne storitve, ponudnike storitev, poslovne enote in vlagatelje Iraka. Take spremembe izpolnjujejo naslednje pogoje:

4.   Brez vpliva na ugodnosti na podlagi obravnave, ki se uporablja za storitve, ponudnike storitev, poslovne enote in vlagatelje Unije v skladu z odstavkom 2 tega člena, Irak po pristopu k STO razširi obravnavo, ki izvira iz njegovega časovnega razporeda posebnih zavez na podlagi Sporazuma GATS, na storitve ali ponudnike storitev iz Unije.

Člen 26

1.   Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi, odobrena v skladu z določbami tega oddelka, se ne uporablja za davčne ugodnosti, ki jih pogodbenici zagotavljata ali jih bosta zagotavljali v prihodnje na podlagi sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov.

2.   Nobena določba tega oddelka se ne razlaga kot ovira za sprejetje ali izvedbo katerega koli ukrepa, katerega cilj je preprečitev izogibanja plačevanju davkov na podlagi davčnih določb sporazumov za preprečevanje dvojne obdavčitve ali drugih davčnih ureditev ali nacionalne davčne zakonodaje, s strani pogodbenic.

3.   Nobena določba tega oddelka se ne razlaga tako, da bi državam članicam ali Iraku pri uporabi ustreznih določb njihove fiskalne zakonodaje preprečevala razlikovanje med davkoplačevalci z različnim položajem, zlasti glede na njihov sedež ali kraj stalnega prebivališča.

Člen 27

Drugi sporazumi

Nobena določba tega oddelka ne omejuje pravic vlagateljev pogodbenic, da bi bili deležni ugodnejše obravnave, določene v katerem koli obstoječem ali prihodnjem mednarodnem sporazumu v zvezi z naložbami, katerega pogodbenici sta država članica Unije in Irak.

Člen 28

Preglednost

Vsaka pogodbenica se takoj odzove na vse zahteve druge pogodbenice po posebnih informacijah v zvezi z vsemi njenimi ukrepi, ki se splošno uporabljajo, ali mednarodnimi sporazumi, ki spadajo pod ta sporazum ali nanj vplivajo. Vsaka pogodbenica prav tako ustanovi eno ali več informacijskih točk, ki ponudnikom storitev druge pogodbenice na zahtevo zagotavljajo posebne informacije o vseh takih zadevah. Te informacijske točke so navedene v PRILOGI 3. Za informacijske točke ni nujno, da so depozitarne ustanove za zakone in druge predpise.

Člen 29

Izjeme

1.   Za določbe tega oddelka veljajo izjeme iz tega člena. V skladu z zahtevo, da se tovrstni ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med državami, v katerih prevladujejo podobne razmere, ali prikrito omejevanje trgovine s storitvami, se nobena določba tega oddelka ne razlaga tako, da kateri koli pogodbenici preprečuje sprejetje ali izvajanje ukrepov:

2.   Določbe tega oddelka se ne uporabljajo za sisteme socialne varnosti pogodbenic ali za dejavnosti na ozemlju pogodbenic, ki so povezane, pa čeprav občasno, z izvajanjem javnih pooblastil.

3.   Določbe tega oddelka se ne uporabljajo za ukrepe, ki vplivajo na fizične osebe, ki želijo dostop do trga zaposlovanja pogodbenice, niti za ukrepe glede državljanstva, stalnega prebivališča ali zaposlitve za nedoločen čas.

4.   Nobena določba tega oddelka pogodbenicama ne preprečuje uporabe ukrepov za urejanje vstopa fizičnih oseb na njuno ozemlje ali za njihovo začasno prebivanje na njunem ozemlju, vključno z ukrepi, potrebnimi za varovanje celovitosti njunih meja in zagotovitev urejenega prehajanja fizičnih oseb čez njune meje, pod pogojem, da se taki ukrepi ne uporabljajo tako, da bi izničili ali omejili ugodnosti za drugo pogodbenico iz člena 25.

5.   Nobena določba tega oddelka se ne uporablja za dejavnosti centralne banke ali monetarnega organa ali katerega koli drugega javnega subjekta v okviru monetarne ali tečajne politike.

6.   Nobena določba tega oddelka se ne razlaga tako, da pogodbenici, vključno z njenimi javnimi subjekti, ne preprečuje, da bi na svojem ozemlju sama izvajala ali zagotavljala dejavnosti ali storitve za račun ali z jamstvom ali z uporabo finančnih sredstev pogodbenice ali njenih javnih subjektov.

7.   Določbe tega oddelka ne preprečujejo, da bi katera koli pogodbenica uporabila katere koli ukrepe, potrebne, da se prepreči izognitev njenim ukrepom v zvezi z dostopom tretje države na njen trg prek določb tega sporazuma.

Člen 30

Varnostne izjeme

Nobena določba tega oddelka se ne razlaga tako, da:

Člen 31

Postopna liberalizacija trgovine s storitvami in tržne prisotnosti

Če omogočajo okoliščine, vključno z razmerami, ki izhajajo iz pristopa Iraka k STO, lahko svet za sodelovanje pogodbenicama da priporočila, da postopno razširita trgovino s storitvami in tržno prisotnost med seboj ter zagotovita popolno skladnost z določbami Sporazuma GATS, zlasti člena V. Kadar so priporočila sprejeta, bi se začetek njihovega učinkovanja lahko določil s sporazumi med pogodbenicama.

ODDELEK III

Določbe, ki vplivajo na trgovino in naložbe

Člen 32

Spodbujanje naložb

Pogodbenici spodbujata povečanje vzajemno koristnih naložb z vzpostavitvijo ugodnejšega okolja za zasebne naložbe.

Člen 33

Kontaktne točke in izmenjava informacij

Zaradi lažjega komuniciranja med pogodbenicama o trgovinskih zadevah, povezanih z zasebnimi naložbami, vsaka od pogodbenic določi kontaktno točko. Na zahtevo katere koli pogodbenice kontaktna točka druge pogodbenice navede urad ali uradnika, odgovornega za zadevo, in zagotovi potrebno podporo za lažje komuniciranje s pogodbenico prosilko.

ODDELEK IV

Tekoča plačila in kapital

Člen 34

Cilj in področje uporabe

1.   Pogodbenici si prizadevata za liberalizacijo tekočih plačil in pretoka kapitala med seboj v skladu z obvezami, sprejetimi v okviru mednarodnih finančnih institucij.

2.   Ta oddelek se uporablja za vsa tekoča plačila in pretok kapitala med pogodbenicama.

Člen 35

Tekoči račun

Pogodbenici v prosti konvertibilni valuti in v skladu s Statutom Mednarodnega denarnega sklada dovolita vsa plačila in prenose s tekočega računa med pogodbenicama.

Člen 36

Kapitalski račun

Pogodbenici od začetka veljavnosti tega sporazuma dovoljujeta prosti pretok kapitala v zvezi z neposrednimi naložbami, izvršenimi v skladu z zakoni države gostiteljice, in v zvezi z naložbami, izvršenimi v skladu z določbami tega sporazuma, ter likvidacijo ali repatriacijo tega kapitala in kakršnega koli dobička, ki iz njega izvira.

Člen 37

Mirovanje

Pogodbenici ne uvajata nobenih novih omejitev tekočih plačil in pretoka kapitala med svojimi prebivalci ter ne zaostrujeta sedanjih ureditev.

Člen 38

Zaščitni ukrepi

1.   V izjemnih okoliščinah, kadar pretok kapitala med Unijo in Irakom povzroča ali bi lahko povzročal resne težave pri izvajanju tečajne ali monetarne politike v Uniji oziroma Iraku, lahko Unija oziroma Irak sprejme zaščitne ukrepe v zvezi s pretokom kapitala med Unijo in Irakom za obdobje, ki ni daljše od šestih mesecev, če so ti ukrepi nujni.

2.   Pogodbenica, ki sprejme zaščitne ukrepe, drugo pogodbenico čim prej obvesti o časovnem razporedu za odpravo teh ukrepov.

Člen 39

Končne določbe

1.   Nobena določba tega oddelka ne omejuje pravic gospodarskih subjektov pogodbenic do koristi ugodnejše obravnave, kot jo lahko zagotavlja kateri koli veljavni dvostranski ali večstranski sporazum, katerega pogodbenici sta.

2.   Pogodbenici se posvetujeta z namenom, da omogočita lažji pretok kapitala med seboj ter tako uresničujeta cilje tega sporazuma.

ODDELEK V

Vprašanja, povezana s trgovino

Poglavje I

Državna trgovinska podjetja

Člen 40

1.   Cilj pogodbenic je upoštevati določbe iz člena XVII Sporazuma GATT 1994, vključno z njegovimi opombami in dopolnilnimi določbami, Dogovora STO o razlagi člena XVII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994, ki so smiselno vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del.

2.   Kadar pogodbenica od druge pogodbenice zahteva informacije o posameznih državnih trgovinskih podjetjih, načinu njihovega delovanja in učinku njihovega delovanja na dvostransko trgovino, zaprošena pogodbenica zagotovi največjo možno preglednost brez vpliva na člen XVII.4(d) Sporazuma GATT 1994 o zaupnih informacijah.

3.   Vsaka od pogodbenic zagotovi, da vsako državno trgovinsko podjetje, ki je ponudnik blaga ali storitev, izpolnjuje zahteve te pogodbenice na podlagi tega sporazuma.

Poglavje II

Javna naročila

Člen 41

Uvod

1.   Pogodbenici priznavata, da pregledni, konkurenčni in odprti javni razpisi prispevajo k trajnostnemu gospodarskemu razvoju, in si za cilj zastavljata učinkovito, vzajemno in postopno odprtje svojih trgov za javna naročila.

2.   V tem poglavju:

Člen 42

Področje in obseg uporabe

1.   To poglavje se uporablja za vse ukrepe v zvezi s kritimi javnimi naročili. Krita javna naročila v tem poglavju pomenijo javna naročila za vladne namene:

2.   Razen če ni izrecno določeno drugače, se to poglavje ne uporablja za:

3.   Vsaka pogodbenica v svojih podprilogah k Dodatku I PRILOGE 1 k temu sporazumu opredeli in določi naslednje:

4.   Kadar naročnik v okviru kritih javnih naročil od oseb, ki niso zajete v podprilogah pogodbenic iz Dodatka I PRILOGE 1 k temu sporazumu, zahteva, da naročajo v skladu s posebnimi zahtevami, se za te zahteve smiselno uporablja člen 43.

5.   Naročnik pri ocenitvi vrednosti javnega naročila z namenom ugotovitve, ali je zadevno javno naročilo krito, javnega naročila ne razdeli na ločena javna naročila niti ne izbere ali uporabi določene metode vrednotenja za oceno vrednosti javnega naročila, da bi ga tako v celoti ali delno izključil iz uporabe tega poglavja.

6.   Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da bi kateri koli pogodbenici preprečila, da sprejme kakršen koli ukrep ali da ne razkrije informacij, za katere meni, da so potrebne za zaščito njenih bistvenih varnostnih interesov v zvezi z nabavo orožja, streliva ali vojaškega materiala ali v zvezi z javnimi naročili, ki so nepogrešljiva za nacionalno varnost ali nacionalno obrambo.

7.   Pod pogojem, da se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med pogodbenicama, v katerih prevladujejo enaki pogoji, ali za prikrito omejevanje mednarodne trgovine, se nobena določba tega poglavja ne razlaga tako, da bi se kateri koli pogodbenici preprečilo uvajanje ali izvrševanje ukrepov:

Člen 43

Splošna načela

1.   Vsaka pogodbenica, vključno z njenimi naročniki, glede katerega koli ukrepa in katerega koli kritega javnega naročila za blago in storitve druge pogodbenice in za ponudnike druge pogodbenice, ki ponujajo blago ali storitve, takoj in brezpogojno zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo pogodbenica, vključno s svojimi naročniki, zagotovi za domače blago, storitve in ponudnike.

2.   Kar zadeva kateri koli ukrep v zvezi s kritimi javnimi naročili, pogodbenica, vključno z njenimi naročniki:

3.   Irak v zvezi s kakršnimi koli zakoni, predpisi, postopki in praksami, povezanimi z vladnimi javnimi naročili, pa tudi s posebnimi javnimi naročili javnih organov na vseh ravneh, ki so odprta za blago, storitve in ponudnike iz tretjih držav, ne obravnava blaga, storitev in ponudnikov iz Unije na manj ugoden način od tistega, ki ga uporablja za blago, storitve in ponudnike iz katere koli tretje države.

4.   Pri izvajanju kritih javnih naročil s pomočjo elektronskih sredstev naročnik:

5.   Naročnik krita javna naročila izvaja na pregleden in nepristranski način, ki preprečuje navzkrižje interesov in korupcijo ter je skladen s tem poglavjem.

6.   Za namene kritih javnih naročil ne sme nobena pogodbenica za blago ali storitve, ki so bili uvoženi iz druge pogodbenice ali jih je druga pogodbenica zagotovila, uporabljati pravil o poreklu, ki se razlikujejo od tistih, ki jih pogodbenica takrat uporablja za uvoz ali dobavo enakega blaga ali storitev iz iste pogodbenice.

Člen 44

Objava informacij o javnih naročilih

1.   Vsaka pogodbenica:

2.   Vsaka pogodbenica takoj uradno obvesti drugo pogodbenico o kakršnih koli spremembah svojih informacij, navedenih v Dodatku II ali III PRILOGE 1 k temu sporazumu.

Člen 45

Objava obvestil

1.   Za vsako krito javno naročilo, razen v okoliščinah iz člena 52, naročnik v ustreznem mediju, navedenem v Dodatku III PRILOGE 1 k temu sporazumu, objavi obvestilo o nameravanem javnem naročilu. Vsako tako obvestilo vsebuje informacije, določene v Dodatku IV PRILOGE 1 k temu sporazumu. Ta obvestila so brezplačno dostopna z elektronskimi sredstvi prek ene same dostopne točke.

2.   Naročnik za vsako nameravano javno naročilo istočasno z objavo obvestila o nameravanem javnem naročilu objavi tudi dostopen povzetek obvestila v enem od jezikov STO. Povzetek obvestila vključuje vsaj naslednje informacije:

3.   Naročniki se spodbujajo, da vsako fiskalno leto čim prej objavijo obvestilo v zvezi s svojimi prihodnjimi načrti glede javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o načrtovanem javnem naročilu). Obvestilo bi moralo vsebovati predmet javnega naročila in načrtovani datum objave obvestila o nameravanem javnem naročilu.

4.   Naročnik, naveden v Podprilogi 2 Dodatka I PRILOGE 1 k temu sporazumu, lahko obvestilo o načrtovanem javnem naročilu uporabi kot obvestilo o nameravanem javnem naročilu, če to zajema toliko informacij iz Dodatka IV PRILOGE 1 k temu sporazumu, kot jih je na voljo, in navedbo, naj zainteresirani ponudniki svoje zanimanje za javno naročilo izrazijo naročniku.

Člen 46

Pogoji za sodelovanje

1.   Naročnik omeji pogoje za sodelovanje v javnem naročilu na tiste, ki so bistveni za zagotovitev, da ima ponudnik pravne in finančne zmogljivosti ter poslovne in tehnične sposobnosti za izvedbo ustreznega javnega naročila.

2.   Naročnik pri ocenitvi, ali ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje:

3.   Naročnik pri tej svoji oceni izhaja iz pogojev, ki jih je vnaprej določil v obvestilih ali razpisni dokumentaciji.

4.   Naročnik mora ponudnika izključiti iz razlogov, kot so stečaj, neresnične izjave, znatne pomanjkljivosti pri izpolnjevanju kakršne koli bistvene zahteve ali obveznosti iz predhodne pogodbe oziroma pogodb, sodbe v zvezi s hudimi kaznivimi dejanji ali druge sodbe v zvezi s hudimi prekrški, kršitvami dolžnosti pri opravljanju poklica ali neplačevanje davkov.

Člen 47

Usposobljenost ponudnikov

1.   Kadar namerava naročnik uporabiti selektivni javni razpis:

2.   Naročnik kot kvalificirane ponudnike prizna vse domače ponudnike in vse ponudnike druge pogodbenice, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje v določenem javnem razpisu, razen če naročnik v obvestilu o nameravanem javnem naročilu navede kakršne koli omejitve glede števila ponudnikov, ki bodo lahko oddali ponudbo, in merila za izbiro omejenega števila ponudnikov.

3.   Kadar razpisna dokumentacija ni javno objavljena na dan objave obvestila iz odstavka 1, naročnik zagotovi, da se ti dokumenti istočasno dajo na voljo vsem kvalificiranim ponudnikom, izbranim v skladu z odstavkom 2.

4.   Naročnik iz Podpriloge 2 Dodatka I PRILOGE 1 k temu sporazumu lahko vodi večnamenski seznam ponudnikov, če se obvestilo, ki zainteresirane ponudnike vabi k predložitvi vloge za uvrstitev na ta seznam, objavlja letno in če je v primeru, da se objavlja z elektronskimi sredstvi, stalno na voljo v ustreznem mediju, navedenem v Dodatku III PRILOGE 1 k temu sporazumu. Tako obvestilo vsebuje informacije, določene v Dodatku V PRILOGE 1 k temu sporazumu.

5.   Ne glede na odstavek 4, na podlagi katerega bo večnamenski seznam veljaven tri leta ali manj, lahko naročnik iz Podpriloge 2 Dodatka I PRILOGE 1 k temu sporazumu objavi obvestilo iz navedenega odstavka samo enkrat, in sicer na začetku obdobja veljavnosti seznama, če sta v obvestilu navedena obdobje veljavnosti in opozorilo, da nadaljnja obvestila na bodo objavljena.

6.   Naročnik iz Podpriloge 2 Dodatka I PRILOGE 1 k temu sporazumu ponudnikom dovoli, da se za uvrstitev na večnamenski seznam kadarkoli prijavijo, in v razumno kratkem času na seznam vključi vse kvalificirane ponudnike.

Naročnik iz Podpriloge 2 Dodatka I PRILOGE 1 k temu sporazumu lahko obvestilo, ki ponudnike vabi, da zaprosijo za uvrstitev na večnamenski seznam, uporabi kot obvestilo o nameravanem javnem naročilu, če:

7.   Naročnik iz Podpriloge 2 Dodatka I PRILOGE 1 k temu sporazumu lahko ponudniku, ki je zaprosil za uvrstitev na večnamenski seznam v skladu z odstavkom 6, dovoli predložiti ponudbo za določeno javno naročilo, če je dovolj časa, da naročnik ugotovi, ali ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje.

8.   Naročnik iz Podpriloge 2 Dodatka I PRILOGE 1 k temu sporazumu vsakega ponudnika, ki predloži vlogo za sodelovanje ali za uvrstitev na večnamenski seznam, nemudoma obvesti o odločitvi naročnika glede vloge.

9.   Če naročnik iz Podpriloge 2 Dodatka I PRILOGE 1 k temu sporazumu zavrne ponudnikovo vlogo za sodelovanje ali vlogo za uvrstitev na večnamenski seznam, ponudnika ne priznava več kot kvalificiranega; če ga umakne z večnamenskega seznama, naročnik o tem nemudoma obvesti ponudnika ter mu na ponudnikovo zahtevo nemudoma zagotovi pisno pojasnilo razlogov za svojo odločitev.

Člen 48

Tehnične specifikacije

1.   Naročnik ne pripravi, sprejme ali uporablja nobenih tehničnih specifikacij ali določa nobenih postopkov za ugotavljanje skladnosti z namenom ali učinkom nepotrebnega oviranja mednarodne trgovine.

2.   Pri določanju tehničnih specifikacij za blago ali storitve, ki se naročajo, naročnik po potrebi:

3.   Kadar se v tehničnih specifikacijah uporabljajo oblikovne ali opisne značilnosti, naročnik po potrebi navede, da bo upošteval ponudbe za enakovredno blago ali storitve, ki dokazano izpolnjujejo zahteve javnega naročila, in sicer z vključitvijo besedila, kot na primer „ali enakovredno“, v razpisno dokumentacijo.

4.   Naročnik ne določi tehničnih specifikacij, ki zahtevajo ali se nanašajo na določeno blagovno znamko ali trgovsko ime, patent, avtorsko pravico, vzorec oziroma model, tip, posebno poreklo, proizvajalca ali ponudnika, razen če ni nobenega drugega dovolj natančnega ali razumljivega načina za opis zahtev glede naročila in pod pogojem, da v takih primerih naročnik v razpisno dokumentacijo vključi besedilo, kot je na primer „ali enakovredno“.

5.   Naročnik ne zaprosi za nasvete in ne sprejema nasvetov, ki se lahko uporabijo pri pripravi sprejetja katere koli tehnične specifikacije za konkretno naročilo, od osebe, ki bi lahko imela poslovni interes v naročilu, na način, ki bi imel učinek izključevanja konkurence.

6.   V skladu s tem členom lahko vsaka pogodbenica, vključno z njenimi naročniki, pripravi, sprejme ali uporablja tehnične specifikacije za spodbujanje ohranjanja naravnih virov ali varstva okolja.

Člen 49

Razpisna dokumentacija

1.   Naročnik ponudnikom zagotovi razpisno dokumentacijo, ki vključuje vse potrebne informacije, ki ponudnikom omogočajo pripravo in predložitev ustreznih ponudb. Če to ni določeno že prej v obvestilu o nameravanem javnem naročilu, ta dokumentacija vsebuje celovit opis vprašanj, določenih v Dodatku VIII PRILOGE 1 k temu sporazumu.

2.   Naročnik vsakemu ponudniku, ki sodeluje v javnem naročilu, na zahtevo nemudoma zagotovi razpisno dokumentacijo in odgovori na vse razumne zahteve vsakega ponudnika, ki sodeluje v javnem naročilu, po zadevnih informacijah, če te informacije zadevnemu ponudniku ne dajejo prednosti pred konkurenti v javnem naročilu.

3.   Kadar naročnik pred oddajo naročila spremeni merila ali zahteve, ki so določeni v obvestilu o nameravanem javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji, ki se zagotovi sodelujočim ponudnikom, ali spremeni obvestilo ali razpisno dokumentacijo, vse te spremembe ali spremenjeno ali ponovno izdano obvestilo ali razpisno dokumentacijo v pisni obliki pošlje:

Člen 50

Časovno obdobje

Naročnik v skladu s svojimi razumnimi potrebami zagotovi dovolj časa, da ponudniki lahko pripravijo in predložijo vloge za sodelovanje in ustrezne ponudbe, ob upoštevanju dejavnikov, kot so narava in zapletenost javnega naročila, pričakovani obseg oddaje naročil podizvajalcem ter čas pošiljanja ponudb iz tujih in tudi nacionalnih točk, na katerih se elektronska sredstva ne uporabljajo. Ta časovna obdobja, vključno s kakršnimi koli njihovimi podaljšanji, so enaka za vse zainteresirane ali sodelujoče ponudnike. Časovna obdobja, ki se uporabljajo, so določena v Dodatku VI PRILOGE 1 k temu sporazumu.

Člen 51

Pogajanja

1.   Pogodbenica lahko zagotovi, da se njeni naročniki pogajajo:

2.   Naročniki:

Člen 52

Omejeni razpisni postopek

Naročnik lahko uporabi omejeni razpisni postopek in se odloči, da ne bo uporabil členov 45 do 47, 49 do 51, 53 in 54, pod naslednjimi pogoji:

Člen 53

Elektronske dražbe

Kadar naročnik namerava izvesti krito javno naročilo z uporabo elektronske dražbe, pred začetkom elektronske dražbe vsakemu udeležencu zagotovi:

Člen 54

Obravnava ponudb in oddaja naročil

1.   Naročnik prejema, odpira in obravnava vse ponudbe po postopkih, ki zagotavljajo poštenost in nepristranskost razpisnega postopka ter zaupnost ponudb.

2.   Naročnik ne kaznuje nobenega ponudnika, katerega ponudbo prejme po roku, določenem za prejemanje ponudb, če je vzrok za zamudo izljučno nepravilno ravnanje naročnika.

3.   Kadar naročnik da ponudniku priložnost, da med odprtjem ponudb in oddajo naročila popravi nenamerne oblikovne napake, zagotovi enako priložnost vsem sodelujočim ponudnikom.

4.   Ponudba se lahko upošteva za oddajo naročila, če je v pisni obliki in ob odpiranju izpolnjuje bistvene zahteve iz obvestil in razpisne dokumentacije, predložiti pa jo mora ponudnik, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje.

5.   Razen če naročnik ugotovi, da ni v javnem interesu, da se naročilo odda, naročnik odda naročilo ponudniku, za katerega je ugotovil, da lahko izpolni pogoje naročila in ki je zgolj na podlagi meril ocenjevanja, navedenih v obvestilu in razpisni dokumentaciji, predložil najugodnejšo ponudbo ali v primeru, ko je cena edino merilo, ponudil najnižjo ceno.

6.   Če naročnik prejme ponudbo s ceno, ki je nenavadno nižja od cen drugih predloženih ponudb, lahko preveri, ali ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje in lahko izpolni pogoje naročila.

7.   Naročnik ne uporabi možnosti, odpove javnega naročila ali ne spreminja oddanih naročil tako, da se izogne izpolnjevanju obveznosti iz tega sporazuma.

Člen 55

Preglednost informacij o javnih naročilih

1.   Naročnik nemudoma in na zahtevo v pisni obliki obvesti sodelujoče ponudnike o svojih odločitvah v zvezi z oddajo naročil. Naročnik v skladu z odstavkoma 2 in 3 člena 56 neuspešnemu ponudniku na zahtevo zagotovi pojasnilo razlogov za to, zakaj naročnik ni izbral njegove ponudbe, in zadevnih prednosti ponudbe uspešnega ponudnika.

2.   Naročnik najpozneje 72 dni po oddaji vsakega naročila, ki ga zajema to poglavje, objavi obvestilo v ustreznem časopisu oziroma elektronskem mediju iz Dodatka III. Kadar se uporabi samo elektronski medij, informacije ostanejo na voljo v razumnem časovnem obdobju. Obvestilo vsebuje vsaj informacije, določene v Dodatku VII PRILOGE 1 k temu sporazumu.

Člen 56

Razkrivanje informacij

1.   Pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice nemudoma zagotovi vse potrebne informacije za ugotovitev, ali je bilo javno naročilo izvedeno pošteno, nepristransko in skladno s tem poglavjem, vključno z informacijami o značilnostih in zadevnih prednostih uspešnega ponudnika. Kadar bi objava teh informacij posegala v konkurenco prihodnjih ponudb, pogodbenica, ki te informacije prejme, teh ne posreduje nobenemu ponudniku, razen če se o tem posvetuje s pogodbenico, ki je te informacije zagotovila, in se ta pogodbenica s tem strinja.

2.   Ne glede na druge določbe tega poglavja pogodbenica, vključno z njenimi naročniki, nobenemu ponudniku ne zagotovi informacij, ki bi lahko posegale v pošteno konkurenco med ponudniki.

3.   Nobena določba tega poglavja se ne razlaga kot zahteva za pogodbenico, vključno z njenimi naročniki, organi in revizijskimi organi, da razkrije zaupne informacije, katerih razkritje bi oviralo kazenski pregon, posegalo v pošteno konkurenco med ponudniki, posegalo v zakonite poslovne interese določenih oseb, vključno z zaščito intelektualne lastnine, ali bilo kako drugače v nasprotju z javnim interesom.

Člen 57

Nacionalni postopek pregleda

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi pravočasen, učinkovit, pregleden in nediskriminatoren upravni ali sodni postopek pregleda, v katerem se lahko ponudnik pritoži zaradi:

ki nastane v okviru kritih javnih naročil, v katerih ima ali je imel ponudnik interes. Postopkovna pravila za vse pritožbe so v pisni obliki in splošno dostopna.

2.   V primeru pritožbe ponudnika, nastale v okviru kritih javnih naročil, v katerih ponudnik ima ali je imel interes, zaradi kršenja ali neizpolnjevanja obveznosti iz odstavka 1 zadevna pogodbenica spodbuja svojega naročnika in ponudnika, da rešitev za pritožbo poskušata najti s posvetovanjem. Naročnik vse take pritožbe obravnava nepristransko in pravočasno ter tako, da se tem ne posega v sodelovanje ponudnika v tekočih ali prihodnjih javnih naročilih ali v pravico do popravnih ukrepov v okviru upravnega ali sodnega postopka pregleda.

3.   Vsak ponudnik ima na voljo dovolj časa, da pripravi in vloži pritožbo, kar nikakor ne sme biti manj kot deset dni od tedaj, ko mu osnova za pritožbo postane oziroma bi mu upravičeno lahko postala znana.

4.   Vsaka pogodbenica določi ali imenuje vsaj en nepristranski upravni ali sodni organ, ki je neodvisen od njenih naročnikov, da sprejme in pregleda ponudnikovo pritožbo v okviru kritih javnih naročil.

5.   Kadar pritožbo prvotno pregleda organ, ki ni organ iz odstavka 4, pogodbenica zagotovi, da lahko ponudnik pri nepristranskem upravnem ali sodnem organu, ki je neodvisen od naročnika, katerega javno naročilo je predmet pritožbe, vloži pritožbo na prvotno odločitev. Organ za pregled, ki ni sodišče, je bodisi predmet sodnega pregleda bodisi ima postopkovna jamstva za zagotovitev, da:

6.   Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani postopke, ki zagotavljajo:

Člen 58

Nadaljnja pogajanja

1.   Pogodbenici bosta letno pregledovali učinkovito izvajanje tega poglavja in vzajemno odpiranje trgov za javna naročila. Pogodbenici bosta najpozneje leto dni po začetku veljavnosti tega sporazuma začeli pogajanja za podaljšanje veljavnosti seznamov naročnikov iz Podpriloge 1 in Podpriloge 2 Dodatka I PRILOGE 1 k temu sporazumu.

2.   Irak bo v okviru pogajanj za pristop k STO potrdil svojo zavezo pristopu k večstranskemu Sporazumu o vladnih naročilih (v nadaljnjem besedilu: GPA).

Člen 59

Asimetrična ureditev in prehodni ukrepi

Ob upoštevanju razvojnih, finančnih in trgovinskih potreb bo imel Irak koristi od prehodnega ukrepa: Irak lahko zagotovi začasni program preferencialnih cen s 5-odstotno razliko v ceni za blago in storitve ter 10-odstotno za gradnje, ki bi se uporabljal za blago in storitve zgolj iraških ponudnikov.

Program preferencialnih cen bo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma postopno odpravljen.

Poglavje III

Varstvo pravic intelektualne lastnine

Člen 60

Narava in obseg obveznosti

1.   Irak v skladu z določbami tega člena in PRILOGE 2 k temu sporazumu v petih letih od začetka veljavnosti Sporazuma sprejme zakonodajo, da se zagotovi ustrezno in učinkovito varstvo pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine skladno z najvišjimi mednarodnimi standardi, vključno s pravili, ki jih določa Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, vključen v Prilogo 1C k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum TRIPS), ter učinkovita sredstva za uveljavljanje teh pravic.

2.   V treh letih od začetka veljavnosti Sporazuma Irak pristopi k večstranskim konvencijam o intelektualni, industrijski in poslovni lastnini iz odstavka 2 PRILOGE 2 k temu sporazumu, katerih pogodbenica je ena ali več držav članic ali jih ena ali več držav članic dejansko uporablja v skladu z ustreznimi določbami teh konvencij.

3.   V treh letih od začetka veljavnosti Sporazuma Irak izpolni zahteve večstranskih konvencij o intelektualni, industrijski in poslovni lastnini iz odstavka 3 PRILOGE 2 k temu sporazumu, katerih pogodbenica je ena ali več držav članic ali jih ena ali več držav članic dejansko uporablja v skladu z ustreznimi določbami teh konvencij.

4.   Pogodbenici redno pregledujeta izvajanje tega člena in PRILOGE 2 k temu sporazumu. Pri pripravi zakonodaje ali če se pojavijo težave na področju intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, ki vplivajo na trgovinske pogoje, se na zahtevo ene ali druge pogodbenice skličejo nujna posvetovanja, da se dosežejo obojestransko zadovoljive rešitve. Pogodbenici najpozneje tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma začneta pogajanja o natančnejših določbah na področju pravic intelektualne lastnine.

5.   Kar zadeva varstvo pravic intelektualne lastnine, vsaka pogodbenica zagotovi državljanom druge pogodbenice obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo zagotavlja svojim državljanom, ob upoštevanju izjem, ki so že določene v mednarodnih instrumentih, ki so ali so lahko včasih vključeni v PRILOGO 2 k temu sporazumu, od trenutka, ko jih ta pogodbenica ratificira.

6.   Glede priznavanja in varstva pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine Irak od začetka veljavnosti tega sporazuma družbam in državljanom Unije zagotavlja obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo zagotavlja kateri koli tretji državi v okviru dvostranskih sporazumov.

ODDELEK VI

Reševanje sporov

Poglavje I

Cilj in področje uporabe

Člen 61

Cilj

Cilj tega oddelka je izogibanje in reševanje morebitnih sporov med pogodbenicama, da se, kadar je to mogoče, doseže sporazumna rešitev.

Člen 62

Področje uporabe

Ta oddelek se uporablja v zvezi s kakršnim koli sporom glede razlage in uporabe določb naslova II tega sporazuma, razen če ni izrecno določeno drugače.

Poglavje II

Posvetovanja

Člen 63

Posvetovanja

1.   Pogodbenici si prizadevata rešiti kakršne koli medsebojne spore glede razlage in uporabe določb iz člena 62 tako, da začneta posvetovanja v dobri veri z namenom hitre, pravične in sporazumne rešitve.

2.   Pogodbenica zahteva posvetovanja s pisno zahtevo, ki jo predloži drugi pogodbenici, izvod pa pošlje odboru za sodelovanje, in v kateri opredeli sporni ukrep in določbe, na katere se sklicuje člen 62 in se po njenem mnenju uporabljajo.

3.   Posvetovanja se opravijo v 30 dneh od datuma predložitve zahteve na ozemlju pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, razen če se pogodbenici dogovorita drugače. Posvetovanja se štejejo za zaključena po 30 dneh od datuma predložitve zahteve, razen če se obe pogodbenici ne dogovorita za nadaljevanje posvetovanj. Vse informacije, razkrite med posvetovanji, ostanejo zaupne.

4.   Posvetovanja o nujnih zadevah, vključno s tistimi, ki se nanašajo na pokvarljivo ali sezonsko blago, se skličejo v 15 dneh od datuma predložitve zahteve in se štejejo za zaključena v 15 dneh od datuma predložitve zahteve.

5.   Če se posvetovanja ne skličejo v rokih iz odstavka 3 oziroma odstavka 4 ali če se posvetovanja zaključijo, ne da bi bil dosežen dogovor o sporazumni rešitvi, lahko pogodbenica pritožnica zahteva ustanovitev arbitražnega senata v skladu s členom 64.

Poglavje III

Postopki reševanja sporov

Člen 64

Začetek arbitražnega postopka

1.   Kadar pogodbenicama ne uspe rešiti spora s pomočjo posvetovanj, kot je določeno v členu 63, lahko pogodbenica pritožnica zahteva ustanovitev arbitražnega senata.

2.   Zahteva za ustanovitev arbitražnega senata se poda v pisni obliki pogodbenici, proti kateri je vložena pritožba, in odboru za sodelovanje. Pogodbenica pritožnica v svoji zahtevi opredeli zadevni sporni ukrep in pojasni, kako tak ukrep krši določbe iz člena 62 v tolikšni meri, da to pomeni pravno podlago za pritožbo.

Člen 65

Ustanovitev arbitražnega senata

1.   Arbitražni senat sestavljajo trije arbitri.

2.   V desetih dneh od datuma predložitve zahteve za ustanovitev arbitražnega senata odboru za sodelovanje se pogodbenici posvetujeta, da bi dosegli dogovor o sestavi arbitražnega senata.

3.   Če se pogodbenici ne moreta dogovoriti o sestavi arbitražnega senata v roku iz odstavka 2, lahko katera koli pogodbenica zahteva, da predsednik odbora za sodelovanje ali njegov pooblaščenec z žrebom izbere vse tri člane s seznama, sestavljenega na podlagi člena 78; enega izmed posameznikov, ki jih predlaga pogodbenica, ki se pritoži, enega izmed posameznikov, ki jih predlaga pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, ter enega izmed posameznikov, ki sta jih pogodbenici izbrali za predsednika. Kadar se pogodbenici sporazumeta o enem ali več članih arbitražnega senata, se vsi preostali člani izberejo po enakem postopku s seznama članov senata, ki se uporablja.

4.   Predsednik odbora za sodelovanje ali njegov pooblaščenec izbere arbitre v petih dneh od zahteve iz odstavka 3, ki ga pošlje katera koli pogodbenica, in sicer v navzočnosti predstavnika vsake od pogodbenic.

5.   Datum ustanovitve arbitražnega senata je datum, ko so izbrani trije arbitri.

6.   Če ob predložitvi zahteve na podlagi odstavka 3 seznami iz člena 78 niso sestavljeni, se trije arbitri izberejo z žrebom izmed posameznikov, ki jih je uradno predlagala ena ali obe pogodbenici.

Člen 66

Vmesno poročilo senata

Arbitražni senat izda vmesno poročilo za pogodbenici, v katerem navede svoje ugotovitve o dejstvih, uporabi zadevnih določb in osnovna načela, ki so podlaga kakršnih koli njegovih ugotovitev in priporočil, najpozneje 90 dni od datuma ustanovitve arbitražnega senata. Katera koli pogodbenica lahko arbitražnemu senatu predloži pisno zahtevo za ponovni pregled določenih vidikov vmesnega poročila v 15 dneh potem, ko je o njem uradno obveščena. Ugotovitve dokončne razsodbe senata zajemajo zadovoljivo obrazložitev argumentov iz stopnje vmesnega pregleda in dajejo jasen odgovor na vprašanja in stališča obeh pogodbenic.

Člen 67

Odločitev arbitražnega senata

1.   Arbitražni senat o svoji odločitvi uradno obvesti pogodbenici in odbor za sodelovanje v 120 dneh od datuma ustanovitve arbitražnega senata. Če meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, mora predsednik arbitražnega senata o tem pisno uradno obvestiti pogodbenici ter odbor za sodelovanje, pri čemer navede razloge za odlog in datum, ko naj bi senat predvidoma končal svoje delo. Uradno obvestilo o odločitvi nikakor ne sme biti poslano pozneje kot 150 dni od datuma ustanovitve arbitražnega senata.

2.   V nujnih primerih, vključno s tistimi, ki so povezani s pokvarljivim ali sezonskim blagom, si arbitražni senat vsestransko prizadeva, da uradno obvestilo o svoji odločitvi pošlje v 60 dneh od datuma svoje ustanovitve. To nikakor ne sme trajati več kot 75 dni od njegove ustanovitve. Arbitražni senat lahko o tem, ali je primer po njegovem mnenju nujen, predhodno odloči v 10 dneh od svoje ustanovitve.

Člen 68

Izpolnitev odločitve arbitražnega senata

Vsaka pogodbenica sprejme vse potrebne ukrepe za izpolnitev odločitve arbitražnega senata v dobri veri, prav tako pa si pogodbenici prizadevata doseči dogovor glede obdobja za izpolnitev odločitve.

Člen 69

Razumno obdobje za izpolnitev odločitve

1.   Najpozneje v 30 dneh po uradnem obvestilu pogodbenicama o odločitvi arbitražnega senata pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, uradno obvesti pogodbenico pritožnico in odbor za sodelovanje o obdobju, ki ga bo potrebovala za izpolnitev odločitve (v nadaljnjem besedilu: razumno obdobje), če takojšnja izpolnitev ni mogoča.

2.   Če se pogodbenici ne strinjata glede razumnega obdobja za izpolnitev odločitve arbitražnega senata, pogodbenica pritožnica v 20 dneh od uradnega obvestila iz odstavka 1 pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, od prvotnega arbitražnega senata pisno zahteva, da določi dolžino razumnega obdobja. O taki zahtevi se hkrati uradno obvesti drugo pogodbenico in odbor za sodelovanje. Arbitražni senat o svoji odločitvi uradno obvesti pogodbenici in odbor za sodelovanje v 20 dneh od datuma predložitve zahteve.

3.   Če se prvotni arbitražni senat ali nekateri njegovi člani ne morejo ponovno sestati, se uporabijo postopki iz člena 65. Rok za uradno obvestilo o odločitvi je 35 dni od datuma predložitve zahteve iz odstavka 2.

4.   Razumno obdobje lahko pogodbenici sporazumno podaljšata.

Člen 70

Proučitev ukrepov, sprejetih za izpolnitev odločitve arbitražnega senata

1.   Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pred koncem razumnega obdobja uradno obvesti pogodbenico, ki se pritožuje, in odbor za sodelovanje o vseh ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnitev odločitve arbitražnega senata.

2.   Če se pogodbenici ne strinjata glede obstoja ali skladnosti kakršnega koli ukrepa, uradno sporočenega v skladu z odstavkom 1, z določbami iz člena 62, lahko pogodbenica pritožnica pisno zahteva, da prvotni arbitražni senat presodi o zadevi. Taka zahteva zajema opredelitev zadevnega posebnega ukrepa in razlago, zakaj tak ukrep ni v skladu z določbami iz člena 62. Arbitražni senat pošlje uradno obvestilo o svoji odločitvi v 45 dneh od datuma predložitve zahteve.

3.   Če se prvotni arbitražni senat ali nekateri njegovi člani ne morejo ponovno sestati, se uporabijo postopki iz člena 65. Rok za uradno obvestilo o odločitvi je 60 dni od datuma predložitve zahtevka iz odstavka 2.

Člen 71

Začasna pravna sredstva v primeru neizpolnitve

1.   Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, o katerem koli ukrepu za izpolnitev odločitve arbitražnega senata ne pošlje uradnega obvestila pred iztekom razumnega obdobja ali če arbitražni senat odloči, da ukrep, o katerem je uradno obvestilo poslano v skladu z odstavkom 1 člena 70, ni v skladu z obveznostmi te pogodbenice na podlagi določb iz člena 62, pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, na zahtevo pogodbenice pritožnice predloži ponudbo za začasno nadomestilo.

2.   Če dogovor o nadomestilu ni dosežen v 30 dneh po koncu razumnega obdobja ali odločitve arbitražnega senata na podlagi člena 70, da sprejeti ukrep za izpolnitev odločitve ni skladen z določbami iz člena 62, je pogodbenica pritožnica upravičena, da po uradnem obvestilu pogodbenici, proti kateri je vložena pritožba, in odboru za sodelovanje začasno prekine obveznosti, ki izhajajo iz katere koli določbe iz člena 62, na ravni, ki je enakovredna ničnosti ali zmanjšanju, ki ju je povzročila kršitev. Pogodbenica pritožnica lahko izvede 10 dni po dnevu uradnega obvestila, razen če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, zahteva arbitražo v skladu z odstavkom 3.

3.   Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, meni, da raven začasne prekinitve ni enakovredna ničnosti ali zmanjšanju, ki ju je povzročila kršitev, lahko pisno zahteva, da o zadevi presodi prvotni arbitražni senat. Uradno obvestilo o taki zahtevi se pošlje pogodbenici pritožnici in odboru za sodelovanje pred iztekom 10-dnevnega obdobja iz odstavka 2. Prvotni arbitražni senat o svoji odločitvi o ravni opustitve obveznosti pošlje uradno obvestilo pogodbenicama in odboru za sodelovanje v 30 dneh od datuma predložitve zahteve. Obveznosti se začasno ne prekinejo, dokler prvotni arbitražni senat ne pošlje uradnega obvestila o svoji odločitvi, vsaka začasna prekinitev pa mora biti v skladu z odločitvijo arbitražnega senata.

4.   Če se prvotni arbitražni senat ali nekateri njegovi člani ne morejo ponovno sestati, se uporabijo postopki iz člena 65. Rok, da se pošlje uradno obvestilo o odločitvi je 45 dni od datuma predložitve zahteve iz odstavka 3.

5.   Prekinitev obveznosti je začasna in se uporablja samo, dokler se ukrep, za katerega je ugotovljena neskladnost z določbami iz člena 62, ne odpravi ali spremeni tako, da se uskladi s temi določbami, kot je določeno v členu 72, ali dokler se pogodbenici ne dogovorita za rešitev spora.

Člen 72

Pregled kakršnih koli ukrepov, sprejetih za izpolnitev odločitve po začasni prekinitvi obveznosti

1.   Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, uradno obvesti pogodbenico pritožnico in odbor za sodelovanje o kakršnem koli ukrepu, sprejetem za izpolnitev odločitve arbitražnega senata, in o svoji zahtevi, da se začasna prekinitev obveznosti za pogodbenico pritožnico konča.

2.   Če pogodbenici v 30 dneh od datuma predložitve uradnega obvestila ne dosežeta dogovora glede skladnosti ukrepa iz uradnega obvestila z določbami iz člena 62, pogodbenica pritožnica pisno zahteva, da o zadevi odloči prvotni arbitražni senat. O tej zahtevi sta hkrati uradno obveščena pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, in odbor za sodelovanje. Odločitev arbitražnega senata se v 45 dneh od datuma predložitve zahteve uradno sporoči pogodbenicama in odboru za sodelovanje. Če arbitražni senat odloči, da je kakršen koli ukrep, sprejet za izpolnitev odločitve, v skladu z določbami iz člena 62, se začasna prekinitev obveznosti konča.

3.   Če se prvotni arbitražni senat ali nekateri njegovi člani ne morejo ponovno sestati, se uporabijo postopki iz člena 65. Rok, da se pošlje uradno obvestilo o odločitvi, je 60 dni od datuma predložitve zahteve iz odstavka 2.

Člen 73

Sporazumna rešitev

Pogodbenici lahko kadar koli dosežeta sporazumno rešitev spora v skladu s tem oddelkom. O kakršni koli takšni rešitvi uradno obvestita odbor za sodelovanje in arbitražni senat. Po uradnem obvestilu o sporazumni rešitvi arbitražni senat preneha s svojim delom in postopek se konča.

Člen 74

Poslovnik

1.   Postopke reševanja sporov iz tega oddelka urejata poslovnik in kodeks ravnanja, ki ju sprejme odbor za sodelovanje.

2.   Pogodbenici lahko poslovnik in kodeks ravnanja spremenita.

3.   V skladu s poslovnikom so vsa zasedanja arbitražnega senata javna.

Člen 75

Informacije in tehnični nasveti

Arbitražni senat lahko na zahtevo pogodbenice ali na lastno pobudo pridobi informacije iz katerega koli vira, tudi od pogodbenic, vpletenih v spor, za katerega meni, da je primeren za postopek arbitražnega senata. Arbitražni senat ima tudi pravico pridobiti zadevno mnenje strokovnjakov, kadar meni, da je to ustrezno. Kakršne koli tako pridobljene informacije je treba razkriti vsaki od pogodbenic in jima jih predložiti, da izrazita pripombe. Zainteresirane fizične ali pravne osebe, ustanovljene na ozemlju pogodbenic, so pooblaščene, da arbitražnemu senatu predložijo dopise amicus curiae v skladu s poslovnikom.

Člen 76

Pravila razlage

Arbitražni senat razlaga določbe iz člena 62 v skladu z običajnimi pravili razlage mednarodnega javnega prava, vključno s pravili Dunajske konvencije o pogodbenem pravu. Odločitve arbitražnega senata ne morejo dodati ali zmanjšati pravic in obveznosti iz določb člena 62.

Člen 77

Odločitve arbitražnega senata

1.   Arbitražni senat si vsestransko prizadeva za sprejetje vsake odločitve s soglasjem. Če odločitev kljub temu ni mogoče doseči s soglasjem, se o sporni zadevi odloča z večino glasov. V nobenem primeru pa se odklonilna mnenja arbitrov ne objavijo.

2.   Vsaka odločitev arbitražnega senata je za pogodbenici zavezujoča in ne ustvarja nikakršnih pravic ali obveznosti za fizične ali pravne osebe. Odločitev razloži ugotovitve v zvezi z dejstvi, uporabo ustreznih določb Sporazuma in osnovne utemeljitve ugotovitev in odločitev, ki jih sprejme. Odbor za sodelovanje daje odločitve arbitražnega senata v celoti na voljo javnosti, razen če odloči drugače z namenom zagotoviti zaupnost poslovnih zaupnih informacij.

Poglavje IV

Splošne določbe

Člen 78

Seznam arbitrov

1.   Odbor za sodelovanje najpozneje v šestih mesecih od začetka veljavnosti Sporazuma sestavi seznam 15 posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni delovati kot arbitri. Vsaka pogodbenica predlaga pet posameznikov za opravljanje funkcije arbitra. Pogodbenici izbereta tudi pet posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic, za opravljanje funkcije predsednika arbitražnega senata. Odbor za sodelovanje zagotovi, da je seznam vedno popoln.

2.   Arbitri imajo strokovno znanje ali izkušnje iz prava in mednarodne trgovine. So samostojni, delujejo v svoji individualni pristojnosti, ne sprejemajo navodil od nobene organizacije ali vlade, niso povezani z vlado nobene od pogodbenic ter ravnajo v skladu s kodeksom ravnanja.

Člen 79

Razmerje do obveznosti STO

1.   Arbitražni senati do pristopa Iraka k STO pri odločanju o domnevni kršitvi ene od določb iz člena 62, ki vključuje določbo iz Sporazuma STO ali se nanjo sklicuje, sprejmejo razlago, ki je v celoti skladna z zadevnimi odločitvami organa Svetovne trgovinske organizacije za reševanje sporov.

2.   Po pristopu Iraka k STO se uporabljajo odstavki 3 do 6.

3.   Uporaba določb o reševanju sporov iz tega oddelka ne posega v nobeno dejanje v okviru STO, vključno s postopkom reševanja sporov.

4.   Toda kadar je pogodbenica v zvezi z določenim ukrepom sprožila postopek reševanja spora v skladu z odstavkom 1 člena 64 tega sporazuma ali v skladu s Sporazumom STO, ne sme sprožiti postopka reševanja sporov glede istega ukrepa pri drugem razsodišču, dokler se prvi postopek ne konča. Poleg tega si pogodbenica ne prizadeva, da bi pri obeh razsodiščih odpravila kršitev obveznosti, ki v enaki obliki obstaja v skladu s tem sporazumom in Sporazumom STO. V takem primeru velja, da po začetku postopka reševanja sporov pogodbenica ne vloži zahtevka za odpravo kršitve enake obveznosti v okviru drugega sporazuma pri drugem razsodišču, razen če izbrano razsodišče iz procesnih razlogov ali razlogov v zvezi s pristojnostjo ne more odločiti o zahtevku za odpravo kršitve te obveznosti.

5.   Za namene odstavka 4:

6.   Nobena določba tega oddelka pogodbenici ne preprečuje uporabe začasne prekinitve obveznosti, ki jo odobri organ STO za reševanje sporov. Sporazum STO se ne uporabi za to, da se pogodbenici prepreči začasna prekinitev obveznosti iz naslova II tega sporazuma.

Člen 80

Roki

1.   Vsi roki iz tega oddelka, vključno z roki, v katerih arbitražni senati pošljejo uradno obvestilo o svoji odločitvi, se štejejo v koledarskih dnevih od dneva, ki sledi dejanju ali dejstvu, na katerega se nanašajo.

2.   Kakršen koli rok iz tega oddelka lahko pogodbenici sporazumno podaljšata.

NASLOV III

PODROČJA SODELOVANJA

Člen 81

Finančna in tehnična pomoč

1.   Za uresničitev ciljev tega sporazuma prejema Irak finančno in tehnično pomoč Unije v obliki nepovratnih sredstev za pospešitev gospodarskega in političnega preoblikovanja Iraka.

2.   Ta pomoč je zajeta v okvir razvojnega sodelovanja Unije, določenega v zadevnih predpisih Evropskega parlamenta in Sveta.

Cilji in področja pomoči Unije se določijo v indikativnem programu, ki izraža opredeljene prednostne naloge, o katerih se pogodbenici dogovorita ob upoštevanju razvojnih potreb in strategij Iraka, prevzemne zmogljivosti sektorjev in napredka pri reformah.

3.   Pogodbenici zagotovita, da je tehnična pomoč Unije tesno usklajena s prispevki iz drugih virov. Politika Unije na področju razvojnega sodelovanja in njeni mednarodni ukrepi se opirajo na razvojne cilje novega tisočletja Združenih narodov ter glavne razvojne cilje in načela v okviru Združenih narodov in drugih pristojnih mednarodnih organizacij. Pri izvajanju razvojne politike Unije je treba v celoti upoštevati načela učinkovitosti pomoči, vključno s Pariško deklaracijo z dne 2. marca 2005 in agendo za ukrepanje iz Akre.

4.   Ne glede na določbe o vzajemni pravni pomoči se pogodbenica, ki prejema tehnično ali finančno pomoč, nemudoma odzove na zahteve pristojnih organov druge pogodbenice za upravno sodelovanje z namenom okrepitve boja proti goljufijam in nepravilnostim v okviru pomoči Unije.

5.   Vlada Iraka zagotovi vzpostavitev kontaktne točke za boj proti goljufijam. Ta kontaktna točka je pristojna za učinkovito sodelovanje z institucijami in organi Unije, vključno z Evropskim računskim sodiščem in Evropskim uradom za boj proti goljufijam, zlasti glede izvajanja njihovih revizijskih in nadzornih ukrepov na področju zaščite finančnih interesov Unije.

Člen 82

Sodelovanje na področju družbenega in človekovega razvoja

Sodelovanje na tem področju bo potrdilo socialno razsežnost globalizacije ter povezavo med družbenim in gospodarskim razvojem, pa tudi okoljsko trajnostnim razvojem. Sodelovanje bo poudarilo tudi pomen zmanjševanja revščine, spodbujanje spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse, vključno z ranljivimi skupinami in razseljenimi osebami, ter odzivanje na temeljne potrebe na področju zdravstva, izobraževanja in zaposlovanja. Cilj dejavnosti sodelovanja na vseh teh področjih bo zlasti osredotočenje na krepitev zmogljivosti in institucij ob upoštevanju načel vključenosti, dobrega vodenja ter dobrega in preglednega upravljanja.

Člen 83

Izobraževanje, usposabljanje in mladi

1.   Pogodbenici si prizadevata za spodbujanje sodelovanja na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih v skupno korist ob upoštevanju razpoložljivosti virov in spodbujanja enakosti spolov.

2.   Pogodbenici spodbujata zlasti izmenjavo informacij, znanja in izkušenj, študentov, strokovnjakov, tehničnih virov, mladih in oseb, ki delajo z mladimi, ter krepitev zmogljivosti ob izkoriščanju možnosti, ki jih nudijo obstoječi programi sodelovanja, pa tudi izkušenj obeh pogodbenic na tem področju.

3.   Pogodbenici se tudi strinjata o okrepitvi sodelovanja med visokošolskimi ustanovami s sredstvi, kot je program Erasmus Mundus, za podporo odličnosti in internacionalizacije njunih izobraževalnih sistemov.

Člen 84

Zaposlovanje in socialni razvoj

1.   Pogodbenici se strinjata, da bosta okrepili sodelovanje na področju zaposlovanja in socialnih zadev, vključno s sodelovanjem na področju socialne kohezije, dostojnega dela, zdravja in varnosti na delovnem mestu, delovne zakonodaje, socialnega dialoga, razvoja človeških virov in enakosti spolov, ter tako spodbujali polno in produktivno zaposlenost in dostojno delo za vse kot ključne elemente trajnostnega razvoja in zmanjševanja revščine.

2.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost spodbujanju in učinkovitemu izvajanju mednarodno priznanih delovnih in socialnih standardov. Izvajanje ustreznih večstranskih socialnih sporazumov in sporazumov na področju dela se spoštuje pri vseh dejavnosti, ki jih pogodbenici izvajata v okviru tega sporazuma.

3.   Oblike sodelovanja lahko med drugim vključujejo posebne programe in projekte na podlagi vzajemnega dogovora ter dialog, krepitev zmogljivosti, sodelovanje in pobude o temah skupnega interesa na dvostranski ali večstranski ravni.

4.   Pogodbenici se strinjata, da se v dialog in sodelovanje vključijo socialni partnerji in druge zadevne zainteresirane strani.

Člen 85

Civilna družba

Pogodbenici priznavata vlogo in potencialen prispevek organizirane civilne družbe, zlasti akademskih krogov in povezav med možganskimi trusti, pri dialogu in procesu sodelovanja v okviru tega sporazuma ter se strinjata, da bosta spodbujali učinkovit dialog z organizirano civilno družbo in njeno učinkovito sodelovanje.

Člen 86

Človekove pravice

1.   Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali pri spodbujanju in učinkovitemu varstvu človekovih pravic, vključno glede ratifikacije in izvajanja mednarodnih instrumentov na področju človekovih pravic ter zagotavljanja tehnične pomoči, usposabljanja in krepitve zmogljivosti, kot je to ustrezno. Pogodbenici se zavedata, da bo učinek kakršnega koli programa sodelovanja in razvoja omejen, če ne varuje, spodbuja in spoštuje človekovih pravic.

2.   Sodelovanje na področju človekovih pravic lahko med drugim vključuje:

Člen 87

Sodelovanje na področju industrijske politike in politike malih in srednjih podjetih

1.   Cilj sodelovanja na tem področju je olajšanje prestrukturiranja in posodobitve iraške industrije ob spodbujanju njene konkurenčnosti in rasti ter ustvarjanje ugodnih pogojev za obojestransko koristno sodelovanje med industrijo v Iraku in Uniji.

A.   Splošno

2.   Sodelovanje:

B.   Mala in srednja podjetja

3.   Pogodbenici se ob upoštevanju svojih gospodarskih politik in ciljev strinjata, da bosta pospeševali sodelovanje na vseh področjih industrijske politike, ki jih štejeta za ustrezna, da bi izboljšali konkurenčnost malih in srednjih podjetij (MSP).

4.   Pogodbenici:

Člen 88

Sodelovanje na področju naložb

1.   Pogodbenici sodelujeta pri vzpostavitvi ugodnega okolja za naložbe, tako domače kot tuje, pri zagotovitvi ustrezne zaščite naložb in prenosa kapitala ter pri izmenjavi informacij o naložbenih priložnostih.

2.   Pogodbenici se strinjata, da bosta podpirali spodbujanje in varstvo naložb na podlagi načel nediskriminacije in vzajemnosti.

3.   Pogodbenici spodbujata izmenjavo informacij o zakonih, predpisih in upravnih praksah na področju naložb.

4.   Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali sodelovanje med njunimi finančnimi institucijami ter tako omogočali naložbene priložnosti.

5.   Unija je za omogočanje naložb in trgovine na zahtevo pripravljena pomagati Iraku pri prizadevanjih za približevanje njegovega zakonodajnega in regulativnega okvira na področjih, ki jih zajema ta sporazum, okvirom Unije.

Člen 89

Industrijski standardi in ugotavljanje skladnosti

Pogodbenici lahko sodelujeta na naslednjih področjih standardov, tehničnih predpisov in ugotavljanja skladnosti:

Člen 90

Sodelovanje na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja

Namen je krepiti sodelovanje v sektorjih kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja, da se spodbujajo raznovrstnost, dobre prakse na področju okolja, trajnostni gospodarski in socialni razvoj ter varnost preskrbe s hrano. V ta namen pogodbenici proučita:

Člen 91

Energetika

1.   Pogodbenici si prizadevata za okrepitev sodelovanja v energetskem sektorju ob upoštevanju načel prostih, konkurenčnih in odprtih energetskih trgov z namenom:

2.   V ta namen se pogodbenici strinjata, da bosta spodbujali vzajemno koristne stike z namenom:

Člen 92

Promet

1.   Pogodbenici si prizadevata za okrepitev sodelovanja v prometnem sektorju ob upoštevanju vzpostavitve trajnostnega in učinkovitega prometnega sistema z namenom:

2.   V ta namen se pogodbenici strinjata, da bosta spodbujali vzajemno koristne stike z namenom:

Člen 93

Okolje

1.   Pogodbenici se strinjata glede potrebe po okrepitvi in spodbujanju prizadevanj za varstvo okolja, na primer v zvezi s podnebnimi spremembami, trajnostnega upravljanja naravnih virov in varovanja biotske raznovrstnosti kot podlage za razvoj sedanjih in prihodnjih generacij.

2.   Pogodbenici se strinjata, da bi moralo sodelovanje na tem področju spodbujati varstvo okolja v okviru trajnostnega razvoja. Pri vseh dejavnostih, ki jih izvajata pogodbenici v skladu s tem sporazumom, se upoštevajo sklepi svetovnega vrha o trajnostnem razvoju.

3.   Sodelovanje na tem področju bi se med drugim moralo osredotočati na:

Člen 94

Telekomunikacije

Pogodbenici sodelujeta:

Člen 95

Znanost in tehnologija

1.   Pogodbenici spodbujata sodelovanje na področju civilnih znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja na podlagi medsebojne koristi in ob upoštevanju razpoložljivosti virov, ustreznega dostopa do njunih raziskovalnih programov ter pod pogojem, da se zagotovi ustrezna raven učinkovitega varstva pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.

2.   Sodelovanje na področju znanosti in tehnologije zajema:

3.   Takšno sodelovanje se izvaja v skladu s posebnimi ureditvami, ki se dogovorijo in sklenejo v skladu s postopki, ki jih sprejmeta pogodbenici, ter med drugim določajo ustrezne določbe na področju pravic intelektualne lastnine.

Člen 96

Carinsko in davčno sodelovanje

1.   Pogodbenici vzpostavita sodelovanje na carinskem področju, zlasti na področju usposabljanja, poenostavitve carinskih formalnosti, dokumentacije in postopkov, preprečevanja, preiskovanja in zatiranja kršitev pravil o carinskih zadevah, da se zagotovi skladnost z vsemi določbami v zvezi s trgovino, katerih sprejetje je načrtovano, in da se carinski sistem Iraka približa sistemu Unije.

2.   Pogodbenici brez vpliva na svoje pristojnosti in z namenom, da se okrepijo in razvijejo gospodarske dejavnosti, ob upoštevanju potrebe po razvoju ustreznega regulativnega okvira priznavata načela dobrega upravljanja na davčnem področju, zlasti načela preglednosti, izmenjave informacij in poštene davčne konkurence, ter se zavezujeta k njihovemu uresničevanju. Zato bosta pogodbenici v skladu s svojimi pristojnostmi izboljšali mednarodno sodelovanje na davčnem področju in razvili ukrepe za učinkovito izvajanje navedenih načel.

Člen 97

Sodelovanje na področju statistike

Pogodbenici se strinjata, da bosta spodbujali dejavnosti sodelovanja na področju statistike. Te se bodo osredotočale na krepitev institucij in zmogljivosti ter nacionalnega statističnega sistema, vključno z razvojem statističnih metod ter pripravljanjem in razširjanjem statističnih podatkov o trgovini z blagom in storitvami ter splošneje o katerem koli drugem področju, ki podpira nacionalne prednostne naloge socialnega in gospodarskega razvoja, ki so zajete v tem sporazumu in se statistično obdelujejo.

Člen 98

Makroekonomska stabilnost in javne finance

1.   Pogodbenici se strinjata o pomenu dosege makroekonomske stabilnosti v Iraku v okviru dobre monetarne politike, katere cilj je dosega in ohranjanje stabilnosti cen, ter v okviru fiskalne politike, namenjene dosegi vzdržnosti dolga.

2.   Pogodbenici se strinjata o pomenu dosege učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti javnih odhodkov na nacionalni in lokalni ravni v Iraku.

3.   Pogodbenici se strinjata, da bosta med drugim sodelovali pri izboljšanju iraškega sistema za upravljanje javnih financ, katerega cilja sta med drugim celovitost proračunskega načrtovanja in enoten zakladniški račun.

Člen 99

Razvoj zasebnega sektorja

Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali pri razvoju tržnega gospodarstva v Iraku, in sicer z okrepitvijo naložbenega okolja, zagotovitvijo raznovrstnosti gospodarskih dejavnosti, napredkom pri privatizacijskem programu ter z izboljšanjem drugih pogojev za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest v zasebnem sektorju.

Člen 100

Turizem

1.   Pogodbenici si prizadevata za izboljšanje njunega sodelovanja za zagotovitev uravnoteženega in trajnostnega razvoja turizma in sorodnih vprašanj.

2.   Zato se pogodbenici strinjata o razvoju sodelovanja na področju turizma ter zlasti o izmenjavi informacij, izkušenj in najboljših praks v zvezi z organizacijo institucionalnega okvira v turističnem sektorju in s splošnim okoljem, v katerem turistična podjetja delujejo.

Člen 101

Finančne storitve

Pogodbenici sodelujeta z namenom približevanja njunih standardov in pravil, še zlasti:

NASLOV IV

PRAVOSODJE, SVOBODA IN VARNOST

Člen 102

Pravna država

1.   Pogodbenici pri svojem sodelovanju na področju pravosodja, svobode in varnosti izkazujeta nenehno zavezanost in namenjata posebno pozornost načelu pravne države, vključno z neodvisnostjo sodstva, dostopom do pravnega varstva in pravico do poštenega sojenja.

2.   Pogodbenici sodelujeta pri nadaljnjem razvoju delovanja institucij na področju kazenskega pregona in pravosodja, vključno s krepitvijo zmogljivosti.

Člen 103

Pravno sodelovanje

1.   Pogodbenici se strinjata, da bosta razvili pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah, predvsem glede ratifikacije in izvajanja večstranskih konvencij o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah, zlasti konvencije haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu na področju mednarodnega pravnega sodelovanja in sodnih postopkov ter zaščito otrok.

2.   Pogodbenici soglašata, da bosta olajšali in spodbujali alternativne možnosti reševanja civilnih in gospodarskih sporov, kadar koli je to mogoče, v skladu z veljavnimi mednarodnimi instrumenti.

3.   Pogodbenici si bosta glede kazenskih zadev prizadevali okrepiti pravosodno sodelovanje o vzajemni pravni pomoči in izročanju. To bi po potrebi vključevalo pristop k ustreznim mednarodnim instrumentom Združenih narodov, vključno z Rimskim statutom Mednarodnega kazenskega sodišča, kot je navedeno v členu 7 tega sporazuma, in njihovo izvajanje.

Člen 104

Varstvo osebnih podatkov

1.   Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali, da se izboljša raven varstva osebnih podatkov z upoštevanjem najvišjih mednarodnih standardov, kot so med drugim smernice Združenih narodov za urejanje računalniških osebnih datotek (Resolucija Generalne skupščine ZN 45/95 z dne 14. decembra 1990).

2.   Sodelovanje pri varstvu osebnih podatkov lahko med drugim vključuje tehnično pomoč v obliki izmenjave informacij ter strokovnega znanja in izkušenj.

Člen 105

Sodelovanje na področju migracij in azila

1.   Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen skupnega upravljanja migracijskih tokov med njunimi ozemlji. Pogodbenici z namenom okrepitve medsebojnega sodelovanja vzpostavita poglobljen dialog o vseh vprašanjih, povezanih z migracijami, vključno z nezakonitimi migracijami, tihotapljenjem migrantov in trgovino z ljudmi, pa tudi z vključitvijo pomislekov v zvezi z migracijami v državne strategije za gospodarski in socialni razvoj področij izvora migrantov.

2.   Sodelovanje temelji na posebni oceni potreb, ki se izvede s posvetovanjem med pogodbenicama in izvaja v skladu z zadevno veljavno zakonodajo Unije in veljavno nacionalno zakonodajo. To sodelovanje je osredotočeno zlasti na:

3.   Pogodbenici se v okviru sodelovanja za preprečitev in nadzor nezakonitih migracij dogovorita, da bosta ponovno sprejeli svoje nezakonite migrante. V ta namen:

4.   Države članice Unije in Irak svojim državljanom zagotovijo ustrezne dokumente, ki potrjujejo njihovo istovetnost, ter tako dovolijo potovanja za namene ponovnega sprejema. Kadar oseba, ki jo je treba ponovno sprejeti, nima nikakršnih dokumentov ali drugih dokazov o svojem državljanstvu, pristojna diplomatska in konzularna predstavništva zadevne države članice ali Iraka na zahtevo Iraka ali zadevne države članice poskrbijo za razgovor z osebo, da se ugotovi njeno državljanstvo.

5.   V tem okviru pogodbenici soglašata, da bosta na zahtevo druge pogodbenice, kot je določeno v členu 122, in čim prej sklenili sporazum o preprečevanju in nadzoru nezakonitih migracij ter o določitvi posebnih postopkov in obveznosti za ponovni sprejem, ki, če obe pogodbenici menita, da je to primerno, vključuje tudi ponovni sprejem državljanov drugih držav in oseb brez državljanstva.

6.   Sodelovanje na tem področju bo potekalo ob popolnem upoštevanju pravic, obveznosti in odgovornosti pogodbenic, ki izhajajo iz zadevnega mednarodnega prava in mednarodnega humanitarnega prava.

Člen 106

Boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji

Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali in prispevali k boju proti organiziranemu, gospodarskemu in finančnemu kriminalu ter korupciji, ponarejanju in nezakonitim transakcijam s popolnim spoštovanjem njunih veljavnih vzajemnih mednarodnih obveznosti na tem področju, vključno z učinkovitim sodelovanjem pri izterjavi materialnih ali finančnih sredstev, ki izvirajo iz korupcijskih dejanj. Pogodbenici bosta spodbujali izvajanje Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in njenih dopolnilnih protokolov ter Konvencije Združenih narodov proti korupciji.

Člen 107

Boj proti pranju denarja in financiranju terorizma

1.   Pogodbenici se strinjata, da si je treba prizadevati za preprečevanje uporabe njunih finančnih sistemov za pranje dohodkov iz vseh kriminalnih dejavnosti, vključno s trgovanjem s prepovedanimi drogami, korupcijo in financiranjem terorizma, ter pri tem sodelovati.

2.   Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali na področju tehnične in upravne pomoči, namenjene razvoju in izvajanju predpisov in učinkovitemu delovanju mehanizmov za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma. To sodelovanje sega do izterjave materialnih ali finančnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj.

3.   Sodelovanje omogoča izmenjavo ustreznih informacij v okviru zadevnih zakonodaj in sprejetje ustreznih standardov za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, enakovrednih tistim, ki so jih je sprejeli projektna skupina za finančno ukrepanje na področju pranja denarja ter Unija in ustrezni mednarodni organi, dejavni na tem področju.

Člen 108

Boj proti prepovedanim drogam

1.   Pogodbenici si bosta v skladu s svojimi zakoni in predpisi prizadevali za zmanjšanje dobave prepovedanih drog, trgovanja z njimi in povpraševanja po njih ter njihovega učinka na uživalce drog in družbo kot celoto ter za učinkovitejše preprečevanje preusmerjanja predhodnih kemičnih sestavin, ki se uporabljajo za nezakonito proizvodnjo drog in psihotropnih snovi. Pogodbenici v okviru sodelovanja zagotovita celosten in uravnotežen pristop v ta namen z zakonitimi tržnimi predpisi ter učinkovitim delovanjem in usklajevanjem med pristojnimi organi, vključno z organi na področjih zdravstva, izobraževanja, sociale, kazenskega pregona in pravosodja.

2.   Pogodbenici se dogovorita o načinih sodelovanja za dosego teh ciljev. Ukrepi temeljijo na skupno dogovorjenih načelih v skladu z ustreznimi mednarodnimi konvencijami, s politično deklaracijo in s posebno deklaracijo o smernicah za zmanjševanje povpraševanja po drogah, ki jo je junija 1998 na posebnem dvajsetem zasedanju o drogah sprejela Generalna skupščina Združenih narodov.

Člen 109

Kulturno sodelovanje

1.   Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali dvostransko sodelovanje na področju kulture, da bi izboljšali medsebojno razumevanje in krepili kulturne vezi med pogodbenicama.

2.   Pogodbenici podpirata izmenjavo informacij ter znanja in izkušenj, pa tudi pobud, ki prispevajo h krepitvi zmogljivosti, zlasti glede ohranjanja kulturne dediščine.

3.   Pogodbenici krepita sodelovanje na področju boja proti nezakoniti trgovini s kulturnimi dobrinami v skladu z zadevnimi resolucijami Varnostnega sveta ZN v zvezi z Irakom. Spodbujata ratifikacijo in učinkovito izvajanje zadevnih mednarodnih sporazumov, vključno s Konvencijo Unesca o sredstvih za prepoved in preprečevanje nezakonitega uvoza, izvoza in prenosa lastništva kulturnih dobrin iz leta 1970.

4.   Pogodbenici spodbujata medkulturni dialog med posamezniki, kulturnimi ustanovami in organizacijami, ki predstavljajo organizirano civilno družbo iz Unije in Iraka.

5.   Pogodbenici usklajujeta svoja prizadevanja na mednarodnih forumih, med drugim tudi v okviru Unesca, in/ali v drugih mednarodnih organih z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti, zlasti v zvezi z ratifikacijo in izvajanjem Konvencije Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja.

Člen 110

Regionalno sodelovanje

1.   Pogodbenici se strinjata, da bi moralo sodelovanje pripomoči k omogočanju in podpori stabilnosti Iraka in regionalnega povezovanja. V ta namen soglašata, da bosta spodbujali dejavnosti, namenjene krepitvi odnosov z Irakom, njegovimi sosedskimi državami in drugimi regionalnimi partnerji.

2.   Pogodbenici se strinjata, da lahko sodelovanje med njima vključuje ukrepe, sprejete v okviru sporazumov o sodelovanju z drugimi državami v isti regiji, če so ti ukrepi skladni s tem sporazumom in so v njunem interesu.

3.   Ne da bi se izključilo katero od področij, se pogodbenici strinjata, da se posebej obravnavajo naslednji ukrepi:

NASLOV V

INSTITUCIONALNE, SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 111

Svet za sodelovanje

1.   Ustanovi se svet za sodelovanje, ki nadzira izvajanja tega sporazuma. Sestane se enkrat letno na ministrski ravni. Prouči vsa glavna vprašanja, ki izhajajo iz okvira tega sporazuma, in vsa druga dvostranska ali mednarodna vprašanja skupnega interesa, da se dosežejo cilji tega sporazuma. Svet za sodelovanje lahko z medsebojnim soglasjem pogodbenic poda tudi ustrezna priporočila.

2.   Svet za sodelovanje sestavljajo predstavniki pogodbenic.

3.   Svet za sodelovanje sprejme svoj poslovnik.

4.   Katera koli pogodbenica lahko na svet za sodelovanje naslovi kakršen koli spor glede uporabe ali razlage tega sporazuma.

5.   Svet za sodelovanje lahko spor reši v obliki priporočila.

6.   Določbe tega člena nimajo učinka in ne vplivajo na posebne določbe o reševanju sporov iz naslova II tega sporazuma.

Člen 112

Odbor za sodelovanje in posebni pododbori

1.   Ustanovi se odbor za sodelovanje, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic in ki pomaga svetu za sodelovanju pri izvrševanju njegovih nalog.

2.   Svet za sodelovanje se lahko odloči za ustanovitev kakršnega koli drugega posebnega pododbora ali telesa, ki mu lahko pomaga pri izvrševanju njegovih nalog, ter za določitev sestave, nalog in načina delovanja tega pododbora ali telesa.

Člen 113

Parlamentarni odbor za sodelovanje

1.   Ustanovi se parlamentarni odbor za sodelovanje. To je forum za sestajanje in izmenjavo mnenj članov iraškega parlamenta in Evropskega parlamenta.

2.   Parlamentarni odbor za sodelovanje sestavljajo člani Evropskega parlamenta na eni strani in člani iraškega parlamenta na drugi.

3.   Parlamentarni odbor za sodelovanje je obveščen o priporočilih sveta za sodelovanje.

4.   Parlamentarni odbor za sodelovanje lahko svetu za sodelovanje daje priporočila.

Člen 114

Objekti in naprave

Za lažje sodelovanje v okviru tega sporazuma se pogodbenici strinjata, da bosta ustrezno pooblaščenim strokovnjakom in uradnikom, vključenim v izvajanje sodelovanja, v skladu z notranjimi pravili in predpisi pogodbenic zagotovili objekte in naprave, potrebne za izvajanje njihovih nalog.

Člen 115

Ozemeljska uporaba

Ta sporazum se uporablja na eni strani na ozemljih, na katerih se uporabljata Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije, in sicer v skladu s pogoji iz navedenih pogodb, ter na drugi strani na ozemlju Iraka.

Člen 116

Začetek veljavnosti in podaljšanje

1.   Ta sporazum začne veljati prvi dan v mesecu, ki sledi dnevu, ko depozitar prejme zadnje uradno obvestilo pogodbenic o dokončanju postopkov, potrebnih v ta namen.

2.   Ta sporazum je sklenjen za obdobje desetih let. Samodejno se vsako leto podaljša, razen če ga vsaj šest mesecev pred iztekom njegove veljavnosti katera izmed pogodbenic odpove. Odpoved učinkuje šest mesecev po tem, ko je druga pogodbenica prejela uradno obvestilo. Taka odpoved ne vpliva na tekoče projekte, ki so se začeli v okviru tega sporazuma pred prejemom uradnega obvestila.

Člen 117

Začasna uporaba

1.   Ne glede na člen 116 se Unija in Irak strinjata o začetku uporabe člena 2 ter naslovov II, III in V tega sporazuma od prvega dne v tretjem mesecu, ki sledi dnevu, ko sta se Unija in Irak uradno obvestila o dokončanju postopkov, potrebnih v ta namen. Uradna obvestila se pošljejo generalnemu sekretarju Sveta Evropske unije, ki je depozitar tega sporazuma.

2.   Če pogodbenici v skladu z odstavkom 1 pred začetkom veljavnosti tega sporazuma uporabita kakšno njegovo določbo, se razume, da se kakršno koli sklicevanje v navedeni določbi na začetek veljavnosti tega sporazuma nanaša na datum, za katerega sta se pogodbenici dogovorili, da bosta začeli uporabljati navedeno določbo v skladu z odstavkom 1.

Člen 118

Nediskriminacije

Na področjih, ki jih zajema ta sporazum, in brez vpliva na katere koli posebne določbe tega sporazuma:

Člen 119

Evolutivna klavzula

1.   Pogodbenici lahko s skupnim dogovorom spremenita, revidirata in razširita ta sporazum, da bi izboljšali raven sodelovanja, med drugim z njegovo dopolnitvijo s sporazumi ali protokoli o določenih področjih ali dejavnostih.

2.   Kar zadeva izvajanje tega sporazuma, lahko vsaka pogodbenica oblikuje predloge za razširitev obsega sodelovanja, pri čemer upošteva izkušnje, pridobljene z izvajanjem tega sporazuma. O kakršni koli razširitvi obsega sodelovanja iz tega sporazuma odloča svet za sodelovanje.

Člen 120

Drugi sporazumi

1.   Brez vpliva na ustrezne določbe Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije niti ta sporazum niti ukrepi, sprejeti v skladu z njim, nikakor ne vplivajo na pristojnosti držav članic, da izvajajo dejavnosti dvostranskega sodelovanja z Irakom ali da sklepajo, če je to ustrezno, nove sporazume o sodelovanju z Irakom.

2.   Ta sporazum ne vpliva na uporabo ali izvajanje zavez, ki jih ima posamezna pogodbenica v odnosih s tretjimi stranmi.

Člen 121

Neizvajanje Sporazuma

1.   Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe, potrebne za izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega sporazuma, in zagotovita doseganje njegovih ciljev.

2.   Če ena od pogodbenic meni, da druga pogodbenica ni izpolnila obveznosti iz tega sporazuma, lahko sprejme ustrezne ukrepe. Preden to stori, mora svetu za sodelovanje v 30 dneh predložiti vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito proučitev položaja, da se najde rešitev, ki je za pogodbenici sprejemljiva.

Pri izbiri ukrepov morajo imeti prednost tisti, ki kar najmanj motijo uresničevanje tega sporazuma. O teh ukrepih se takoj uradno obvesti svet za sodelovanje, ki se na zahtevo druge pogodbenice o njih posvetuje.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 lahko katera koli pogodbenica nemudoma sprejme ustrezne ukrepe v skladu z mednarodnim pravom v primeru:

Druga pogodbenica lahko predlaga, da se v 15 dneh skliče nujni sestanek med pogodbenicama, na katerem se temeljito prouči položaj z namenom iskanja rešitve, ki je za pogodbenici sprejemljiva.

4.   Z odstopanjem od odstavka 2, če ena pogodbenica meni, da druga pogodbenica ni izpolnila obveznosti iz naslova II tega sporazuma, ima izključno pravico, da uporabi in spoštuje postopke reševanja sporov, določene v oddelku VI naslova II tega sporazuma.

Člen 122

Opredelitev pogodbenic

V tem sporazumu „pogodbenici“ pomenita Unijo ali njene države članice ali Unijo in njene države članice v skladu z njihovimi pooblastili na eni strani ter Irak na drugi strani.

Člen 123

Verodostojna besedila

Ta sporazum je sestavljen dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in arabskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna. V primeru neskladij med besedili tega sporazuma obvelja besedilo različice, v jeziku katere so potekala pogajanja, v tem primeru v angleškem jeziku.

Člen 124

Priloge, dodatki, protokoli in opombe

Priloge, dodatki, protokoli in opombe k temu sporazumu so njegov sestavni del.