OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Copernicus je novo ime evropskega programa za opazovanje Zemlje – GMES (Globalno spremljanje okolja in varnosti). Copernicus oziroma njegov predhodnik je bil kot program EU ustanovljen na podlagi Uredbe (EU) št. 911/2010 o GMES. Zajema vse dejavnosti za zagotovitev, da imajo uporabniki v EU in državah članicah, ki so odgovorni za oblikovanje, izvajanje in spremljanje politike, ves čas na voljo natančne in zanesljive podatke in informacije o okoljskih vprašanjih in zadevah v zvezi z varnostjo. Namen programa Copernicus je zagotoviti Evropi stalen, neodvisen in zanesljiv dostop do podatkov in informacij o opazovanju Zemlje. Cilj naložbe EU je premostiti vrzeli v opazovanju, zagotoviti dostop do obstoječe infrastrukture in razviti operativne storitve.

Copernicus zajema šest storitev: spremljanje morskega okolja, ozračja, kopnega in podnebnih sprememb ter podporo pri nujni pomoči in varnosti. Na podlagi podatkov, pridobljenih s sateliti in napravami in situ, kot so plovci, baloni ali zračna tipala, Copernicus zagotavlja pravočasne in zanesljive informacije in napovedi z dodano vrednostjo ter tako služi kot podpora na primer v kmetijstvu in ribištvu, pri rabi zemljišč in urbanističnem načrtovanju, gašenju gozdnih požarov, odzivanju na nesreče, pomorskem prevozu ali spremljanju onesnaženosti zraka.

Copernicus prispeva tudi h gospodarski stabilnosti in rasti, tako da s popolnim in odprtim dostopom do podatkovnih in informacijskih proizvodov opazovanja v okviru programa Copernicus spodbuja komercialno uporabo (tako imenovane prodajne storitve) v številnih različnih sektorjih. To je eden od programov, ki se izvajajo v skladu s strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, in je bil zaradi koristi za številne politike Unije vključen v industrijsko politično pobudo strategije Evropa 2020.

Države članice ne morejo na optimalen način same prevzeti odgovornosti za financiranje uporabe in obnove vesoljske infrastrukture, razvite s finančnimi sredstvi EU in medvladnimi finančnimi sredstvi, ker bi takšna odgovornost povzročila prevelike stroške. Na področju vesoljskega opazovanja za operativno meteorologijo so evropske države združile svoja sredstva za razvoj in uporabo meteoroloških satelitov v okviru Evropske organizacije za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT). Poleg tega so razvile testne okoljske satelite v okviru Evropske vesoljske agencije (ESA) ali nacionalnih okoljskih agencij. Ni pa jim uspelo vzpostaviti sodelovanja v zvezi s financiranjem trajnih operativnih programov na področju spremljanja okolja. Ob upoštevanju vedno večjega političnega pritiska na javne organe v zvezi s sprejemanjem informiranih odločitev na področju okolja, varnosti in podnebnih sprememb ter potrebe po spoštovanju mednarodnih sporazumov postaja potreba po nadaljnjem izvajanju teh opazovanj nujna.

Države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganega ukrepa v zvezi s storitvami z vseevropsko in svetovno pokritostjo, ker je treba vložke različnih držav članic sešteti na evropski ravni. Na ravni EU se lahko zagotovi boljše opravljanje ostalih storitev (npr. zemljevidi za ukrepanje v kriznih razmerah ali tematski zemljevidi omejenega geografskega obsega za spremljanje kopnega) iz dveh razlogov. Prvič, bolj skladno in centralizirano upravljanje vhodnih podatkov iz vesoljskih tipal in tipal in situ bo omogočilo ekonomijo obsega.

Drugič, usklajeno opravljanje storitev za spremljanje Zemlje na ravni držav članic bo prispevalo k preprečevanju podvajanj ter izboljšalo spremljanje izvajanja okoljske zakonodaje EU na podlagi preglednih in objektivnih meril. Le s primerljivimi informacijami, pridobljenimi na ravni države članice, bo mogoče zagotoviti učinkovito izvajanje okoljske zakonodaje, ki v veliko primerih zadeva resnično brezmejne torej mednarodne težave.

Poleg tega bo ukrepanje na evropski ravni ustvarilo ekonomijo obsega, kar bo zagotovilo večjo doseženo vrednost z javnimi sredstvi. Ukrepanje na ravni EU torej pomeni jasno dodano vrednost.

Skupna finančna sredstva, ki sta jih za razvoj programa namenili EU in ESA, so od začetka presegla 3,2 milijarde EUR. Velik del proračuna GMES je bil namenjen razvoju satelitov za opazovanje – Sentinelov. V ta namen je Komisija prispevala 738 milijonov EUR za program vesoljske komponente GMES (GSC) Evropske vesoljske agencije.

Do konca leta 2013 se bo program Copernicus financiral iz tematskega področja za vesolje v okviru sedmega okvirnega programa ter iz programa GMES in njegovih začetnih operativnih dejavnosti. Ker bo program Copernicus pripravljen na začetek operativne faze, je za obdobje od leta 2014 naprej potrebna nova uredba. V skladu s cilji sporočila „Program poenostavitve za večletni finančni okvir 2014–2020“[1] bo v tej novi uredbi bolje opredeljeno upravljanje programa, zlasti vloga Komisije, cilji programa in kazalniki, kar bo omogočalo učinkovito spremljanje njegovega izvajanja in zagotovilo nemoten prehod s sedanjih dejavnosti. Predlagana uredba vključuje tudi določbe o vzpostavitvi sorazmernih finančnih postopkov, zlasti za velik del programa, ki se bo izvajal posredno. V zvezi s poenostavitvijo in „pametno ureditvijo“ je treba opozoriti, da je cilj programa Copernicus povečati kakovost zakonodaje na podlagi orodij za spremljanje, ki temeljijo na dokazih.

V sporočilu z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (COM(2011) 500 final z dne 29. junija 2011) je Komisija navedla, da je bilo glede na omejitve proračuna EU predlagano, da se program GMES v obdobju 2014–2020 financira zunaj večletnega finančnega okvira. Ta predlog je Parlament zavrnil z resolucijo P7_TA(2012)0062 z dne 16. februarja 2012. Evropski svet v svojih sklepih z dne 7. in 8. februarja 2013 o večletnem finančnem okviru določa, da je treba program financirati v okviru podnaslova 1a finančnega okvira, pri čemer se v uredbi o večletnem finančnem okviru določi najvišja raven obveznosti v znesku 3 786 milijonov EUR (cene za leto 2011).

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Od ustanovitve urada Evropske komisije za GMES leta 2006 stalno potekajo posvetovanja o GMES z deležniki. Na podlagi posvetovanja, ki ga je sprožilo sporočilo z naslovom „GMES: od zamisli do uresničitve“[2], je bilo leta 2008 najprej sprejeto sporočilo z naslovom „GMES: skrbimo za varnejši planet“[3]. Izvedena so bila dodatna posvetovanja, da bi se pripravila predlog Komisije za uredbo o evropskem programu za opazovanje Zemlje (GMES) in njegovih začetnih operativnih dejavnostih (2011–2013)[4] ter sporočilo z naslovom „Globalno spremljanje okolja in varnosti (GMES): izzivi in naslednji koraki za vesoljsko komponento“[5].

Odkar je leta 2010 začela veljati Uredba o GMES, se je posvetovanje držav članic in uporabnikov nadaljevalo prek novih upravnih organov, ustanovljenih na podlagi same uredbe, in sicer prek odbora GMES in foruma uporabnikov, ki ga sestavljajo predstavniki javnih uporabnikov.

Posvetovanja so potrdila interes za program Copernicus in potrebo po njem, pri čemer se zdaj, ko ta program dejansko postaja program EU, osredotočajo na različne možnosti zasnove, zlasti za storitve programa Copernicus. Deležniki so navedli, da je neprekinjena in zagotovljena razpoložljivost informacij, pridobljenih s storitvami programa Copernicus, ključna za uspeh programa in za to, da se koristi programa v celoti uresničijo.

Leta 2011 je bila izvedena ocena učinka, njeni glavni sklepi pa so bili objavljeni v dokumentu SEC(2011) 867 final z dne 28. junija 2011, ki je bil priložen predlogu Komisije o večletnem finančnem okviru (COM(2011) 500). Ocena učinka je zdaj prilagojena in priporočila odbora za oceno učinka so bila upoštevana. Za razliko od leta 2011 je zdaj koristnost financiranja programa Copernicus v okviru večletnega finančnega okvira politično podprta. Zato Komisija meni, da je čas za uraden predlog.

Vendar je treba opozoriti, da je bilo treba ta predlog prilagoditi znesku, dogovorjenemu v okviru zgornje meje večletnega finančnega okvira, s čimer je bil prvotni predlog Komisije zmanjšan za več kot 2 milijardi EUR. Da bi ohranila zagotavljanje storitev, je morala Komisija omejiti nov razvoj vesoljske komponente za obnovitev in posodobitev zmogljivosti za opazovanje. ESA bo prevzela odgovornost za razvoj naslednje generacije Sentinelov.

Vprašanje lastništva infrastrukture vesoljske komponente programa Copernicus je pomembno in se ne sme obravnavati ločeno od pravic in dolžnosti, ki jih to lastništvo prenaša na lastnika. Lastnik ima čisto vse pravice, vključno s pravico do uporabe, prenosa in odstranitve.

Pri odločanju glede sprejetja lastništva infrastrukture vesoljske komponente je treba razlikovati dve fazi. V prvi fazi, tj. sedanji večletni finančni okvir, je EU k programu ESA prispevala le približno 30 % in je imela premalo sredstev za prevzem vodilne vloge pri oblikovanju vesoljske komponente programa Copernicus. Poleg tega so bila sredstva EU v veliki meri odobrena sredstva iz sedmega okvirnega programa in niso bila namenjena za stalno financiranje operativnega programa. Zato EU v tej fazi ni mogla prevzeti lastništva. Druga faza se bo začela z naslednjim večletnim finančnim okvirom. Ta faza se bo bistveno razlikovala zato, ker bo lahko EU zdaj stoodstotno financirala večino delov vesoljske komponente programa Copernicus, vključno z zemeljskim delom in stroški delovanja satelitov.

Kot je navedeno v členu 19, bo treba na podlagi tega novega konteksta ponovno pregledati lastništvo satelitov. V uredbi je predvidena možnost, da lahko EU ali posebej za to imenovan organ ali sklad prevzame lastništvo od ESA. V zvezi s prenosom lastništva bo treba oceniti možnosti, pri čemer se bodo upoštevali pomembni dejavniki, vključno z delovanjem satelitov, pravnim lastništvom podatkov, pogoji za dostop do podatkov in vrednostjo infrastrukture. Te možnosti se bodo obravnavale le, če bo videti, da negativni učinki lastništva EU presegajo pozitivne učinke. Prenos lastništva z EU je mogoče izvesti le na podlagi delegiranega akta.

Preučila bi se lahko tudi možnost sistema za nakup podatkov.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Ob upoštevanju člena 189 Pogodbe o delovanju Evropske unije se predlog nanaša na novo uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Copernicus. Obravnava zlasti naslednje glavne vidike:

(1) sprememba imena v Copernicus;

(2) upravljanje programa GMES v operativni fazi, da bi se Komisiji omogočil prenos dejavnosti na številne izvajalce;

(3) financiranje v obdobju 2014–2020.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

V oceni finančnih posledic, ki je priložena temu predlogu uredbe, so določena okvirna odobrena proračunska sredstva, ki so združljiva z večletnim finančnim okvirom 2014–2020, pri čemer je najvišja raven obveznosti 3 786 milijonov EUR glede na cene leta 2011, kar je enakovredno 4 291 milijonom EUR glede na sedanje cene.

5.           NEOBVEZNI ELEMENTI

Komisija lahko za doseganje določenih ciljev iz predloga sprejme delegirane akte.

2013/0164 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi programa Copernicus in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 911/2010

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 189(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[6],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[7],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Globalno spremljanje okolja in varnosti (GMES) je bila pobuda za spremljanje Zemlje, s katero je upravljala Unija in ki jo je ta izvajala v sodelovanju z državami članicami in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA). Začetki programa GMES segajo v maj 1998, ko so institucije, ki so sodelovale pri razvoju vesoljskih dejavnosti v Evropi, sprejele skupno izjavo z naslovom „Baveno Manifesto“. V tem dokumentu so pozvale k dolgoročni zavezanosti razvoju vesoljskih storitev za spremljanje okolja, pri čemer bi se uporabljale in nadalje razvijale evropske veščine in tehnologije. Unija je leta 2005 sprejela strateško odločitev o razvoju neodvisnih evropskih zmogljivosti za opazovanje Zemlje, da bi se zagotovile storitve na področju okolja in varnosti[8], pri čemer je bila na podlagi tega nazadnje sprejeta Uredba (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) in njegovih začetnih operativnih dejavnostih (2011–2013)[9].

(2)       Copernicus bi bilo treba obravnavati kot evropski prispevek h gradnji Globalnega sistema sistemov za opazovanje Zemlje (GEOSS), razvitega v okviru Skupine za opazovanje Zemlje (GEO).

(3)       Na podlagi rezultatov navedene pobude so bili v Uredbi (EU) št. 911/2010 določeni evropski program za spremljanje Zemlje (GMES) in pravila za izvajanje njegovih začetnih operativnih dejavnosti.

(4)       Medtem ko bi bilo treba program, vzpostavljen v okviru Uredbe (EU) št. 911/2010, nadaljevati v okviru novega večletnega finančnega okvira, bi bilo treba kratico „GMES“ spremeniti v „Copernicus“, da bi se olajšala komunikacija s širšo javnostjo. Komisija je blagovno znamko registrirala, tako da jo lahko uporabljajo institucije Unije in da se lahko dodeli dovoljenje za uporabo drugim zainteresiranim uporabnikom, zlasti ponudnikom temeljnih storitev.

(5)       Cilji programa Copernicus so zagotoviti natančne in zanesljive informacije na področju okolja in varnosti, ki so prilagojene potrebam uporabnikov in podpirajo druge politike Unije, zlasti v zvezi z notranjim trgom, prometom, okoljem, energetiko, civilno zaščito, sodelovanjem s tretjimi državami in humanitarno pomočjo. Program temelji na obstoječih evropskih zmogljivostih, ki jih dopolnjuje skupno razvita infrastruktura.

(6)       Izvajanje programa Copernicus bi moralo biti usklajeno z drugimi ustreznimi instrumenti in ukrepi Unije, zlasti z okoljskimi ukrepi in ukrepi na področju podnebnih sprememb, in instrumenti na področju varnosti, varstva osebnih podatkov, konkurenčnosti in inovativnosti, kohezije, raziskav, prometa, konkurence in mednarodnega sodelovanja ter z evropskim programom Globalnih navigacijskih satelitskih sistemov (GNSS). Podatki iz programa Copernicus bi morali ohraniti skladnost s prostorskimi referenčnimi podatki držav članic in podpirati razvoj infrastrukture za prostorske informacije v Uniji, vzpostavljene z Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE)[10]. Copernicus bi moral dopolnjevati tudi skupni okoljski informacijski sistem (SEIS) in dejavnosti Unije v zvezi z ukrepanjem v kriznih razmerah.

(7)       Copernicus je program, ki se izvaja v skladu s strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Koristil bo številnim politikam Unije in prispeval k doseganju ciljev strategije Evropa 2020, zlasti z razvojem učinkovite vesoljske politike, v okviru katere bodo zagotovljena orodja za obravnavanje nekaterih ključnih globalnih izzivov ter doseganje ciljev na področju podnebnih sprememb in trajnostne energetike.

(8)       Program Copernicus uporablja rezultate, dobljene s programom Obzorje 2020, tj. okvirnim programom Unije za raziskave in inovacije za obdobje 2014–2020, zlasti prek njegovih dejavnosti na področju raziskav in inovacij za prihodnje tehnologije za opazovanje Zemlje in aplikacije, ki pri odzivanju na velike družbene izzive uporabljajo zaznavanje na daljavo, tehnologije v zraku in tehnologije in situ ter s tem povezane podatke.

(9)       Da bi dosegel svoje cilje, bi se moral program Copernicus opreti na avtonomno zmogljivost Unije za opazovanje iz vesolja in zagotavljati operativne storitve na področju okolja, civilne zaščite in varnosti. Moral bi tudi uporabiti razpoložljive podatke in situ, ki jih zagotavljajo države članice. Zagotavljanje operativnih storitev je odvisno od dobrega delovanja in varnosti vesoljske komponente programa Copernicus. To vesoljsko komponento najbolj ogroža vedno večje tveganje trka z drugimi sateliti in vesoljskimi odpadki. Zato bi moral program Copernicus podpreti ukrepe, katerih namen je zmanjšati takšna tveganja, zlasti s prispevanjem k programu, ki je bil vzpostavljen s Sklepom [XXX] Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi podpornega programa za nadzor in sledenje v vesolju[11].

(10)     Finančna sredstva, ki so potrebna za ukrepe programa Copernicus (2014–2020), znašajo največ 3 786 milijonov EUR glede na cene leta 2011 in so dodeljena v ločenem proračunskem poglavju pod naslovom 2 razdelka 1a splošnega proračuna Unije. Stroški za osebje in upravni stroški Komisije, ki nastanejo pri usklajevanju programa Copernicus, bi se morali financirati iz proračuna Unije.

(11)     Da bi se izboljšalo izvajanje programa Copernicus in njegovo dolgoročno načrtovanje, bi morala Komisija sprejeti letni delovni program, usklajen s prednostnimi nalogami, cilji in strategijami večletnega načrta.

(12)     Copernicus bi moral biti uporabniško usmerjen, zato potrebuje stalno in učinkovito udeležbo uporabnikov, zlasti glede opredelitve in potrjevanja storitvenih zahtev.

(13)     Mednarodna razsežnost programa Copernicus je zlasti pomembna pri izmenjavi podatkov in informacij ter pri dostopu do opazovalne infrastrukture. Takšen sistem izmenjave je bolj stroškovno učinkovit kot sheme za odkup podatkov in krepi svetovno razsežnost programa.

(14)     Sporazum EGP in okvirni sporazumi z državami kandidatkami in možnimi državami kandidatkami določajo sodelovanje teh držav v programih Unije. Sodelovanje ostalih tretjih držav in mednarodnih organizacij bi bilo treba omogočiti s sklenitvijo ustreznih mednarodnih sporazumov.

(15)     Državam članicam, tretjim državam in mednarodnim organizacijam bi bilo treba omogočiti, da prispevajo k programom na podlagi ustreznih sporazumov.

(16)     Komisija bi morala biti splošno odgovorna za program Copernicus. Morala bi določiti prednostne naloge in cilje programa ter zagotoviti splošno usklajevanje in nadzor programa.

(17)     Ob upoštevanju partnerske razsežnosti programa Copernicus ter zaradi preprečevanja podvajanja tehničnega strokovnega znanja bi bilo treba izvajanje programa prenesti na subjekte z ustrezno tehnično in strokovno zmogljivostjo.

(18)     Kjer je to primerno, se lahko Komisija pri izvajanju programa Copernicus opre na pristojne agencije Unije, kot so Evropska agencija za okolje (EEA), Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX), Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA) in Satelitski center Evropske unije (EUSC) ali kateri koli ustrezni organ, ki je morda upravičen do prenosa pooblastil v skladu s členom 58 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije[12].

(19)     V skladu s členom 61(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 bi morala biti izbira subjektov („izvajalcev“), ki jih Komisija lahko pooblasti za izvajanje nalog, pregledna, objektivno utemeljena in ne bi smela povzročati navzkrižja interesov. Zaradi posebne narave zadevnih nalog je bil za določitev morebitnih najustreznejših izvajalcev, ki bi bili pooblaščeni za posredno upravljanje programa Copernicus, izbran postopek ad-hoc, ki temelji na razpisu za prijavo interesa.

(20)     Komisija bi morala nadzirati izvajalce programa Copernicus, pri čemer se jim omogoči potrebna samostojnost za izvajanje nalog, ki so jim bile zaupane. Komisiji bi morali predložiti letni delovni program skupaj z letnim poročilom o izvajanju.

(21)     Da bi Komisija izpolnila svoje obveznosti v skladu s členom 317 PDEU, je pomembno, da ima na voljo potrebna sredstva za nadzor dejavnosti subjektov, ki jih pooblasti za izvajanje nalog v okviru programa Copernicus. To ne vključuje samo pooblastil, ki ji jih že zagotavlja Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012, ampak tudi možnost dajanja navodil izvajalcu in izvajanja inšpekcijskih pregledov. Zlasti v nujnem primeru ali v primeru nepredvidenih dogodkov in vedno, ko izvajalec ne more izvajati svojih nalog, bi morala Komisija imeti možnost, da prekliče prenos pooblastil in ukrepa v imenu izvajalca. Uporaba te možnosti bi morala biti sorazmerna s cilji, ki jih je treba doseči, zato je treba sporazum o prenosu pooblastila prekiniti za toliko časa, kot je potrebno za izvedbo potrebnih dejavnosti.

(22)     Za trajnostno uresničitev cilja programa Copernicus je treba uskladiti dejavnosti številnih partnerjev, ki sodelujejo v programu Copernicus, ter razviti, vzpostaviti in upravljati storitvene in opazovalne zmogljivosti, ki so skladne s potrebami uporabnikov. S tem v zvezi bi moral Komisiji pri zagotavljanju usklajevanja prispevkov Unije, držav članic in medvladnih agencij za Copernicus pomagati odbor, da bi se čim bolj izkoristile obstoječe zmogljivosti ter ugotovile pomanjkljivosti, ki jih je treba obravnavati na ravni Unije. Odbor bi moral Komisiji pomagati tudi pri spremljanju skladnega izvajanja programa Copernicus.

(23)     Delo izvajalcev, ki jih je Komisija pooblastila za izvajanje nalog, bi bilo treba oceniti tudi na podlagi kazalnikov uspešnosti. S tem bi se Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovil dokaz o napredku operativnih dejavnosti programa Copernicus in izvajanja programa.

(24)     Uporabnikom bi bilo treba omogočiti popoln, odprt in brezplačen dostop do podatkov in informacij, pridobljenih v okviru programa Copernicus, da bi se spodbudila njihova uporaba in izmenjava ter okrepili evropski trgi za opazovanje Zemlje, zlasti v prodajnem sektorju, s čimer bi se omogočila rast in ustvarjanje delovnih mest.

(25)     V vsakem primeru, ko bi lahko dostop do podatkov in informacij programa Copernicus ali tretje strani oziroma njihova uporaba ogrozila varnost Unije in njenih držav članic ali ogrozila njihove zunanje odnose, bi morala Komisija omejiti razpoložljivost teh podatkov in informacij ali omejiti število dodeljenih dovoljenj.

(26)     Vprašanje lastništva infrastrukture vesoljske komponente programa Copernicus je pomembno in se ne sme obravnavati ločeno od pravic in dolžnosti, ki jih to lastništvo prenaša na lastnika. Lastnik bi morala postati Unija, da bi imela pravico do uporabe, prenosa in odstranitve. V primeru satelitov Sentinel lastništvo pomeni zlasti pravico do odločanja o politiki glede podatkov in do upravljanja izvajanja te politike, pravico do izbire modela uporabe in upravljavca satelitov Sentinel ter pravico do sklepanja mednarodnih sporazumov s tretjimi državami, med drugim v zvezi z izmenjavo satelitskih podatkov.

(27)     Finančni interesi Unije bi morali biti v celotnem ciklu odhodkov zaščiteni s sorazmernimi ukrepi, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem nepravilnosti, povračilom izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno uporabljenih sredstev ter po potrebi upravnimi in finančnimi kaznimi v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

(28)     Da bi se povečala vrednost programa Copernicus za uporabnike, bi morali Komisiji pomagati predstavniki vmesnih in končnih uporabnikov, strokovnjaki iz držav članic, vključno s strokovnjaki ustreznih nacionalnih agencij ali neodvisni strokovnjaki.

(29)     Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe v zvezi s sprejetjem letnega delovnega programa, večletnega načrta za obdobje 2014–2020 in ukrepov za spodbujanje konvergence držav članic pri uporabi podatkov in informacij programa Copernicus ter njihovega dostopa do tehnologije in razvoja na področju opazovanja Zemlje, bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Komisijo. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[13].

(30)     Zaradi obveščanja držav članic in spoštovanja nepristranskosti pri sprejemanju odločitev bi bilo treba postopek svetovanja uporabiti za sprejemanje ukrepov za spodbujanje konvergence držav članic pri uporabi podatkov in informacij programa Copernicus ter njihovega dostopa do tehnologije in razvoja na področju opazovanja Zemlje. Postopek pregleda bi bilo treba uporabiti za sprejetje letnega delovnega programa in večletnega načrta za obdobje 2014–2020 glede na to, da se ta akt nanaša na program z bistvenimi posledicami.

(31)     Da bi se upoštevala morebitna varnostna tveganja ter pasovna širina in druge tehnične omejitve, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z zahtevami glede podatkov, potrebnih za operativne storitve; pogoji in postopki glede dostopa do podatkov in informacij programa Copernicus ter njihove registracije in uporabe; pogoji in postopki za posredovanje in uporabo satelitskih podatkov, posredovanih sprejemnim postajam, ki niso del programa Copernicus, ter za arhiviranje podatkov in informacij programa Copernicus; posebnimi tehničnimi merili, ki so potrebna za preprečevanje motenj podatkovnega in informacijskega sistema programa Copernicus; merili za omejitev razširjanja podatkov in informacij programa Copernicus zaradi nasprotujočih si pravic in varnostnih interesov ter merili za izvedbo ocene varnosti. Zlasti je pomembno, da Komisija med svojim pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se ustrezni dokumenti predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati, pravočasno in na ustrezen način.

(32)     Da bi se omogočile prilagoditve in nov razvoj, bi bilo treba spremljati in vrednotiti ukrepe, ki jih financira ta uredba.

(33)     Cilja te uredbe, tj. vzpostavitve programa Copernicus, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, ker bo obsegal tudi vseevropske zmogljivosti in bo odvisen od usklajenega izvajanja storitev v državah članicah, ki ga je treba usklajevati na ravni Unije. Ker je ta cilj zaradi obsega ukrepa lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(34)     Zato je treba razveljaviti Uredbo (EU) št. 911/2010, da bi se vzpostavil ustrezen okvir za upravljanje in financiranje ter od leta 2014 naprej zagotovil v celoti delujoč program Copernicus –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1 Predmet

Ta uredba vzpostavlja program Unije za opazovanje Zemlje z imenom Copernicus in določa pravila za njegovo izvajanje.

Člen 2 Splošni cilji

1.           Program Copernicus prispeva k naslednjim splošnim ciljem:

(a) varstvo okolja ter zagotavljanje podpore prizadevanjem za civilno zaščito in varnost;

(b) podpora strategiji za rast Evropa 2020 s prispevanjem k ciljem v zvezi s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo; s spodbujanjem komercialnih sistemov bo prispeval zlasti h gospodarski stabilnosti in rasti.

2.           Prvotni podatki in informacije, dobljeni z opazovanjem iz vesolja in na podlagi razpoložljivih podatkov in situ (v nadaljnjem besedilu: podatki in informacije programa Copernicus), so natančni in zanesljivi, se dobavljajo dolgoročno in trajnostno ter izpolnjujejo zahteve skupnosti uporabnikov programa Copernicus. Dostop do teh podatkov je popoln, odprt in brezplačen ter v skladu s pogoji iz te uredbe ali na podlagi te uredbe.

3.           Za namene odstavka 2 so skupnosti uporabnikov Copernicus opredeljene kot skupnosti, ki zajemajo evropske nacionalne, regionalne ali lokalne organe, ki jim je bila zaupana opredelitev, izvajanje, izvrševanje ali spremljanje javne storitve ali politike na področjih iz člena 4(1).

4.           Doseganje ciljev iz odstavka 1 se meri z naslednjimi kazalniki rezultatov:

(a) podatki in informacije, ki so bili dani na voljo v skladu z ustreznimi zahtevami glede zagotavljanja storitev na področju okolja, civilne zaščite in varnosti;

(b) prodor na trg in konkurenčnost evropskih izvajalcev v prodajnem sektorju.

Člen 3 Posebni cilji

1.           Da bi se dosegli splošni cilji iz člena 2, program Copernicus obravnava potrebe uporabnikov in zagotavlja operativne storitve iz člena 4(1). Ta cilj se meri na podlagi uporabe podatkov in informacij, ki se meri na podlagi večanja števila uporabnikov, obsega podatkov in informacij z dodano vrednostjo, do katerih so dostopali uporabniki, ter napredka pri širjenju po državah članicah.

2.           Program Copernicus zagotavlja trajen in zanesljiv dostop do opazovanj iz vesolja, ki jih je opravila avtonomna služba Unije za opazovanje Zemlje, ter temelji na obstoječi infrastrukturi in zmožnostih, ki jih po potrebi dopolni. Ta cilj se meri na podlagi dosežene vesoljske infrastrukture v smislu uporabljenih satelitov in podatkov, ki jih proizvede.

Člen 4 Obseg storitev programa Copernicus

Storitve programa Copernicus iz člena 3(1) vključujejo:

1.           operativne storitve:

(a) storitve spremljanja ozračja zagotavljajo informacije o kakovosti zraka na evropski ravni in kemijski sestavi ozračja na svetovni ravni. Poleg tega, da zagotavljajo zlasti informacije za sisteme spremljanja kakovosti zraka na lokalni in nacionalni ravni, bi morale prispevati k spremljanju atmosferskih kemičnih podnebnih spremenljivk;

(b) storitve za spremljanje morskega okolja zagotavljajo informacije o stanju in dinamiki fizičnih oceanskih in morskih ekosistemov na svetovnih oceanskih in evropskih regionalnih območjih;

(c) storitve za spremljanje kopnega zagotavljajo informacije za podporo globalnega in lokalnega okoljskega spremljanja biotske raznovrstnosti, tal, vode, gozdov in naravnih virov ter splošno izvajanje politike na področju okolja, kmetijstva, razvoja, energetike, urbanističnega načrtovanja, infrastrukture in prometa;

(d) Storitve za spremljanje podnebnih sprememb zagotavljajo informacije, s katerimi se povečuje baza znanja za podporo politikam za prilagajanje nanje in ublažitev njihovih posledic. Prispevajo zlasti k zagotavljanju ključnih podnebnih spremenljivk, podnebnih analiz in napovedi na časovnih in prostorskih ravneh, ki so pomembne za strategije prilagajanja podnebnim spremembam in ublažitev njihovih posledic, za številna področja sektorskih in družbenih koristi v Uniji;

(e) storitve za ukrepanje v kriznih razmerah zagotavljajo informacije za ukrepanje v kriznih razmerah v zvezi z različnimi vrstami nesreč, vključno z vremensko pogojenimi nesrečami, geofizikalnimi nesrečami, nesrečami, ki jih namerno ali nenamerno povzroči človek, in ostalimi humanitarnimi nesrečami, ter za dejavnosti za preprečevanje, pripravljenost, odzivanje in vzpostavitev normalnega stanja na področju kriznih razmer;

(f) varnostne storitve zagotavljajo informacije za podporo v zvezi z varnostnimi izzivi Evrope pri izboljševanju zmogljivosti za preprečevanje kriznih razmer, pripravljenost in odzivanje, zlasti za nadzor meja in plovbe, vendar tudi za podporo zunanjih ukrepov Unije na podlagi odkrivanja in spremljanja vseregijskih varnostnih groženj, ocen tveganja, sistemov zgodnjega opozarjanja ter kartiranja in spremljanja mejnih območij;

2.           razvojne dejavnosti, ki zajemajo izboljšanje kakovosti in učinkovitosti operativnih storitev, vključno z njihovim razvojem in prilagajanjem, ter preprečevanje ali ublažitev operativnih tveganj;

3.           podporne dejavnosti, ki vključujejo ukrepe za spodbujanje uporabnikov in prodajnih sistemov k uporabi operativnih storitev, ter dejavnosti sporočanja in razširjanja.

Člen 5 Vesoljska komponenta

Vesoljska komponenta programa Copernicus omogoča opazovanja iz vesolja, da bi se dosegli cilji iz členov 2 in 3, pri čemer podpira predvsem operativne storitve iz člena 4(1). Vesoljska komponenta programa Copernicus vključuje naslednje dejavnosti:

(a) zagotavljanje opazovanj iz vesolja, vključno z:

– delovanjem vesoljske infrastrukture Copernicus, ki obsega tudi dodeljevanje nalog satelitom, spremljanje in nadzor satelitov, sprejemanje, obdelavo, arhiviranje in razširjanje podatkov ter trajno kalibracijo in potrjevanje;

– zagotavljanjem podatkov in situ za kalibracijo in potrjevanje opazovanj iz vesolja;

– zagotavljanjem, arhiviranjem in razširjanjem podatkov, dobljenih z vesoljsko misijo tretje strani, ki dopolnjujejo vesoljsko infrastrukturo programa Copernicus;

– vzdrževanjem vesoljske infrastrukture programa Copernicus;

(b) dejavnosti v odziv na razvijajoče se potrebe uporabnikov, vključno z:

– ugotavljanjem vrzeli v opazovanjih in opredelitvijo novih vesoljskih misij na podlagi zahtev uporabnikov;

– razvojem za posodobitev in dopolnitev vesoljske komponente programa Copernicus, vključno z zasnovo in oddajo naročil za nove elemente vesoljske infrastrukture;

(c) prispevanje k zaščiti satelitov pred tveganjem trka.

Člen 6 Komponenta in situ

Komponenta in situ programa Copernicus vključuje naslednje dejavnosti:

(a) usklajevanje in harmonizacija zbiranja in zagotavljanja podatkov in situ, zagotavljanje podatkov in situ za operativne storitve, vključno s podatki in situ tretje strani na mednarodni ravni;

(b) tehnična pomoč Komisiji v zvezi s storitvenimi zahtevami za podatke, zbrane z opazovanjem in situ;

(c) sodelovanje z izvajalci in situ pri spodbujanju skladnosti razvojnih dejavnosti v zvezi z opazovalno infrastrukturo in omrežji in situ.

Člen 7 Financiranje

1.           Največji znesek finančnih sredstev, dodeljenih programu Copernicus za obdobje 2014–2020, znaša 3 786 milijonov EUR v cenah iz leta 2011.

2.           Proračunski organ vsako leto odobri sredstva v mejah iz večletnega finančnega okvira. Proračunske obveznosti za dejavnosti, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razčlenijo v letne obroke preko več let.

3.           Z dodeljenimi finančnimi sredstvi za program Copernicus se lahko krijejo tudi stroški, ki se nanašajo na dejavnosti priprave, spremljanja, nadzora, revizije in vrednotenja, ki so neposredno potrebne za upravljanje programa Copernicus in doseganje njegovih ciljev, zlasti za študije, sestanke, informacijske in komunikacijske dejavnosti, ter stroški, povezani z omrežji IT, ki se osredotočajo na obdelavo informacij in izmenjavo podatkov. Sredstva, ki so v skladu s to uredbo dodeljena komunikacijskim dejavnostim, lahko sorazmerno prispevajo tudi k institucionalnemu obveščanju o političnih prednostnih nalogah Unije.

4.           Za naloge, zaupane drugim organom, se uporabljajo postopki iz členov 164 in 165 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Člen 8 Delovni program Komisije

Komisija za vsako leto izvajanja programa Copernicus sprejme delovni program v skladu s členom 84 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(3) te uredbe.

Člen 9 Sodelovanje z državami članicami

1.           Komisija sodeluje z državami članicami, da bi izboljšala izmenjavo podatkov in informacij med njimi ter povečala obseg podatkov in informacij, ki so na voljo v okviru programa Copernicus.

2.           Komisija lahko sprejme ukrepe za spodbujanje konvergence držav članic pri uporabi podatkov in informacij programa Copernicus ter njihovega dostopa do tehnologije in razvoja na področju opazovanja Zemlje. Ti ukrepi ne izkrivljajo svobodne konkurence. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 21(2).

Člen 10 Mednarodno sodelovanje

1.           Unija, ki jo zastopa Komisija, lahko sklene sporazume z naslednjimi tretjimi državami:

(a) državami Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so pogodbenice Sporazuma EGP, v skladu s pogoji iz Sporazuma EGP;

(b) državami kandidatkami in možnimi državami kandidatkami v skladu z ustreznimi okvirnimi sporazumi ali protokolom k sporazumu o pridružitvi o splošnih načelih in pogojih sodelovanja teh držav v programih Unije;

(c) Švico, ostalimi tretjimi državami, ki niso navedene v točkah (a) in (b), ter mednarodnimi organizacijami v skladu s sporazumi, ki jih je Unija sklenila s takimi tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami v skladu s členom 218 PDEU ter v katerih so določeni pogoji in podrobna pravila za njihovo sodelovanje.

2.           Tretje države ali mednarodne organizacije lahko za program zagotovijo finančno podporo ali prispevke v naravi. Finančna podpora se obravnava kot zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Finančna podpora in prispevki v naravi so dopustni pod pogoji iz sporazuma, ki je bil sklenjen z zadevno tretjo državo ali mednarodno organizacijo.

Člen 11 Vloga Komisije

1.           Komisija je splošno odgovorna za program. Določa prednostne naloge in cilje programa ter nadzira njegovo izvajanje, zlasti v zvezi s stroški, časovnim razporedom in uspešnostjo.

2.           Komisija v imenu Unije in v okviru svojih pristojnosti skrbi za odnose s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pri čemer zagotavlja usklajenost programa Copernicus z dejavnostmi na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni.

3.           Komisija usklajuje prispevke držav članic, pri čemer si prizadeva za zagotavljanje operativnih storitev in dolgoročno razpoložljivost podatkov, zbranih z infrastrukturo za opazovanje, ki je potrebna za delovanje storitev.

4.           Komisija zagotavlja povezljivost in skladnost programa Copernicus z drugimi ustreznimi politikami, instrumenti, programi in ukrepi Unije.

5.           Komisija vzdržuje pregledno in redno sodelovanje uporabnikov in posvetovanje z njimi, na podlagi katerih se lahko opredelijo zahteve uporabnikov na ravni Unije in nacionalni ravni.

6.           Komisija v skladu s členom 22 sprejme delegirane akte o določitvi zahtev glede podatkov, ki so potrebni za operativne storitve, in s tem zagotovi njihov razvoj.

7.           Komisija zagotovi razpoložljivost finančnih virov za financiranje programa Copernicus.

Člen 12 Izvajalci

1.           Kadar to ustrezno utemeljuje posebna narava dejavnosti in posebno strokovno znanje organa Unije, lahko Komisija deloma ali v celoti zaupa izvedbene naloge iz člena 4 pristojnim organom Unije. Te agencije vključujejo:

(a) Evropsko agencijo za okolje (EEA);

(b) Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX);

(c) Evropsko agencijo za pomorsko varnost (EMSA);

(d) Satelitski center Evropske unije (EUSC).

2.           Pri izbiri organa Unije se ustrezno upoštevata stroškovna učinkovitost prenosa zadevnih nalog ter učinek na strukturo upravljanja organa in njegove finančne in človeške vire.

3.           Naloge izvrševanja proračuna, ki so bile izjemoma prenesene na pristojne organe Unije v skladu s tem členom, se za namene obveščanja vključijo v delovni program zadevnega organa Unije.

4.           Komisija lahko deloma ali v celoti zaupa naloge razvoja vesoljske komponente iz člena 5(b) Evropski vesoljski agenciji (ESA).

5.           Komisija lahko deloma ali v celoti zaupa operativne naloge vesoljske komponente iz člena 5(a) ESA in Evropski organizaciji za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT).

6.           Komisija lahko deloma ali v celoti zaupa dejavnosti komponente in situ iz člena 6 izvajalcem storitev iz člena 4.

Člen 13 Izbor izvajalcev

1.           Poleg izvajalcev iz člena 12 izbere Komisija izvajalce, na katere prenese naloge, ki jih je treba izvajati v skladu s postopkom iz odstavkov 2, 3 in 4 tega člena.

2.           Komisija za morebitne izvajalce objavi razpis za prijavo interesa. Razpis vključuje merila za izključitev in izbor v skladu s postopkom, opredeljenim v nadaljevanju.

3.           Komisija začne pregleden in objektiven dialog s subjekti, ki izpolnjujejo merila za izbor, ne da bi s tem sprožila nasprotje interesov. Po končanem dialogu Komisija sklene sporazume o prenosu s subjektom ali subjekti, ki so dokazali, da so izkušeni, ter da imajo operativno in finančno zmogljivost.

4.           Pred sklenitvijo sporazumov o prenosu lahko Komisija začne neposredna pogajanja s subjekti iz člena 12 ali v ustrezno utemeljenih in dokumentiranih izjemnih primerih, zlasti če:

(a) po objavi razpisa za prijavo interesa morebitnih izvajalcev niso bila predložena nobene ustrezna ponudba;

(b) imajo naloge, ki jih je treba opraviti, posebne značilnosti, zaradi katerih je potreben določen izvajalec, ki ga odlikuje tehnična zmogljivost, visoka stopnja specializacije ali upravna pristojnost;

(c) bi v izjemno nujnih primerih, do katerih je prišlo zaradi nepredvidenih dogodkov, ki jih ni mogoče pripisati Uniji, skladnost s postopkom iz odstavkov 2 in 3 neupravičeno ogrozila izvajanje nalog, ki jih je treba opraviti.

Člen 14 Nadzor izvajalcev

1.           Dodatne naloge, ki niso določene v sporazumu o prenosu, izvajajo izvajalci le na podlagi odobritve Komisije. Izvajalec za dodatne naloge ne sme zahtevati nobene odškodnine ali nadomestila, razen povračila stroškov.

2.           Komisija zagotovi, da izvajalci v celoti razkrijejo svoje račune ter vse ustrezne dokumente in informacije. Komisija lahko opravi kakršen koli inšpekcijski pregled, vključno s pregledom na kraju samem, ki je potreben za preverjanje skladnosti s to uredbo in ustreznimi sporazumi o prenosu.

3.           Kadar tako zahtevajo nujni ali nepredvideni dogodki ali na podlagi utemeljene zahteve izvajalca, lahko Komisija ukrepa v imenu izvajalca, pri čemer prekine sporazum o prenosu za čas in v zvezi z dejanji, ki so potrebna za izvedbo zadevnih dejanj.

4.           Pritožbe v zvezi z oddajo naročil in dodeljevanjem nepovratnih sredstev s strani izvajalcev pri izvrševanju sporazuma o prenosu ali delovnega programa se lahko predložijo Komisiji. Vendar lahko te pritožbe zadevajo le namerne kršitve, hudo malomarnost ali goljufijo in se predložijo šele po tem, ko so bile uporabljene vse možnosti vložitve pritožbe pri izvajalcu.

Člen 15 Politika glede podatkov in informacij programa Copernicus

1.           Dostop do podatkov in informacij programa Copernicus je popoln, odprt in brezplačen, pri čemer zanj veljajo naslednje omejitve:

(a) pogoji za izdajo dovoljenj v zvezi s podatki in informacijami tretje strani;

(b) oblike razširjanja, značilnosti in načini razširjanja podatkov;

(c) varnostni interesi in zunanji odnosi Unije ali njenih držav članic;

(d) tveganje motenj v sistemu, ki zagotavlja podatke in informacije programa Copernicus, iz varnostnih ali tehničnih razlogov.

Člen 16 Omejitve in pogoji glede dostopa in uporabe

1.           Komisija lahko v skladu s členom 22 sprejme delegirane akte o:

(a) pogojih in postopkih v zvezi z dostopom do podatkov in informacij programa Copernicus ter njihovo registracijo in uporabo, vključno z oblikami, značilnostmi in načini razširjanja;

(b) pogojih in postopkih za posredovanje in uporabo satelitskih podatkov, posredovanih sprejemnim postajam, ki niso del programa Copernicus;

(c) pogojih in postopkih za arhiviranje podatkov in informacij programa Copernicus;

(d) posebnih tehničnih merilih, potrebnih za preprečevanje motenj v sistemu podatkov in informacij programa Copernicus, vključno s prednostnim dostopom;

(e) merilih za omejitev razširjanja podatkov in informacij programa Copernicus zaradi nasprotujočih si pravic ali varnostnih interesov;

(f) merilih za izvedbo ocene varnosti.

2.           Komisija določi ustrezna dovoljenja za podatke in informacije programa Copernicus in tretjih strani ter prenos satelitskih podatkov na sprejemne postaje, ki niso del programa Copernicus, v skladu s to uredbo in delegiranimi akti iz odstavka 1.

Člen 17 Zaščita varnostnih interesov

1.           Komisija izvede predhodno oceno varnosti v zvezi s podatki in informacijami programa Copernicus, da bi opredelila podatke in informacije, ki so bistveni za zaščito interesov varnosti Unije ali nacionalne varnosti.

2.           Države članice in tretje države, ki sodelujejo v programu Copernicus v skladu s členom 10, lahko zaprosijo Komisijo za izvedbo nove ocene varnosti, če je takšna nova ocena potrebna zaradi razvoja dogodkov na področju varnosti.

3.           Kadar predhodne ocene varnosti ni mogoče izvesti v časovnem okviru zbiranja in priprave podatkov in informacij programa Copernicus, lahko Komisija izvede oceno varnosti na kraju samem.

4.           Komisija na podlagi meril, sprejetih v skladu s členom 16(1)(f), izda navodila glede omejitev razširjanja podatkov in informacij programa Copernicus v posameznih primerih. V nujnem primeru se navodila Komisije sprejmejo v čim krajšem času, ki je potreben, da so veljavna. Komisija sprejme ukrep, ki je z vidika ciljev programa Copernicus ter politike glede podatkov in informacij tega programa najmanj moteč. Njena navodila so sorazmerna, tudi v zvezi s pravočasnostjo in ozemeljskim področjem uporabe, pri čemer je zaščita ogroženega varnostnega interesa uravnotežena z razpoložljivostjo podatkov in informacij iz drugih virov.

Člen 18 Zaščita finančnih interesov Unije

1.           Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega programa, finančni interesi Unije zaščiteni z izvajanjem preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračalnimi upravnimi in finančnimi kaznimi.

2.           Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče lahko izvajajo revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi tega programa.

3.           Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi, opravi preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi v zvezi s sporazumom o nepovratnih sredstvih, odločbo o nepovratnih sredstvih ali naročilom, ki se financira v skladu s programom, ugotovil morebitne primere goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije.

4.           Ne glede na odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe, sporazumi in odločbe o nepovratnih sredstvih, ki izhajajo iz izvajanja tega programa, vsebujejo določbe, ki izrecno pooblaščajo Komisijo, Evropsko računsko sodišče in urad OLAF za izvajanje takšnih revizij in preiskav v skladu s svojimi pristojnostmi.

Člen 19 Lastništvo

1.           Unija ali posebej za to imenovan organ ali sklad je lastnik vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ustvarjenih ali razvitih v okviru programa Copernicus, v skladu s sporazumi, sklenjenimi s tretjimi strankami, kjer je to primerno, pri čemer se upoštevajo obstoječe lastninske pravice.

2.           Pogoji glede prenosa lastništva na Unijo so določeni v sporazumih iz odstavka 1.

3.           Komisija v skladu s členom 22 sprejme delegirane akte za določitev pogojev v primeru morebitnega naknadnega prenosa lastništva z Unije. V delegiranem aktu je na pregleden in objektiven način, ki ne povzroča navzkrižja interesov, imenovan naknaden organ ali sklad.

Člen 20 Pomoč Komisiji

1.           Komisiji lahko pomagajo predstavniki končnih uporabnikov, neodvisni strokovnjaki, ki ji pomagajo zlasti v zvezi z vprašanji o varnosti, in predstavniki ustreznih nacionalnih agencij, zlasti nacionalnih vesoljskih agencij, da bi ji zagotovili potrebno tehnično in znanstveno strokovno znanje ter povratne informacije uporabnikov.

Člen 21 Postopek v odboru

1.           Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu: odbor Copernicus). Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 22 Izvajanje pooblastila

1.           Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena.

2.           Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 16(1) in 19(3) se Komisiji podeli za nedoločen čas od 1. januarja 2014.

3.           Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekličeta prenos pooblastila. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tem sklepu. Preklic začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v njem. Ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.           Takoj, ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.           Delegirani akti, sprejeti v skladu s členoma 16(1) in 19(3), začnejo veljati le, če jim v dveh mesecih od dneva uradnega obvestila o njih ne nasprotujeta niti Evropski parlament niti Svet ali če Evropski parlament in Svet pred iztekom tega roka obvestita Komisijo, da jim ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 23 Ocena

1.           Komisija najpozneje do 30. junija 2018 pripravi poročilo o oceni v zvezi doseganjem ciljev za vse naloge, financirane v okviru programa Copernicus, in sicer na ravni njihovih rezultatov in učinkov, ter v zvezi z njihovo evropsko dodano vrednostjo in učinkovitostjo porabe sredstev. Ocena obravnava zlasti stalno ustreznost vseh ciljev in prispevek ukrepov k ciljem iz členov 2 in 3.

2.           Komisija izvede oceno iz odstavka 1 v tesnem sodelovanju z izvajalci, medtem ko skupnosti uporabnikov programa Copernicus proučijo učinkovitost in uspešnost programa Copernicus ter njegov prispevek k ciljem iz členov 2 in 3. Komisija sporoči rezultate teh ocen Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

3.           Komisija lahko ob pomoči neodvisnih subjektov po potrebi oceni načine izvedbe projektov in vpliv njihove izvedbe, da bi ugotovila, ali so bili cilji, vključno s cilji varstva okolja, doseženi.

4.           Komisija lahko od države članice zahteva, da zagotovi posebno oceno ukrepov in povezanih projektov, financiranih v okviru te uredbe, ali da ji po potrebi zagotovi podatke in podporo, ki so potrebni za oceno teh projektov.

Člen 24 Razveljavitev

Uredba (EU) št. 911/2010 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 25 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA

              1.1.    Naslov predloga

              1.2.    Zadevno področje v strukturi ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančni vpliv

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Pravila o spremljanju in poročanju

              2.2.    Sistem upravljanja in nadzora

              2.3.    Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

3.           OCENJENI FINANČNI VPLIV PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2.    Ocenjeni vpliv na odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenega vpliva na odhodke

              3.2.2. Ocenjeni vpliv na odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjeni vpliv na odobritve za upravne zadeve

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjeni vpliv na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA

1.1.        Naslov predloga

Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega programa za opazovanje Zemlje (Copernicus)

1.2.        Zadevno področje v strukturi ABM/ABB[14]

Naslov 02: Podjetje

Poglavje 02 06: Copernicus

1.3.        Vrsta predloga

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[15]

þ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa

¨ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep

1.4.        Cilji

Copernicus je novo ime evropskega programa za opazovanje Zemlje – GMES (Globalno spremljanje okolja in varnosti). Zajema vse dejavnosti za zagotovitev, da imajo uporabniki v EU in državah članicah, ki so odgovorni za oblikovanje, izvajanje in spremljanje politike, ves čas na voljo natančne in zanesljive podatke in informacije o okoljskih vprašanjih in zadevah v zvezi z varnostjo. Namen programa Copernicus je zagotoviti Evropi stalen, neodvisen in zanesljiv dostop do podatkov in informacij o opazovanju Zemlje.

Copernicus je program, ki ga je treba izvajati v skladu s strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Zaradi prispevanja k rasti in gospodarski stabilnosti, ki se bosta dosegla s spodbujanjem komercialnih sistemov z dodano vrednostjo, je program del vodilne pobude za industrijsko politiko po strategiji Evropa 2020[16].

Copernicus prispeva k doseganju naslednjih splošnih ciljev:

(a) varstvo okolja ter zagotavljanje podpore prizadevanjem za civilno zaščito in varnost;

(b) podpora strategiji Evropa 2020 za rast s prispevanjem k ciljem v zvezi s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo; s spodbujanjem komercialnih sistemov bo prispeval zlasti h gospodarski stabilnosti in rasti.

Skupnosti uporabnikov Copernicus so opredeljene kot skupnosti, ki zajemajo evropske nacionalne, regionalne ali lokalne organe, ki jim je bila zaupana opredelitev, izvajanje, izvrševanje ali spremljanje javne storitve ali politike na področjih iz člena 4(1) Uredbe. Skupine, ki bodo najbolj občutile učinke, bodo vključevale:

– javne organe na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni (ki sodelujejo kot uporabniki in vlagatelji), vključno z javnimi organi v tretjih državah (kot so države, ki sodelujejo v programu, in države, ki imajo koristi npr. od programa GMES in pobude Afrika);

– prodajno panogo, zlasti MSP, in

– končne uporabnike (regionalne in lokalne organe, javne ustanove, vključno z univerzami, raziskovalna središča in celo posamezne državljane, ki uporabljajo javne storitve, ki jih omogoča program Copernicus), stranke v prodajnem sektorju.

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom

Program Copernicus prispeva k ciljem strategije Evropa 2020, tako da si prizadeva za:

– „okolju prijaznejše gospodarstvo, ki je gospodarno z viri“; tj. zlasti ohranjanje in upravljanje okoljskih virov in ekosistemov ter biotske raznovrstnosti; doseganje večje učinkovitosti zaradi boljšega izvrševanja politik EU, kot so promet, na primer s spremljanjem ledu, da se omogočijo boljše ladijske poti, kmetijstvo, na primer s podporo pametnemu kmetovanju, s katerim se zmanjšuje potreba novih ponudnikov, in energetika, z merjenjem sončnega sevanja, ki je potrebno za proizvodnjo fotonapetostne energije;

– „bolj konkurenčno gospodarstvo“; cilj programa Copernicus kot vodilne pobude na področju industrijske in vesoljske politike je povečati konkurenčnost industrije EU ter njeno tehnološko prednost v vesolju in drugod; njegov cilj je zlasti ustvariti poslovni potencial za MSP s spodbujanjem inovacij v prodajnem sektorju in razvojem novih storitev, ki so odvisne od informacij programa Copernicus;

– „gospodarstvo, ki temelji na znanju“; cilj programa Copernicus je prispevati k boljšemu razumevanju globalnih izzivov; z zagotavljanjem ključnih podatkov podpira razvoj raziskav/znanosti;

– „gospodarstvo, ki temelji na inovacijah“; program Copernicus omogoča nastanek visoko inovativnih prodajnih storitev. Prizadeva si za ustvarjanje partnerstev med raziskovalnimi in poslovnimi skupnostmi ter lahko določi referenčna merila za prenos raziskav in razvoja v poslovanje;

– „gospodarstvo z visoko stopnjo zaposlenosti“; program Copernicus ustvarja dodatni potencial za nova delovna mesta z večanjem dodatnega povpraševanja po visokokvalificiranih delavcih;

– „ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo“; tj. potreba po novi zemeljski infrastrukturi, zlasti v EU-12; z ustvarjanjem novega poslovnega potenciala za MSP v vseh državah članicah EU bo program Copernicus dal zagon tistim državam, ki zaostajajo na področju storitev za spremljanje kopnega ali storitev v kriznih razmerah, in tako prispeval k cilju večje kohezije med državami članicami. Storitve programa Copernicus so opredeljene kot vseevropske in ustrezajo evropskim zahtevam.

1.4.2.     Posebni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Program Copernicus zajema naslednje posebne cilje:

Posebni cilj št. 1: storitve programa Copernicus

Storitve programa Copernicus za spremljanje kopnega bodo vključevale predvsem storitve za periodično kartiranje pokrovnosti tal na evropski, regionalni in nacionalni ravni ter dinamične dejavnosti spremljanja kopnega.

Storitve programa Copernicus za spremljanje morskega okolja bodo zagotovile informacije o stanju fizičnih oceanskih in morskih ekosistemov na svetovnih oceanskih in evropskih regionalnih območjih. Področja uporabe morskih storitev programa Copernicus vključujejo pomorsko varnost, morsko okolje in obalne regije, morske vire ter sezonske meteorološke napovedi in spremljanje podnebja.

Okoljske storitve programa Copernicus na področju ozračja bodo zagotovile spremljanje kakovosti zraka na evropski ravni in kemijske sestave ozračja na svetovni ravni. Poleg tega, da zagotavljajo zlasti informacije za sisteme spremljanja kakovosti zraka na lokalni in nacionalni ravni, bi morale prispevati k spremljanju atmosferskih kemičnih podnebnih spremenljivk.

Storitve programa Copernicus za spremljanje podnebnih sprememb bodo omogočile prilagajanje nanje in ublažitev njihovih posledic. Zlasti bi morale prispevati k zagotavljanju ključnih podnebnih spremenljivk, podnebnih analiz in napovedi na takšni ravni, da bodo uporabne za prilagajanje in ublažitev, ter zagotavljanju ustreznih storitev.

Storitve programa Copernicus za ukrepanje v kriznih razmerah bodo zagotavljale zemljevide in/ali vnaprej obdelane podatke na različnih ravneh, zbrane za podporo nosilcem dejavnosti za ukrepanje v kriznih razmerah na mednarodni, evropski, nacionalni ali regionalni ravni v zvezi z nesrečami, kot so neurja, požari, poplave, potresi, vulkanski izbruhi, namerne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek ali druge humanitarne nesreče. Te storitve lahko zajemajo celoten ciklus kriznega upravljanja: dejavnosti za preprečevanje, pripravljenost, odzivanje in vzpostavitev normalnega stanja v kriznih razmerah.

Varnostne storitve programa Copernicus bodo zagotovile informacije za podporo v zvezi z izzivi, s katerimi se Evropa srečuje na področju varnosti, predvsem pri kontroli meja, nadzoru plovbe in podpori zunanjim ukrepom EU.

Komponenta in situ programa Copernicus bo na storitvenih področjih zagotovila opazovanja preko naprav v zraku, na morju in na kopnem. Za upravljanje storitev je nujen dostop do referenčnih podatkov. Čeprav so za to odgovorne predvsem države članice, lahko program prispeva k čezmejni harmonizaciji podatkov in situ znotraj EU in dodatnemu zbiranju podatkov in situ zunaj EU. Dejavnosti bodo zaupane subjektom, odgovornim za storitve.

Vključene so tudi horizontalne dejavnosti, ki zajemajo podporo splošnemu upravljanju s sredstvi, dodeljenimi v skladu s to uredbo; nadzor izvajanja vseh dejavnosti programa, zlasti v zvezi s stroški, časovnim razporedom in učinkovitostjo; vzpostavitev ustreznih instrumentov in sprejetje strukturnih ukrepov, ki so potrebni za opredelitev, nadzor, blažitev in spremljanje tveganj, povezanih s programom; odnose s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami; poročanje državam članicam o dejavnostih; usklajevanje z dejavnostmi na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni, zlasti s programom GEOSS; usklajevanje prostovoljnih prispevkov držav članic; zagotavljanje povezljivosti in skladnosti programa z drugimi ustreznimi politikami, instrumenti in ukrepi Unije; ugotavljanje potreb uporabnikov in spremljanje njihovega izvajanja.

Posebni cilj št. 2: opazovanje iz vesolja

Vesoljska komponenta programa Copernicus bo zagotovila trajna opazovanja iz vesolja za storitve iz programa Copernicus.

Vključuje operativne dejavnosti namenske vesoljske infrastrukture (tj. satelitov Sentinel), dostop do misij tretjih strani, razširjanje podatkov, tehnično pomoč Komisiji pri združevanju zahtev za podatke storitev, opredelitev vrzeli v opazovanju in prispevek k natančnemu opisu novih vesoljskih misij.

Razvojne dejavnosti vključujejo zasnovo in oddajo naročil za nove elemente vesoljske infrastrukture, zagotavljanje tehnične pomoči Komisiji pri pretvorbi storitvenih zahtev v specifikacije novih vesoljskih misij ob podpori nosilcev dejavnosti vesoljske infrastrukture in usklajevanje razvoja vesoljskih dejavnosti, vključno z razvojem, katerega namen je posodobitev in dopolnitev vesoljske komponente programa Copernicus.

1.4.3.     Pričakovani rezultati in vpliv

Predviden je razvoj storitev za zagotavljanje dolgoročne trajnosti sistema in obravnavanje potreb novih uporabnikov, ki še niso bile izražene. Prednost je v tem, da program Copernicus ohranja trajno zmožnost doslednega odzivanja na potrebe uporabnikov, s čimer povečuje uporabo storitev in krepi razvoj prodajnega trga.

Gospodarski učinek: razvoj novih proizvodov in novih storitev bo spodbudil inovacije v zvezi s proizvodi in postopki ter tako dolgoročno vplival na evropsko industrijo. Neprekinjeno izvajanje storitev programa Copernicus bi bistveno bolj spodbudilo konkurenčnost industrije in nastajanje gospodarsko uspešnih podjetij.

Učinek na okolje: Razpoložljivost dolgoročnih storitev programa Copernicus podpira cilj, da bi Evropa postala ključni akter na področju podnebnih sprememb. Poleg tega bo zagotovila resnično partnerstvo z GEOSS.

Socialni učinek: ustvarila bi se nova delovna mesta, ne le v satelitski industriji in na področju raziskav in razvoja, ampak tudi v podjetjih, povezanih z razvojem novih tehnik za opazovanje Zemlje, ter v povezanih panogah in storitvah. Še pomembneje pa je, da bo trajnostna zavezanost olajšala razvoj prodajnih storitev, kjer bo učinek na zaposlenost velik.

1.4.4.     Kazalniki rezultatov in vpliva

Doseganje ciljev se bo merilo z naslednjimi kazalniki:

(a) podatki in informacije z dodano vrednostjo, ki so bili dani na voljo v skladu zahtevami glede zagotavljanja storitev;

(b) uporaba podatkov in informacij, ki se meri na podlagi večanja števila uporabnikov, obsega podatkov in informacij z dodano vrednostjo, do katerih so dostopali uporabniki, ter napredka pri širjenju po državah članicah;

(c) prodor na trg in konkurenčnost evropskih izvajalcev v prodajnem sektorju.

Uvedena bodo posebna orodja za redno merjenje teh parametrov, zlasti z vključitvijo posebnih zahtev v sporazume o prenosu in/ali pogodbe, ki bodo sklenjene z izvajalci. Na več mejnikih programa bodo izvedene ad hoc študije, pri katerih bodo izmerjeni stopnja zadovoljstva (morebitnih) uporabnikov ter prodor na trg in vpliv programa Copernicus na konkurenčnost prodajnega sektorja.

Poleg tega se pričakuje, da bo velik del izvajanja programa prenesen na tretje strani. Sporazumi o prenosu bodo vključevali cilje in kazalnike, ki bodo omogočali spremljanje uspešnosti izvajalcev. Ti kazalniki bodo služili tudi splošnemu spremljanju programa, zajemajo pa:

– vzpostavitev šestih storitev na operativni ravni, pri čemer bo vseh šest storitev operativnih do leta 2017;

– zagotavljanje informacij o storitvah v okviru proračuna in načrtovanja, kot je določeno v sporazumih o prenosu in/ali pogodbah z izvajalci;

– število uporabnikov storitev in stopnjo njihovega zadovoljstva;

– razvoj prodajnega sektorja na podlagi podatkov in informacij programa Copernicus;

– zagon in uporabo načrtovanih satelitov ali instrumentov, vključno s ciljem, da so podatki, dobljeni z opazovanjem, pravočasno in v ustrezni obliki predloženi opredeljenim uporabnikom, in sicer v skladu z načrtom, ki bo dogovorjen v okviru dolgoročnega scenarija za vesoljsko komponento;

– opredelitev in razvoj novih satelitov in ustreznega zemeljskega dela v okviru proračuna in načrtovanja, kot je določeno v dolgoročnem scenariju in sporazumu o prenosu, ki bo sklenjen z ESA.

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Premalo zanesljive informacije o stanju Zemlje, ki so na voljo javnim uporabnikom

Zadnjih trideset let so si EU, Evropska vesoljska agencija (ESA) in zadevne države članice z vidika raziskav in razvoja znatno prizadevale na področju opazovanja Zemlje, da bi razvile infrastrukturo in predoperativne storitve za opazovanje Zemlje. Vendar veliko obstoječih storitev za opazovanje Zemlje v Evropi ni dovolj učinkovitih, ker imajo nezadostno infrastrukturo in njihova razpoložljivost dolgoročno ni zagotovljena. Podatki, ki se zbirajo na podlagi obstoječih storitev, ne zajemajo vseh parametrov, ki jih potrebujejo oblikovalci politike[17], ali pa se ne zagotavljajo stalno in trajnostno, zlasti ker je življenjska doba storitev ali temeljna infrastruktura za opazovanje omejena zaradi proračunskih in/ali tehničnih omejitev. Če ta težava ne bo obravnavana, bo to imelo resne kratkoročne in dolgoročne posledice. Kratkoročno na primer ne bodo na voljo zemljevidi za civilno zaščito v primeru naravnih nesreč, dolgoročno pa nosilci odločanja ne bodo imeli na voljo pomembnih podatkov o podnebnih spremembah.

Ogroženost prodajnih naložb

Program Copernicus je v obdobju 2011–2013 temeljil na financah uredbe o začetnih operativnih dejavnostih, tj. sklopu operativnih dejavnosti. Z obstoječim programom, ki zajema začetne operativne dejavnosti, je bil narejen prvi korak k sistemu za opazovanje Zemlje. Vendar je ta program še vedno časovno omejen (tj. 2011–2013).

To tveganje motenj je zelo zaskrbljujoče za končne uporabnike, kot so javni organi, pa tudi za ponudnike prodajnih storitev, ki najverjetneje ne bodo investirali v nezrele, tvegane trge in bodo z zbiranjem kapitala za take naložbe naleteli na dodatne težave.

Ogroženost inovacijskega potenciala

Motnje bi tudi pomenile, da naložbe v raziskave in razvoj ne zagotavljajo inovacij. Zato bi potencial uresničenja inovacijskih zmogljivosti programa Copernicus, ki zajemajo zlasti inovacije na ravni storitev, ostal neizkoriščen. To bi bilo neugodno, zlasti ob upoštevanju, da bi morala biti inovacijska politika EU bolj usmerjena v storitveni sektor, kot so pokazale tudi različne študije[18].

Vpliv na zaposlenost

Sistemi satelitskih aplikacij so glavni vir prihodka evropske vesoljske industrije (3,1 milijarde EUR) in glavno področje izvoza (z 1,13 milijarde EUR)[19]. Eden od dveh najpomembnejših delov z vidika prihodka je opazovanje Zemlje (npr. Sentineli programa Copernicus). Sistemi za opazovanje Zemlje trenutno zagotavljajo približno 30 % skupnih prihodkov evropske vesoljske industrije. Poleg tega neposrednega vpliva na prodajo industrije program Copernicus pomembno vpliva na konkurenčnost in dobičkonosnost evropske vesoljske proizvodnje. Izvoz in trgovina sta v veliki meri odvisna od konkurenčnega položaja sektorja. Zato bi bil vpliv programa Copernicus na zaposlenost v sektorju velik, pri čemer je v obdobju 2015–2030 predvidenih 35 000 novih delovnih mest.

1.5.2.     Dodana vrednost sodelovanja EU

Pravna podlaga evropskega programa za opazovanje Zemlje (Copernicus) je člen 189 PDEU, ki EU omogoča razvoj lastnega vesoljskega programa. V členu 2 Uredbe 911/2010 o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) in njegovih začetnih operativnih dejavnostih so že navedene dejavnosti, ki jih vključuje program. Poleg tega je izvajanje programa Copernicus strateški cilj strategije Evropa 2020.

Države članice ne morejo na optimalen način same prevzeti odgovornosti za financiranje uporabe in obnove vesoljske infrastrukture, razvite s finančnimi sredstvi EU in medvladnimi finančnimi sredstvi, ker bi to povzročilo prevelike stroške. Evropske države so na področju vesoljskega opazovanja za operativno meteorologijo združile svoja sredstva za razvoj in uporabo meteoroloških satelitov v okviru Evropske organizacije za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT). Poleg tega so evropske države v okviru ESA ali nacionalnih okoljskih agencij razvile testne okoljske satelite. Ni pa jim uspelo vzpostaviti sodelovanja v zvezi s financiranjem trajnih operativnih programov na področju spremljanja okolja, ki so podobni tistim na področju meteorologije. Ob upoštevanju vedno večjega političnega pritiska na javne organe v zvezi s sprejemanjem informiranih odločitev na področju okolja, varnosti in podnebnih sprememb ter potrebe po spoštovanju mednarodnih sporazumov postaja potreba po nadaljnjem izvajanju teh opazovanj nujna.

Države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganega ukrepa v zvezi s storitvami z vseevropsko ali svetovno pokritostjo, ker je treba vložke različnih držav članic sešteti na evropski ravni. Na ravni EU se lahko zagotovi boljše opravljanje ostalih storitev (npr. zemljevidi za ukrepanje v kriznih razmerah ali tematski zemljevidi za spremljanje kopnega omejenega geografskega obsega) iz dveh razlogov. Prvič, bolj skladno in centralizirano upravljanje vhodnih podatkov iz vesoljskih senzorskih naprav in naprav in situ bo omogočilo ekonomijo obsega. Drugič, neusklajeno opravljanje storitev za opazovanje Zemlje na ravni države članice bi pomenilo podvajanje ter bi oviralo ali celo onemogočilo pregledno in objektivno spremljanje izvajanja okoljske zakonodaje EU. Če informacija, ki jo je pridobila država članica, ni primerljiva, Komisija ne bo mogla oceniti, ali so vse države članice zagotovile pravilno izvajanje okoljske zakonodaje. Poleg tega bo ukrepanje na evropski ravni ustvarilo ekonomijo obsega, kar bo zagotovilo boljšo vrednost za javna sredstva. Ukrepanje na ravni EU torej pomeni jasno dodano vrednost.

1.5.3.     Spoznanja na podlagi podobnih izkušenj v preteklosti

Ta predlog temelji na izkušnjah, pridobljenih med razvojem programa Copernicus kot raziskovalne pobude v zadnjih dvanajstih letih in v fazi začetnih operativnih dejavnosti v obdobju 2011–2013. Čeprav je financiranje raziskav še vedno potrebno za nadaljnji razvoj programa Copernicus, te izkušnje potrjujejo, da je treba za povrnitev dosedanjih naložb ter zadovoljitev navedenih potreb podpreti opravljanje storitev za opazovanje Zemlje in dejavnosti satelitov.

1.5.4.     Skladnost in možnosti sinergij z drugimi zadevnimi instrumenti

Program Copernicus bo lahko v operativni fazi zagotavljal informacije oblikovalcem politike, javnim organom, podjetjem in evropskim državljanom. To pomeni, da je cilj programa Copernicus kot avtonomnega vira informacij EU podpreti vse ustrezne politike, instrumente in ukrepe Unije, v okviru katerih je pomembno razumevanje načina spreminjanja našega planeta.

Primeri prispevkov programa Copernicus k drugim politikam EU:

· Politika mednarodnega sodelovanja: razširitev storitev programa Copernicus na Afriko pomeni znaten prispevek k razvojni politiki EU. Satelitsko opazovanje Zemlje na primer omogoča spremljanje stanja pridelkov v obdobju kmetovanja in razvoj sistema zgodnjega opozarjanja v okviru varne preskrbe s hrano za ogrožene regije po vsem svetu. Poleg tega bi lahko nekatere aplikacije programa Copernicus zagotovile oblikovalcem politike informacije o naravnih virih v Afriki.

· Prometna politika: z optimizacijo plovnih poti ladij lahko morske storitve programa Copernicus zmanjšajo porabo goriva in emisije.

· Okoljska politika: storitve programa Copernicus zagotavljajo sistematične ali periodične informacije na različnih ravneh, ki so potrebne za stalno spremljanje stanja morskega okolja, ozračja in kopnega. V zvezi s tem bi lahko okoljski posnetki, dobljeni v okviru programa Copernicus, služili kot podlaga za spremljanje ciljev nove evropske strategije za biotsko raznovrstnost ali kot orodje za spremljanje učinkovite porabe virov, kot so les, voda, minerali, zemlja, zrak (kakovost) in številni drugi, na evropski in svetovni ravni.

· Humanitarna pomoč: storitve programa Copernicus imajo pomembno vlogo tudi pri dejavnostih ukrepanja v kriznih razmerah znotraj in zunaj EU, saj zagotavljajo posodobljene informacije, ki so ključne za nosilce odločanja, načrtovalce dejavnosti in ekipe na terenu.

· Energetika: program Copernicus lahko Evropi zagotovi zanesljiv vir informacij o sončni energiji in lahko prispeva k spremljanju širjenja jedrskega orožja ali razgradnje jedrskih objektov.

· Regionalna politika: storitve programa Copernicus za spremljanje kopnega zagotavljajo harmonizirane izdelke za pokrovnost tal in spremembe v pokrovnosti tal na ravni celotne EU. Te informacije so bistvene za namene politike rabe zemljišč in mestne politike.

· Politika o podnebnih spremembah: več storitev programa Copernicus zadeva s podnebjem povezana vprašanja, na primer spremljanje gozdov in zagotavljanje informacij o zalogah ogljika v zemlji, spremljanje ravni morja in ledu ter analizo toplogrednih plinov in tokov.

· Varnost: program Copernicus lahko prispeva h kontroli meja in pomorskemu nadzoru. GD ENTR in GD HOME v tem okviru tesno sodelujeta že od leta 2008.

· Kmetijstvo: program Copernicus bi lahko prispeval k izboljšanju pravočasnega in natančnega spremljanja rabe kmetijskih zemljišč in njenih sprememb na evropski, nacionalni in regionalni ravni, tako da bi zagotovil skupne metodologije in kazalnike, ki bi zajemali različne časovne, prostorske in tematske ravni. Skupna kmetijska politika bi lahko program Copernicus uporabila za spremljanje politike „prahe“.

· S pomorstvom povezane politike: program Copernicus omogoča razumevanje oceana, njegove dinamike in vpliva na podnebne spremembe. Aplikacije na tem področju vključujejo: pomorsko varnost, razlitja nafte, upravljanje morskih virov, podnebne spremembe, sezonske napovedi, obalne dejavnosti, raziskave ledu in kakovost vode.

1.6.        Trajanje ukrepa in finančni vpliv

þ Predlog/pobuda je časovno omejen

– þ  Trajanje predloga/pobude od leta 2014 do leta 2020

– þ  Finančni vpliv med letoma 2014 in 2020

¨ Predlog/pobuda je časovno neomejen

– Izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[20]

þ Neposredno upravljanje s strani Komisije

þ Posredno upravljanje s prenosom izvedbenih nalog

– ¨  izvajalske agencije

– þ  organi, ki jih ustanovijo Skupnosti[21]

– þ  nacionalni javni organi/organi, ki opravljajo javne storitve

– ¨  osebe, ki jim je zaupano izvajanje določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v ustreznem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami

þ      mednarodne organizacije

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „pripombe“.

Pripombe:

Program Copernicus temelji na obstoječih evropskih zmogljivostih, pri čemer preprečuje nepotrebno podvajanje in si, ravno nasprotno, prizadeva odkriti sinergije med obstoječimi nacionalnimi ali mednarodnimi zmogljivostmi. Poleg tega se šteje, da notranja delovna sila in strokovno znanje Komisije nista zadostna, da bi lahko Komisija sama upravljala ta zelo zapleten operativni sistem. Zato se v skladu s cilji poenostavitve in izboljšanja učinkovitosti programov porabe EU predlaga, da se večji deli programa izvajajo posredno, tj. v smislu člena 58 finančne uredbe, kar pomeni, da se izvedbena pooblastila prenesejo na ustrezne organe v skladu z njihovim področjem delovanja. Komisija bo na podlagi sporazumov o prenosu ostala odgovorna za program, medtem ko bo odgovornost izvajanja prenesla na več izvajalcev. Komisija se bo ob podpori odbora in neodvisnih strokovnjakov osredotočila na oblikovanje programskih odločitev na visoki ravni in spremljanje njihovega izvajanja. Izvajalci bodo morali predložiti letne delovne programe in letna poročila o dejavnostih, skupaj z revizijskimi potrdili.

Razvoj vesoljske komponente sta do leta 2013 sofinancirali EU in ESA, in sicer prek prispevka iz tematskega področja za vesolje sedmega okvirnega programa ter uredbe o GMES in njegovih začetnih operativnih dejavnostih k programu vesoljske komponente GMES Evropske vesoljske agencije. Komisija je v imenu EU k skupnemu proračunu programa GSC prispevala tretjino sredstev, tj. približno 780 milijonov EUR od 2,4 milijarde EUR. V ta namen sta EU, ki jo je zastopala Komisija, in ESA leta 2008 sklenili sporazum o prenosu. Ta sporazum je bil sklenjen v skladu z okvirnim sporazumom med EU in ESA. Ob upoštevanju, da ima ESA edinstveno znanje in izkušnje ter je edina agencija za raziskovalne in razvojne dejavnosti programov, povezanih z vesoljem, na evropski ravni, se predlaga, da se ji še naprej zaupa izvajanje razvojnih dejavnosti programa Copernicus, tj. zasnovo, gradnjo in naročanje satelitov ter povezanega zemeljskega dela. ESA lahko še naprej sofinancira razvojne dejavnosti in zlasti razvoj nove generacije satelitov, kar pa ne velja za naročanje ponavljajočih se enot, ki posnemajo konstrukcijo že razvitih enot.

Prav tako se predlaga, da se operativne dejavnosti razvite infrastrukture zaupajo ESA in EUMETSAT. ESA bo odgovorna za dejavnosti Sentinelov 1 in 2 ter pripravo zemeljskega dela Sentinela 3. Glede na to, da je oblikovala in usklajevala oblikovanje in naročanje zemeljskega dela ter ob upoštevanju njenega znanja in izkušenj, ki ju je pridobila pri številnih znanstvenih misijah, je ESA dobro usposobljena za izvajanje teh nalog. Organizaciji EUMETSAT bodo zaupane dejavnosti satelitov in instrumentov, zlasti pomembnih za skupnost ozračja in pomorsko skupnost, ki sta zelo blizu in se pogosto povsem prekrivata z njenim področjem pristojnosti. Opozoriti je treba, da sta Sentinela 4 in 5 instrumenta, ki ju nosita satelita v lasti organizacije EUMETSAT. Poleg tega se bodo v zvezi s sprejemanjem, obdelavo in razširjanjem podatkov uporabljale predvsem večmisijske zmogljivosti organizacije EUMETSAT. Obe organizaciji bosta odgovorni za dostop do opazovanj in njihovo zagotavljanje s sodelujočih misij, in sicer na ustreznih področjih, za katera sta usposobljeni.

Eden od ključnih proizvodov storitve za opazovanje kopnega je celovita in pravočasna ocena pokrovnosti tal in sprememb v pokrovnosti tal. Zbirke podatkov programa pokrovnosti tal Corine že od leta 1990 zagotavljajo časovne vrste informacij o pokrovnosti tal in rabi zemljišč po celotni evropski celini. Omogočajo spremljanje sprememb na zemeljskem površju, ki nastanejo zaradi medsebojnega vplivanja naravnih procesov in človekovih dejavnosti. Program Corine že od leta 1994 izvaja Evropska agencija za okolje. Evropska agencija za okolje je agencija Evropske unije, ki tistim, ki sodelujejo pri razvoju, sprejemanju, izvajanju in ocenjevanju okoljske politike, ter prebivalstvu zagotavlja preudarne, neodvisne informacije o okolju. EEA je odgovorna tudi za usklajevanje Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja (Eionet), prek katerega nacionalni strokovnjaki prispevajo k zbiranju in potrjevanju okoljskih podatkov. V času začetnih operativnih dejavnosti GMES (2011–2013) je bilo usklajevanje vseevropskih in lokalnih komponent storitev za opazovanje kopnega zaupano EEA ter se je izvajalo centralizirano, pri čemer je naročanje potekalo prek okvirnih pogodb in naročil storitev pri ponudnikih storitev, in decentralizirano, pri čemer so se uporabili sporazumi o nepovratnih sredstvih, sklenjeni z nacionalnimi agencijami, ki so neposredni deležniki EEA. Poleg tega je treba opozoriti, da se storitve za opazovanje kopnega močno opirajo na meritve in situ in geografske referenčne podatke. EEA lahko poskrbi, da jih obdelajo nacionalne okoljske agencije in/ali agencije za kartiranje. Ob upoštevanju očitnih možnih sinergij med programom Copernicus in temeljnimi odgovornostmi EEA ter edinstvenega položaja EEA kot usklajevalke Eionet v odnosu do zainteresiranih strani programa Copernicus, ki so nacionalne okoljske agencije, se zato predlaga, da je izvajanje navedenih komponent storitev za opazovanje kopnega še naprej preneseno na EEA.

Od leta 2008 potekajo dela za vzpostavitev evropskega sistema nadzorovanja meja (EUROSUR), da bi se povečal nadzor na zunanjih mejah schengenskega območja, zlasti na južni morski in vzhodni kopenski meji. EUROSUR bo državam članicam zagotovil skupni tehnični (infrastruktura) in operativni okvir (potek dela), da bodo lahko izboljšale ozaveščenost o razmerah na svojih zunanjih mejah in zmožnosti odzivanja nacionalnih organov, ki nadzirajo meje EU. Eden od dogovorjenih ciljev je vzpostaviti skupno uporabo nadzornih orodij (satelitov, zrakoplovov brez posadke, aerostatov itd), pri čemer bo imela vlogo posrednika agencija Frontex. Frontex je Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, ki spodbuja, usklajuje in razvija upravljanje meja v Evropi. Za varnostne storitve v zvezi s kontrolo meja je pomembno dejavno sodelovanje agencije Frontex. Agencija Frontex je sodelovala pri vseh projektih sedmega okvirnega programa v zvezi s tem področjem ter pri drugih povezanih projektih sedmega okvirnega programa v okviru tematskega področja za varnost. Ugotoviti je mogoče, da predlog Komisije o Uredbi EUROSUR[22] priznava potrebo agencije Frontex, da se pri navedenih dejavnostih opre na program GMES/Copernicus. Zato se predlaga, da se izvajanje tega področja prenese na agencijo Frontex.

V zvezi s področjem pomorskega nadzora, ki se nanaša na varnost, se predlaga, da se izvajanje tega področja prenese na Evropsko agencijo za pomorsko varnost (EMSA). Mandat EMSA dejansko vključuje nekatere odgovornosti na področju pomorske varnosti in obveznost, da pomaga Komisiji pri povezanih dejavnostih. Izkušnje in znanje EMSA v zvezi z izvajanjem programa CLEANSeaNET, tj. operativnega programa za pomorsko varnost, ki temelji na opazovanjih Zemlje, so splošno priznani. EMSA tudi dejavno sodeluje pri več raziskovalnih in razvojnih projektih v okviru priprav na varnostne storitve programa Copernicus.

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Pravila o spremljanju in poročanju

Vzpostavljen bo sistem spremljanja za zagotovitev najvišje kakovosti rezultatov in najučinkovitejše uporabe sredstev. Spremljanje bo potekalo ves čas trajanja programa in bo temeljilo na rednih poročilih izvedbenih partnerjev.

2.2.        Sistem upravljanja in nadzora

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

Vsa tveganja v zvezi s programom bodo centralno evidentirana na seznamu registra. Vsakemu tveganju bo dodeljena verjetnost pojava in stopnja učinka. Register tveganj bo vključeval tudi seznam ukrepov za zmanjšanje verjetnosti uresničenja tveganja. Tveganja so razvrščena na:

· tehnološka tveganja: satelit na primer uporablja napredno tehnologijo, ki še ni bila potrjena in katere specifikacije se nenehno razvijajo;

· gospodarska tveganja: pri vzpostavitvi infrastrukture sodelujejo številni gospodarski subjekti iz različnih držav. Za vzpostavitev zanesljivih in popolnoma povezanih sistemov je treba njihovo delo učinkovito usklajevati, predvsem z vidika varnosti;

· tržna tveganja: preprečiti je treba, da bi manjša tehnična učinkovitost, kot je bila napovedana, negativno vplivala na uporabnike, ki zato ne bi uporabljali infrastrukture;

· časovna tveganja: vsaka zamuda pri izvajanju bi ogrozila priložnost;

· upravljavska tveganja: za upravljanje programov je potrebno sodelovanje različnih organov, zato je treba zagotoviti primerno stabilnost in organizacijo. Poleg tega je treba pri več pomembnih vprašanjih upoštevati različna mnenja različnih vpletenih strani. V zvezi s tem je treba proučiti možnost delitve nekaterih tveganj, vključno s finančnimi in varnostnimi, med akterji, ki so najbolj primerni za to, da jih obravnavajo.

Poleg tega se bo proračun programa večinoma izvajal v okviru posrednega upravljanja na podlagi sporazumov o prenosu, deloma pa centralizirano, pri čemer bo Komisija uporabila nepovratna sredstva in javna naročila. Za vsako od navedenih različnih oblik odhodkov so značilna različna tveganja. V okviru revizij, ki jih je opravilo Evropsko računsko sodišče, in naknadnih revizij, ki jih je opravila Komisija, so bila ugotovljena naslednja glavna tveganja, ki bi lahko bila značilna za ta program:

Za sporazume o prenosu: glavna ugotovljena tveganja se nanašajo na upravičenost izvajalcev (subjekt, s katerim Komisija sklene sporazum o prenosu), izpolnjevanje pogodbenih obveznosti (prenos zahtev Komisije v pogodbeno dokumentacijo), upoštevanje postopka (neupoštevanje postopkov, ki jih določi Komisija) in uspešnost (nedoseganje vnaprej opredeljenih ciljev).

Te oblike tveganja se bodo obravnavale ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:

· bistvene vidike postopka upravljanja in nadzora izvajajo izvajalci;

· Komisija se mora v veliki meri zanesti na sisteme izvajalcev za upravljanje in nadzor;

· zagotoviti je treba ustrezno raven nadzora v verigi izvajanja in obenem jasno opredeliti odgovornosti vseh vključenih partnerjev.

Za nepovratna sredstva: zapletena pravila za ugotavljanje upravičenosti stroškov in sorazmerno omejeno strokovno znanje nekaterih upravičencev na področju finančnega poslovodenja bi lahko povzročili visoko tveganje nepravilno prijavljenih stroškov (npr. splošni stroški in stroški opreme).

Brez popolne baze podatkov o upravičencih, projektih in prijavljenih stroških bi lahko bilo težko odkriti tvegane upravičence in morebitno dvojno zaračunavanje stroškov ali druge nepravilnosti, zaradi česar bi bile dejavnosti za boj proti goljufijam neučinkovite.

Za javna naročila: neugotovljene napake ali neodpravljene nepravilnosti v razpisih ali razpisnih specifikacijah so lahko razlog za slabo izvršitev naročila.

2.2.2.     Načrtovani načini nadzora

Za obravnavanje različnih tveganj, ki so opredeljena zgoraj, so načrtovani različni načini nadzora.

2.2.2.1.  Sporazumi o prenosu

Informacije o vzpostavitvi sistema notranjega nadzora

Vzpostaviti je treba sistem upravljanja in nadzora, ki temelji na naslednjih ukrepih:

· predhodni oceni izvajalca;

· spremljanju na osnovi tveganja, med drugim tudi na podlagi standardiziranega poročanja;

· preventivnem delovanju z oblikovanjem ustreznih zahtev glede upravičenosti, izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, upoštevanja postopka in uspešnosti;

· pogodbenih pravnih sredstvih, ki omogočajo popravljalni ukrep v primeru napake pri izvajanju v zvezi z zahtevami glede upravičenosti, izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, upoštevanja postopka in uspešnosti;

· predhodnem nadzoru izplačil iz GD na skrbniški račun izvajalca;

· ukrepih v zvezi z usklajevanjem interesov;

· sodelovanju pri upravljanju;

· pravicah do revizije v zvezi z izvajalci, povezanimi subjekti in končnimi upravičenci;

· celotni revizijski sledi, ki zajema verigo izvajanja;

· revizijah skladnosti in uspešnosti, ki jih opravijo posredniki Komisije;

· celostnem oblikovanju zagotovil, usmerjenem v zahteve glede upravičenosti, izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, upoštevanja postopka in uspešnosti, pri čemer je upoštevan sistem notranjih kontrol in notranje revizije, ki jih izvajajo izvajalci in povezani subjekti;

· finančnih izkazih, ki jih pregledajo zunanji revizorji;

· izjavah o zanesljivosti, ki jih vsako leto predložijo izvajalci.

Preverjanje ustreznega delovanja postopkov bo zagotovljeno na podlagi več informacijskih kanalov:

seznanjenost vodstva s stanjem sistemov notranjega nadzora GD na podlagi vsakodnevnega dela in izkušenj;

uradne ureditve GD glede nadzora in nadaljnjega spremljanja;

· rezultati letnega pregleda izjave o skladnosti izvedbe („popolna skladnost z osnovnimi zahtevami“);

· rezultati ocene tveganja;

· predhodne in naknadne kontrole, vključno s poročili o izjemah in/ali pomanjkljivostih notranjega nadzora;

· rezultati zunanjih finančnih revizij GD;

· revizije in svetovanje, ki jih izvaja Oddelek GD za notranjo revizijo;

ocene programov, ki jih opravijo zunanji ocenjevalci.

Revizije, ki jih opravijo Oddelek za notranjo revizijo, Služba za notranjo revizijo ali Evropsko računsko sodišče, bodo zagotovile dodatne povratne informacije o ustreznosti sistema nadzora.

Ocena stroškov in koristi nadzora v okviru sistema nadzora

Predvideni nadzor se v širšem smislu obravnava kot v skladu z modelom COSO, ki notranji nadzor opredeljuje kot „postopek, katerega namen je zagotoviti razumno zagotovilo glede doseganja ciljev na področju učinkovitosti in uspešnosti dejavnosti, zanesljivosti finančnega poročanja in skladnosti z veljavnimi predpisi“. Stroški nadzora so ocenjeni na celoviti osnovi, ki zajema vse dejavnosti, ki so neposredno ali posredno povezane s preverjanjem pravic izvajalcev ter pravilnosti odhodkov. Kjer je to mogoče, so natančneje opredeljeni v okviru različnih ravni upravljanja in v skladu z opisom predvidenega sistema nadzora.

Prilagoditve zaradi upoštevanja pričakovanih sprememb novega predloga vključujejo podatke za ukrepe v zvezi z usklajevanjem interesov in dodatna pogodbena pravna sredstva za popravljalne ukrepe v primeru napake pri izvajanju, ki se nanaša na zahteve.

Ocena pričakovane ravni tveganja neskladnosti z veljavnimi pravili

V okviru predvidenega sistema nadzora pričakovana raven tveganja neskladnosti (opredeljena kot pričakovano tveganje napake pri zakonitosti in pravilnosti, ki se pojavi na ravni transakcij) ne bo presegla 2 % na večletni ravni, vendar bo strošek nižji zaradi ublažitve pogostosti in učinka tveganja na podlagi dodatnih sprejetih ukrepov.

Stopnja napake naj bi se zmanjšala zaradi jasnejše opredelitve veljavnih pravil, vključno z zahtevami SMART, zaradi nadaljnje okrepitve pogodbenih pravnih sredstev in večje uskladitve interesov.

Predvidoma bi se manjši del proračuna tega programa lahko izvajal v okviru centraliziranega neposrednega upravljanja (glej spodaj) na podlagi nepovratnih sredstev in javnih naročil.

2.2.2.2.  Nepovratna sredstva

Informacije o vzpostavitvi sistema notranjega nadzora

Sedanji okvir notranjega nadzora temelji na izvajanju standardov notranjega nadzora v Komisiji, postopkih za izbor najboljših projektov in njihovo pretvorbo v pravne instrumente, upravljanju projekta in pogodb v celotnem projektnem obdobju, predhodnih pregledih zahtevkov, vključno s prejetjem revizijskih potrdil, predhodnemu potrjevanju metodologij stroškov, naknadnih revizijah in popravkih ter ocenjevanju.

Dokumentacija razpisov za oddajo predlogov vsebuje podrobne smernice o pravilih glede upravičenosti in predvsem o najpogostejših napakah v zvezi s stroški za osebje. Upravičenci so pozvani, da že pri predložitvi predloga zagotovijo dovolj podrobne podatke o predvidenih stroških, ki bodo omogočili predhodno preverjanje in odkrivanje morebitnih napak ali nesporazumov in po potrebi spremembe pri izvajanju ali prilagoditev sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev. S tem se bo v veliki meri povečala pravna varnost upravičencev in zmanjšalo tveganje napak.

Izvajal se bo tudi naknadni nadzor, da bi se določila reprezentativna povprečna stopnja napak, ki ne bodo odpravljene kljub usposabljanju, predhodnim pregledom in popravkom. Strategija naknadne revizije odhodkov v okviru programa bo temeljila na finančni reviziji transakcij, kot jo opredeljuje metoda vzorčenja denarne enote, v kombinaciji z vzorcem, ki temelji na analizi tveganj. Strategijo naknadne revizije v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo bosta dopolnjevali podrobnejša ocena poslovanja in strategija za boj proti goljufijam.

Ocena stroškov in koristi nadzora v okviru sistema nadzora

Vzpostaviti bo treba ravnovesje med povečanjem privlačnosti programa z zmanjševanjem bremena nadzora za upravičence (večje zaupanje in tveganje z večjo uporabo pavšalnih zneskov, povprečnin in lestvic stroškov na enoto) na eni strani in zagotavljanjem čim nižje, razumno izvedljive stopnje neodpravljenih napak na drugi strani.

GD ENTR bo vzpostavil stroškovno učinkovit sistem notranjega nadzora, ki bo vključeval razumno zagotovilo, da tveganje napake v času večletnega obdobja odhodkov na letni ravni ne bo preseglo okvira 2–5 %; končni cilj tega je doseči, da se stopnja preostalih napak ob zaključku večletnih programov, potem ko se je upošteval finančni vpliv vseh revizij, popravkov in izterjav, čim bolj približa 2 %.

Cilj strategije revizije bo zagotoviti pošteno in zanesljivo predstavitev tveganja napake ter učinkovito in uspešno preučiti znake goljufije. Predhodni pregledi predlogov pred podpisom sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev in pojasnitev pravil glede upravičenosti ne smejo bistveno podaljšali časa za sklenitev pogodbe. Pooblaščeni odredbodajalci vsako leto poročajo o stroških in koristih nadzora, Komisija pa v okviru vmesnega pregleda poroča zakonodajnemu organu o ravni neskladnosti, ki bi lahko bila dosežena.

Ocena pričakovane ravni tveganja neskladnosti z veljavnimi pravili

A. Sedanji viri napak

Na podlagi dosedanjih rezultatov so bile ponavljajoče napake ugotovljene pri:

· stroških za osebje: zaračunavanje povprečnih ali proračunsko določenih stroškov (namesto dejanskih stroškov), neizpolnjevanje zahteve glede ustreznega vodenja evidence o času, porabljenem za program, zaračunavanje neupravičenih postavk (stroški lastnika-direktorja MSP);

· drugih neposrednih stroških: pogosto ugotovljene napake zajemajo sklepanje pogodb s podizvajalci brez predhodne odobritve ali brez upoštevanja pravil glede stroškovne učinkovitosti itd.;

· posrednih stroških: v številnih primerih so posredni stroški pavšalni odstotek neposrednih stroškov, zato so napake pri posrednih stroških sorazmerne z napakami pri neposrednih stroških.

B. Predlagane možnosti za poenostavitev

Ukrepi za poenostavitev, ki so vključeni v triletni pregled finančne uredbe, bodo vplivali tudi na ta program. V tem okviru bo Komisija izkoristila možnost za sprejetje ukrepov za poenostavitev, na primer lestvice stroškov na enoto za lastnike-direktorje MSP ali uporabo standardnih stopenj za stroške za osebje v skladu z običajnimi računovodskimi načeli upravičencev.

C. Prispevek sprememb pri nadzoru k zmanjšanju pričakovane ravni neskladnosti

Izhodišče je nespremenjeno stanje na podlagi do sedaj opravljenih revizij nepovratnih sredstev sedmega okvirnega programa. Na podlagi predpostavk, da:

· so upravičenci do nepovratnih sredstev v okviru prihodnjega programa Copernicus podobni upravičencem, ki so sodelovali v sedmem okvirnem programu, in da

· naj bi tretjina virov napak zajemala napake iz točke B zgoraj,

se pričakuje, da bodo ukrepi za poenostavitev, vključeni v finančno uredbo, prispevali k zmanjšanju stopnje napak. K zmanjšanju napak naj bi prispevala tudi predhodna pojasnitev pravil glede upravičenosti.

Sklep: ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih ukrepov je končni cilj ta, da bi se stopnja preostalih napak ob koncu življenjske dobe programa čim bolj približala 2 %.

Ta scenarij temelji na predpostavki, da ukrepi za poenostavitev v postopku odločanja niso bistveno spremenjeni.

2.2.2.3.  Javna naročila

Pri okviru notranjega nadzora, ki temelji na izvajanju standardov Komisije notranjega nadzora, postopkih javnih naročil za izbor najboljših predlogov in upravljanje naročil ves čas trajanja projekta/naročila ter na predhodnih pregledih računov in izplačil, si je treba prizadevati, da stopnja preostalih napak ne preseže 2 %.

2.3.      Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preventivne in zaščitne ukrepe.

V okviru strategije Komisije za boj proti goljufijam (CAFS)[23] in s pomočjo urada OLAF v okviru posvetovanj in sodelovanja v mreži za preprečevanje in odkrivanje goljufij (FPDNet) urada OLAF je GD ENTR razvil svojo strategijo za boj proti goljufijam (AFS), ki vključuje ukrepe za preprečevanje in odkrivanje goljufij in nepravilnosti, tako na notranji ravni kot pri upravičencih in pogodbenikih. AFS bo posodobljena vsako leto.

Akcijski načrt AFS GD ENTR zlasti v zvezi z nepovratnimi sredstvi predvideva oblikovanje centralne evidence vseh njegovih upravičencev (koordinatorjev, partnerjev, podizvajalcev in drugih akterjev) ter projektov (poročil in izjav o stroških). Ta baza podatkov bo skupaj z načrtovano pridobitvijo učinkovitih orodij za analizo podatkov za namene odkrivanja kazalnikov goljufij ali „rdečih zastavic“ v veliki meri izboljšala naloge nadzora in zmožnosti revizij.

Da bi se povečala znanje in zmogljivost pri izvajanju preventivnega in učinkovitega nadzora, akcijski načrt AFS GD ENTR predvideva izvajanje posebnih usposabljanj in oblikovanje smernic. Poleg tega se bo razvila in izvajala strategija nadzora za oceno finančne in tehnične zmogljivosti upravičencev ter tudi kategorizacija tveganj upravičencev na podlagi kazalnikov goljufij, registracije v orodjih IT in omogočanja predhodnih/naknadnih revizij.

Razvili se bodo tudi revizijski postopki in smernice za naknadne revizije na podlagi analize tveganj, ki bodo osredotočeni na morebitne primere goljufij in nepravilnosti. Ta strategija AFS bo tudi bolje usklajena s standardi notranjega nadzora, zlasti z oceno tveganja, ter s strategijami AFS drugih GD in subjektov, na katere so bila prenesena pooblastila.

3.           OCENJENI FINANČNI VPLIV PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Zahtevane obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

Številka [Razdelek……………………………………..] || dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 21(2)(b) finančne uredbe

[1] || 02010404 – Odhodki za podporo izvajanja evropskega programa za opazovanje Zemlje (Copernicus) || nedif. || DA || NE || DA || NE

[1] || 020601 – Operativne storitve (Copernicus) || dif. || DA || NE || DA || NE

[1] || 020602 – Opazovanja v vesolju (Copernicus) || dif. || DA || NE || DA || NE

3.2.        Ocenjeni vpliv na odhodke

3.2.1.     Povzetek ocenjenega vpliva na odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 1 || Pametna in vključujoča rast

GD za podjetništvo || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Leto 2021 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || ||

020601 || obveznosti || (1) || 58,500 || 179,721 || 189,426 || 197,952 || 208,610 || 283,691 || 210,291 || || 1 328,191

plačila || (2) || 29,215 || 195,417 || 188,779 || 197,673 || 207,871 || 266,906 || 231,030 || 11,300 || 1 328,191

020602 || obveznosti || (1) || 301,933 || 373,949 || 394,141 || 411,880 || 434,051 || 590,279 || 437,566 || || 2 943,799

plačila || (2) || 150,785 || 406,608 || 392,796 || 412,159 || 434,790 || 555,362 || 480,717 || 110,582 || 2 943,799

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov[24] || || || || || || || || ||

02010404 || || (3) || 2,500 || 2,700 || 2,700 || 2,800 || 2,900 || 2,900 || 3,000 || || 19,500

Odobritve za GD za podjetništvo SKUPAJ || obveznosti || = 1 + 1a + 3 || 362,933 || 556,370 || 586,267 || 612,632 || 645,561 || 876,870 || 650,847 || || 4 291,480

plačila || = 2 + 2a + 3 || 182,500 || 604,725 || 584,275 || 612,632 || 645,561 || 825,168 || 714,737 || 121,882 || 4 291,480

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

GD za podjetništvo ||

Ÿ Človeški viri || 4,497 || 5,259 || 5,894 || 5,894 || 5,894 || 5,894 || 5,894 || 39,226

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,343 || 0,343 || 0,343 || 0,343 || 0,343 || 0,343 || 0,343 || 2,401

GD ZA PODJETNIŠTVO SKUPAJ || odobritve || 4,840 || 5,602 || 6,237 || 6,237 || 6,237 || 6,237 || 6,237 || 41,627

Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 4,840 || 5,602 || 6,237 || 6,237 || 6,237 || 6,237 || 6,237 || 41,627

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Leto 2021 || SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 367,773 || 561,972 || 592,504 || 618,869 || 651,798 || 883,107 || 657,084 || || 4 333,107

plačila || 187,340 || 610,327 || 590,512 || 618,869 || 651,798 || 831,405 || 720,974 || 121,882 || 4 333,107

3.2.2.     Ocenjeni vpliv na odobritve za poslovanje

– ¨ Predlog/pobuda ne zahteva uporabe odobritev za poslovanje

– þ Predlog/pobuda zahteva uporabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji || LETO 2014 || LETO 2015 || LETO 2016 || LETO 2017 || LETO 2018 || LETO 2019 || LETO 2020 || SKUPAJ

POSEBNI CILJ št. 1 Storitve || 58,500 || 179,721 || 189,426 || 197,952 || 208,610 || 283,691 || 210,291 || 1 328,191

POSEBNI CILJ št. 2 Vesolje || 301,933 || 373,949 || 394,141 || 411,880 || 434,051 || 590,279 || 437,566 || 2 943,799

STROŠKI SKUPAJ || 360,433 || 553,670 || 583,567 || 609,832 || 642,661 || 873,970 || 647,857 || 4 271,990

               

3.2.3.     Ocenjeni vpliv na odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.  Povzetek

¨ Predlog/pobuda ne zahteva uporabe odobritev za upravne zadeve

þ Predlog/pobuda zahteva uporabo odobritev za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 4,497 || 5,259 || 5,894 || 5,894 || 5,894 || 5,894 || 5,894 || 39,226

Drugi upravni odhodki || 0,343 || 0,343 || 0,343 || 0,343 || 0,343 || 0,343 || 0,343 || 2,401

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 4,840 || 5,602 || 6,237 || 6,237 || 6,237 || 6,237 || 6,237 || 41,627

|| || || || || || || ||

Zunaj RAZDELKA 5[25] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Drugi odhodki za upravne zadeve || 2,500 || 2,700 || 2,700 || 2,800 || 2,900 || 2,900 || 3,000 || 19,500

Seštevek zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

|| || || || || || || ||

SKUPAJ || 7,340 || 8,302 || 8,937 || 9,037 || 9,137 || 9,137 || 9,237 || 61,127

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri

– þ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020

Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (za uradnike in začasne uslužbence)

02 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || 28 || 34 || 39 || 39 || 39 || 39 || 39

02 01 01 02 (delegacije) || – || – || – || – || – || – || –

02 01 05 01 (posredne raziskave) || – || – || – || – || – || – || –

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

Ÿ Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[26]

02 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || 14 || 14 || 14 || 14 || 14 || 14 || 14

02 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || – || – || – || – || – || – || –

02 01 04 yy[27] || – || – || – || – || – || – || – || 0

– || – || – || – || – || – || – || 0

02 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || – || – || – || – || – || – || –

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || – || – || – || – || – || – || –

Druge proračunske vrstice (navedite) || – || – || – || – || – || – || –

SKUPAJ || 42 || 48 || 53 || 53 || 53 || 53 || 53

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj s kakršnimi koli dodatnimi sredstvi, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov in glede na proračunske omejitve.

Trenutni človeški viri v letu 2013 zajemajo 29 EPDČ (17 delovnih mest v skladu s kadrovskim načrtom in 12 zunanjih sodelavcev): postopno povečanje na 53 EPDČ (+ 22 delovnih mest v skladu s kadrovskim načrtom in + 2 zunanja sodelavca) je treba obravnavati na naslednji način: po pregledu vseh obstoječih sporazumov o prenosu leta 2016 bo potrebna ponovna ocena dodeljenih sredstev za zagotovitev, da je mogoče doseči cilje z že zaposlenim osebjem. Dejanski podatki za obdobje 2016–2019 so okvirni in jih je mogoče revidirati.

– V zvezi z 22 dodatnimi delovnimi mesti v skladu s kadrovskim načrtom jih bo 8 ustvarjenih s prerazporejanjem znotraj direktorata G GD za podjetništvo (predvidena je preureditev, pri kateri bodo združene dejavnosti vesoljske politike ter vesoljske raziskovalne in razvojne dejavnosti), 4 pa bodo ustvarjena s prerazporejanjem znotraj GD za podjetništvo. Preostalih 10 dodatnih delovnih mest v skladu s kadrovskim načrtom je treba ustvariti s prerazporejanjem osebja s Komisije in/ali napotenim osebjem iz generalnih direktoratov, ki sodelujejo v programu Copernicus, kot je bilo določeno v odločbi Komisije o oblikovanju GMES iz leta 2006 (C(2006)673). Predložen bo predlog spremembe te odločbe.

– V zvezi z zunanjimi sodelavci bosta 2 dodatni delovni mesti v skladu s kadrovskim načrtom, zahtevani za leto 2014, ustvarjeni z notranjim prerazporejanjem; po potrebi se lahko po pregledu leta 2016 zahtevajo dodatni viri, ki jih je treba odobriti GD za podjetništvo v okviru postopka letne dodelitve virov.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || – priprava in spremljanje izvajanja programa, vključno z opredelitvijo zahtev uporabnikov; – izbor organov, na katere je preneseno izvajanje; – pogajanja v zvezi s sporazumi o prenosu (6-kratno povečanje); – nadzor organov, na katere je preneseno izvajanje (4-kratno povečanje); – posredno spremljanje izvrševanja proračuna; – zagotovitev pravne in regulativne analize v podporo postopku oblikovanja politike; – zagotavljanje skladnosti predlaganih rešitev z veljavnimi pravili; – zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja in izvedba finančnih transakcij v zvezi z upravljanjem naročil; –izvajanje dejavnosti, potrebnih za zagotovitev učinkovitega nadzora stroškov; – spremljanje mednarodnega sodelovanja in pogajanje v zvezi z mednarodnimi sporazumi; – spremljanje varnostnih vidikov programa Copernicus; – ohranjanje odnosov z državami članicami, zlasti komponente in situ; – ocena in blažitev tveganja (izhaja iz finančne izpostavljenosti povečanih sredstev); –odnosi z Evropskim parlamentom in Svetom v skladu s členi 58, 60 in 61 finančne uredbe; – preprečevanje goljufij in nepravilnosti ter odnosi z uradom OLAF in Računskim sodiščem; – politika glede podatkov in izvajanje te politike s strani vseh zainteresiranih strani; – spodbujanje uporabnikov v državah članicah;

Zunanji sodelavci || Podpora pri zgoraj navedenih nalogah

3.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– þ Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– ¨ Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira

– ¨ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira[28].

3.2.5.     Prispevki tretjih strani

– ¨ V predlogu/pobudi ni predvideno sofinanciranje tretjih strani

– þ V predlogu/pobudi je predvideno sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju

– ¨ V programu bodo lahko sodelovale tretje strani, vendar še ni bil sklenjen uraden sporazum

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Skupaj

Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo || || || || || || || ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||

3.3.        Ocenjeni vpliv na prihodke

– þ Predlog/pobuda nima finančnega vpliva na prihodke

– ¨ Predlog/pobuda ima naslednje finančne vplive:

– ¨         na lastna sredstva

– ¨         na razne prihodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov: || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Vpliv predloga/pobude[29]

Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje vpliva (glej točko 1.6)

Člen … || || || || || || || ||

Za razne namenske prihodke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

.

Navedite metodo za izračun vpliva na prihodke.

.

[1]               COM(2012) 42 final z dne 8. februarja 2012.

[2]               COM(2005) 565 final z dne 10. novembra 2005.

[3]               COM(2008) 748 final z dne 11. decembra 2008.

[4]               COM(2009) 223 final z dne 20. maja 2009. Uredba (EU) št.°911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem programu za opazovanje zemlje (GMES) in njegovih začetnih operativnih dejavnostih (2011–2013) – UL L276, 20.10.2010, str. 1.

[5]               COM(2009) 589 final z dne 28. oktobra 2009.

[6]               UL C , , str. .

[7]               UL C , , str. .

[8]               COM(2005) 565 final z dne 10. novembra 2005.

[9]               UL L 276, 20.10.2010, str. 1.

[10]             UL L 108, 25.4.2007, str. 1.

[11]             UL L , , str. .

[12]             UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

[13]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[14]             ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[15]             Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[16]             COM(2013) 108 final z dne 28. februarja 2013.

[17]             Evropski oblikovalci politike trenutno nimajo na voljo zlasti dovolj kakovostnih informacij, zbranih na evropski ali svetovni ravni.

[18]             Glej na primer „Next generation innovation policy, the future of EU innovation policy to support market growth“ (Inovacijska politika naslednje generacije: prihodnost inovacijske politike EU za podporo rasti trga), CEPS in Ernst in Young, 2011.

[19]             Evropska vesoljska industrija v letu 2010, ASD-Eurospace, 15. izdaja, junij 2011.

[20]             Podrobnosti o načinih upravljanja in sklicevanja na finančno uredbo so na voljo na spletni strani BudgWeb na naslovu: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[21]             V skladu s členom 185 finančne uredbe.

[22]             COM(2011) 873 final.

[23]             COM(2011) 376, z dne 24. junija 2011.

[24]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice „BA“), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[25]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice „BA“), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[26]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[27]             V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej vrstice „BA“).

[28]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[29]             Za tradicionalna lastna sredstva (carine, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.