31999R0800

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 800/1999

z dne 15. aprila 1999

o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 z dne 30. junija 1992 o skupni tržni ureditvi za žita(1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 923/96(2), in zlasti členov 13 in 21 te uredbe, ter ustreznih določb drugih predpisov o skupnih tržnih ureditvah za kmetijske proizvode,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2799/98 z dne 15. decembra 1998 o vzpostavitvi kmetijsko-monetarne ureditve za evro(3) in zlasti členov 3 in 9 te uredbe,

1. ker je bila Uredba Komisije (EGS) št. 3665/87 z dne 27. novembra 1987 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode(4), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 604/98(5), večkrat in bistveno spremenjena; ker je ob zadnjih spremembah zaradi jasnosti treba besedilo prenoviti;

2. ker splošna pravila, ki jih je določil Svet, določajo, da se nadomestilo plača ob predložitvi dokazila, da so bili proizvodi izvoženi iz Skupnosti; ker se v primeru enotne stopnje nadomestila za vse tretje države pravica do nadomestila pridobi takoj, ko proizvodi zapustijo trg Skupnosti; ker je v primeru različne stopnje nadomestila glede na destinacijo proizvodov pogoj za pridobitev pravice do nadomestila uvoz v tretjo državo;

3. ker izvajanje sporazuma o kmetijstvu, sklenjenega v okviru urugvajskega kroga zunanjetrgovinskih pogajanj, pri odobravanju nadomestil praviloma zahteva izvozno dovoljenje, ki vključuje vnaprejšnjo določitev nadomestila; ker so dobave v Skupnosti za mednarodne organizacije in oborožene sile, dobave za oskrbo ter izvoz majhnih količin posebni primeri in manjšega gospodarskega pomena; ker je za poenostavitev tovrstnih izvoznih poslov in za preprečevanje prevelikega upravnega bremena za gospodarske subjekte in pristojne organe v ta namen predviden poseben sistem, ki ne zahteva izvoznega dovoljenja;

4. ker je v skladu s to uredbo dan izvoza tisti dan, ko carinski organi sprejmejo dokument, s katerim deklarant pokaže svojo pripravljenost izvršiti izvoz proizvodov, za katere uveljavlja pravico do izvoznega nadomestila; ker je namen takšnega dokumenta, da predvsem carinske organe opozori na dejstvo, da se zadevni posel izvaja s pomočjo sredstev Skupnosti in bi carinski organi opravili ustrezne preglede; ker se ob sprejetju dokumenta proizvode preda pod carinski nadzor do njihovega dejanskega izvoza; ker ta datum služi kot referenca za določitev količine, vrste in lastnosti izvoženega proizvoda;

5. ker se v primeru pošiljk v razsutem stanju ali v nestandardnih enotah dopušča, da se točno neto maso proizvodov ugotovi šele po nakladanju na prevozno sredstvo; ker je za take primere treba določiti, da se v izvozni deklaraciji lahko navede začasno maso;

6. ker je zaradi pravilne uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 386/90 z dne 12. februarja 1990 o opravljenem nadzoru pri izvozu kmetijskih proizvodov, za katere se dobijo nadomestila ali drugi zneski(6), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 163/94(7), treba zagotoviti, da se preverjanje, če se izvozna deklaracija ujema s kmetijskimi proizvodi, opravi ob nakladanju zabojnika, tovornjaka, ladje ali drugega podobnega vsebnika;

7. ker je pri pogostem izvozu majhnih količin treba predvideti poenostavljen postopek glede določitve ustreznega dneva, ki se uporablja za določitev stopnje nadomestila;

8. ker je za dosledno razlago izraza izvoz iz Skupnosti treba določiti, da se proizvod šteje kot izvožen, ko zapusti carinsko območje Skupnosti;

9. ker se lahko zagodi, da mora izvoznik ali prevoznik v 60-dnevnem roku po sprejetju izvozne deklaracije in pred odpremo s carinskega območja Skupnosti ali pred dosegom destinacije sprejeti ukrepe za preprečitev kvarjenja proizvodov, namenjenih za izvoz; ker je zamrzovanje ukrep, ki omogoča, da proizvodi ostanejo nepoškodovani; ker mora biti v skladu s to zahtevo dovoljeno zamrzovanje v tem roku;

10. ker morajo pristojni organi zagotoviti, da so proizvodi, ki se odpremijo iz Skupnosti ali ki so v tranzitu na določeno destinacijo, dejansko tisti, za katere so bile opravljene izvozne formalnosti; ker je zato treba za prehod proizvoda preko ozemlja druge države članice, preden zapusti carinsko območje Skupnosti ali doseže določeno destinacijo, uporabljati kontrolni izvod T5 iz členov 471 do 495 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o načinu izvajanja Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o vzpostavitvi carinskega zakonika Skupnosti(8), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 502/1999(9); ker pa se zaradi poenostavitve upravnega postopka zdi zaželeno, da se za posle po poenostavljenem tranzitnem postopku Skupnosti za prevoz po železnici ali v velikih zabojnikih v skladu s členi 412 do 442 Uredbe (EGS) št. 2454/93, ki določa, da v primeru, ko se prevoz začne v Skupnosti in se konča zunaj nje, na obmejnem carinskem uradu ni treba opraviti nobenih formalnosti, predpiše bolj prožno ureditev kot je uporaba kontrolnega izvoda T5;

11. ker se v določenih primerih lahko zahteva nadomestilo za proizvode, ki so bili izvoženi in so zapustili carinsko območje Skupnosti, vendar se vrnejo zaradi pretovarjanja ali tranzita, preden dosežejo končno destinacijo izven tega območja; ker pa so takšne vrnitve možne tudi iz drugih razlogov kot je prevoz oziroma, natančneje, z namenom špekulacije; ker se v takšnih primerih ne upošteva 60-dnevni rok za zapustitev carinskega območja Skupnosti; ker je zaradi preprečevanja takšnih primerov treba jasno opredeliti pogoje, pod katerimi so vrnitve dovoljene;

12. ker ureditev, predvidena v tej uredbi, lahko velja samo za proizvode v prostem prometu in ki so, če to pride v poštev, po poreklu iz Skupnosti; ker se v primeru nekaterih sestavljenih proizvodov nadomestilo ne določi za sestavljeni proizvod, ampak na podlagi osnovnih proizvodov, iz katerih je sestavljen; ker v primerih, ko se nadomestilo določi na podlagi ene ali več sestavin, za odobritev nadomestila ali ustreznega dela nadomestila zadostuje, da ta sestavina ali sestavine izpolnjujejo zahteve oziroma jih ne izpolnjujejo več, ker so bile vključene v druge proizvode; ker je zaradi upoštevanja posebnega statusa določenih sestavin treba pripraviti seznam proizvodov, za katere se nadomestila določajo na podlagi ene sestavine;

13. ker členi 23 do 26 Uredbe Sveta (ES) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o vzpostavitvi carinskega zakonika Skupnosti(10), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 82/97 Evropskega parlamenta in Sveta(11), opredeljujejo nepreferencialno poreklo blaga; ker se pri odobravanju izvoznih nadomestil za proizvode po poreklu iz Skupnosti štejejo samo proizvodi, ki so bili v celoti pridobljeni ali zadosti predelani v Skupnosti; ker je zaradi enotne uporabe v vseh državah članicah primerno jasno določiti, da določene mešanice proizvodov ne izpolnjujejo pogojev za nadomestilo;

14. ker stopnjo nadomestila določa tarifno uvrščanje proizvoda; ker ima tarifno uvrščanje lahko, tako za določene mešanice, asortimente in za sestavljeno blago za posledico odobritev višjega nadomestila kot je ekonomsko upravičeno; ker je zato treba sprejeti posebna pravila za določanje višine nadomestila za mešanice, asortimente in za sestavljeno blago;

15. ker je v primeru različne stopnje nadomestila glede na destinacijo proizvoda treba zagotoviti, da se preveri, če je bil proizvod dejansko uvožen v tretjo državo ali države, za katere je bilo nadomestilo določeno; ker se takšen ukrep lahko brez težav ublaži, če je izvozno nadomestilo majhno in je vrsta posla takšna, da daje zadostna zagotovila, da bo proizvod dosegel predvideno destinacijo; ker je namen tega določila poenostaviti upravno delo pri vlaganju dokazil;

16. ker se v primeru, da se na dan, ko je nadomestilo vnaprej določeno, za vse destinacije uporablja ena sama stopnja nadomestila, v določenih primerih uporablja klavzula o obvezni destinaciji; ker je treba take primere obravnavati kot različico nadomestila, v primerih ko je stopnja nadomestila na dan izvoza nižja od stopnje nadomestila na dan vnaprejšnje določitve nadomestila, in, kadar je to ustrezno, prilagojena dnevu dejanske izvršitve izvoza;

17. ker je treba v primeru različne stopnje nadomestila glede na destinacijo izvoženih proizvodov predložiti dokazilo, da je bil proizvod dejansko uvožen v tretjo državo; ker ureditev uvoznih carinskih formalnosti pomeni predvsem plačilo uvoznih dajatev, ki jih je treba plačati, da se proizvod lahko prodaja v tej tretji državi; ker je zaradi različnih razmer v tretjih državah uvoznicah priporočljivo, da se kot dokazilo sprejme uvozne carinske dokumente, ki zagotavljajo, da so izvoženi proizvodi prispeli na destinacijo, hkrati pa čim manj ovira trgovino;

18. ker je v pomoč izvoznikom iz Skupnosti pri pridobivanju dokazil o prispetju na destinacijo treba določiti, da mednarodne kontrolne in nadzorne službe, ki jih odobrijo države članice, izdajo potrdilo o prispetju za kmetijske proizvode, izvožene iz Skupnosti, za katere velja diferencialna stopnja nadomestila; ker je odobritev teh služb v pristojnosti držav članic, ki v skladu z določenimi sprejetimi smernicami odobrijo vsako službo posebej; ker je primerno natančneje opredeliti položaj in glavne smernice vključiti v to uredbo;

19. ker je za izenačitev pogojev za izvoz proizvodov z diferencialno stopnjo nadomestila glede na destinacijo z drugim izvozom treba predvideti, da se del nadomestila, izračunan na podlagi najnižje stopnje nadomestila, ki velja na dan izvoza, plača takoj, ko izvoznik predloži dokazilo, da je proizvod zapustil carinsko območje Skupnosti;

20. ker se pri diferencialnih nadomestilih, v primeru, da je prišlo do spremembe destinacije, plača nadomestilo, ki velja za dejansko destinacijo, do najvišje ravni zneska,veljavnega za vnaprej določeno destinacijo; ker je zaradi preprečevanja zlorab, ko bi se sistematično izbiralo destinacije z najvišjo stopnjo nadomestila, treba uvesti kazni za spremembo destinacije, za katere je dejanska stopnja nadomestila nižja od stopnje za vnaprej določeno destinacijo; ker ta nova ureditev vpliva na izračun tistega dela nadomestila, ki se plača, ko izvoznik predloži dokazilo, da je proizvod zapustil carinsko območje Skupnosti;

21. ker členi 23 do 26 Uredbe (ES) št. 2913/92 opredeljujejo nepreferencialno poreklo blaga; ker je v določenih primerih primerno, da se za oceno ali so proizvodi dejansko dosegli predvideno destinacijo, uporabi merilo za zadostno predelavo ali obdelavo iz člena 24;

22. ker lahko določeni izvozni posli povzročijo izkrivljanje trgovine; ker je zaradi preprečevanja takšnih izkrivljanj kot pogoj za plačilo nadomestila treba določiti, da ne samo, da mora proizvod zapustiti carinsko območje Skupnosti, ampak mora biti tudi uvožen v tretjo državo ali biti zadosti predelan ali obdelan; ker je poleg tega v določenih primerih lahko pogoj za plačilo nadomestila tudi, da je bil proizvod dejansko dan na trg v tretji državi uvoznici ali da je bil zadosti predelan ali obdelan;

23. ker se šteje, da se nadomestilo ne plača za proizvode, ki so bili uničeni ali poškodovani preden so bili dani na trg v tretji državi ali pred zadostno predelavo; ker mora v takšnih primerih izvoznik imeti možnost predložiti dokazila, da je bil izvozni posel izveden v takšnih ekonomskih pogojih, ki bi ob normalnem poteku dogodkov omogočili izvedbo posla;

24. ker financiranje Skupnosti ni upravičeno, če izvozni posel ni običajni trgovinski posel, ker nima dejanskega ekonomskega učinka in se izvede izključno zaradi pridobitve plačila od Skupnosti;

25. ker je treba sprejeti ustrezne ukrepe, da se prepreči dodeljevanje sredstev Skupnosti za posle, ki ne izpolnjujejo nobenega cilja v sistemu izvoznih nadomestil; ker tovrstno tveganje obstaja pri proizvodih, upravičenih do izvoznih nadomestil, ki se kasneje ponovno uvozijo v Skupnost, ne da bi bili zadostno predelani ali obdelani v tretji državi in za katere se pri ponovnem uvozu namesto običajnih dajatev plačajo znižane dajatve ali stopnja nič po preferencialnem sporazumu ali sklepu Sveta; ker je zaradi zmanjšanja omejitev za izvoznike primerno, da se takšne ukrepe uporablja za najbolj občutljive proizvode;

26. ker je zaradi zmanjšanja negotovosti izvoznikov primerno, da se odpravi zahtevo po povračilu nadomestil, če se proizvod ponovno uvozi v Skupnost več kot dve leti po izvozu;

27. ker morajo države članice po eni strani imeti možnost, da v očitnih primerih, ko ugotovijo, da posel ni v skladu s cilji sistema izvoznih nadomestil, zavrnejo odobritev nadomestila ali da lahko izterjajo vračilo nadomestila, in po drugi strani, da obveznost, da preverjajo sistemtično celoten uvoz, ni prevelika obremenitev za nacionalne organe;

28. ker morajo biti proizvodi takšne kakovosti, da se lahko pod običajnimi pogoji prodajajo v Skupnosti; ker pa je primerno, da se upošteva posebne obveznosti, ki izhajajo iz standardov, veljavnih v namembnih tretjih državah;

29. ker določeni proizvodi lahko izgubijo pravico do nadomestila, če niso več primerne tržne kakovosti;

30. ker se izvozni prelevman ne uporablja, če je izvozno nadomestilo določeno vnaprej ali, če je določeno z razpisom, ker mora biti izvoz izvršen pod pogoji, tako določenimi vnaprej ali z razpisom; ker je iz istega razloga treba določiti, da se mora v primeru, če za izvoz velja izvozni prelevman, ki je določen vnaprej ali z razpisom, izvoz izvršiti pod tako določenimi pogoji in zato ne more biti upravičen do izvoznega nadomestila;

31. ker je treba državam članicam dovoliti, da za lažje financiranje poslov izvoznikom celotno nadomestilo ali del nadomestila plačajo vnaprej takoj ob sprejetju izvozne ali plačilne deklaracije proti položitvi varščine za vračilo predplačila, če bi se kasneje ugotovilo, da nadomestilo ne bi smelo biti plačano;

32. ker je treba predplačilo za izvoz vrniti, če se izkaže, da izvoznik nima pravice do izvoznega nadomestila ali da je upravičen do manjšega nadomestila; ker mora povračilo vključevati določen dodatni znesek, da se prepreči zlorabe; ker v primerih višje sile dodatnega zneska ni treba vračati;

33. ker Uredba Sveta (EGS) št. 565/80(12), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EGS) št. 2026/83(13), določa splošna pravila za plačilo zneska, ki je enak izvoznemu nadomestilu, pred izvozom;

34. ker člen 4(5) in (6) Uredbe (EGS) št. 565/80 določata, da se za določitev veljavne stopnje nadomestila ali popravka te stopnje uporablja dan, na katerega se osnovne proizvode preda pod carinski nadzor;

35. ker je na tak način dan za določitev stopnje nadomestila dan, ko carinski organ sprejme deklaracijo zadevne osebe, s katero ta deklarira svoj namen, da proizvode ali blago podvrže ukrepom iz člena 4 in 5 Uredbe (EGS) št. 565/80 in jih po predelavi ali skladiščenju izvozi z nadomestilom; ker mora ta deklaracija vključevati potrebne podatke za izračun nadomestila;

36. ker je namen plačila nadomestila pred predelavo, da se za proizvode iz Skupnosti zagotovi enake pogoje kot za proizvode, uvožene iz držav nečlanic v predelavo in ponovni izvoz;

37. ker proizvodni postopki za predelavo proizvodov in kontrolni postopki za te proizvode zahtevajo določeno mero prožnosti; ker člen 115 Uredbe (EGS) št. 2913/92 določa sistem ekvivalence pri postopkih aktivnega oplemenitenja;

38. ker je zaradi učinkovitejše uporabe obstoječih skladiščnih zmogljivosti primerno zagotoviti sistem, da se lahko dovoli enakovredno obravnavanje proizvodov, ki se skladiščijo v razsutem stanju in ki naj bi se izvozili po predelavi;

39. ker proizvodi, ki niso upravičeni do nadomestila, ne smejo biti enakovredni proizvodi;

40. ker je iz Uredbe Komisije (EGS) št. 3002/92 z dne 16. oktobra 1992 o skupnih podrobnih pravilih za preverjanje uporabe in/ali destinacije proizvodov iz intervencij(14), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 770/96(15), jasno razvidno, da morajo intervencijski proizvodi prispeti v predpisano destinacijo; ker se zato teh proizvodov ne more nadomestiti z enakovrednimi proizvodi;

41. ker je treba določiti rok za izvoz teh proizvodov; ker je treba ta rok določiti tako, da se upošteva sistem izvoznih dovoljenj in potrdil ovnaprejšnji določitvi;

42. ker je pri skladiščenju blaga pred izvozom primerno, da se to uredbo omeji na tista ravnanja, ki so namenjena za ohranitev kakovosti zadevnega blaga; ker je za jasno opredelitev pogojev treba določiti, da ta ravnanja nikakor ne vplivajo na stopnjo nadomestila, ki bo uporabljena;

43. ker člen 5 Uredbe (EGS) št. 565/80 določa, da se takoj, ko se proizvod ali blago preda v postopek carinskega skladiščenja ali v prosto cono, plača znesek, ki je enak izvoznemu nadomestilu; ker je treba omogočiti, da se po sprejetju plačilne deklaracije lahko te proizvode ali blago odpremi zaradi skladiščenja in kasnejšega izvoza v drugo državo članico, kot je država članica, v kateri se izvrši plačilo; ker je treba določiti, da mora kot dokazilo o izstopu iz Skupnosti proizvode ali blago spremljati kontrolni izvod T5; ker je zaradi preprečevanja dvojnih plačil treba izvozno deklaracijo potrditi z določenimi zabeležkami, ki obveščajo plačilno službo države članice, kjer je bila izvozna deklaracija sprejeta, da se je postopek za plačilo nadomestila že začel;

44. ker se nadomestila ne odobri, če se ne upošteva rok za izvoz ali za predložitev zahtevanega dokazila za pridobitev plačila nadomestila; ker je treba sprejeti ukrepe, podobne ukrepom iz Uredbe Komisije (EGS) št. 2220/85 z dne 22. julija 1985 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema varščin za kmetijske proizvode (16), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3403/93(17);

45. ker so v državah članicah proizvodi za določene vrste uporabe, uvoženi iz držav nečlanic, oproščeni uvoznih dajatev; ker je treba v primeru velikih količin teh proizvodov za proizvode iz Skupnosti zagotoviti enake pogoje kot za proizvode iz držav nečlanic; ker tak položaj nastane predvsem v primeru proizvodov, ki se uporabljajo za oskrbo ladij in letal;

46. ker je v primeru oskrbe ladij in letal ter oskrbe oboroženih sil mogoče določiti posebna pravila za določanje višine nadomestila;

47. ker se proizvodi, dobavljeni na krov ladje kot oskrba, porabijo na krovu; ker proizvodi, ki se porabijo kot taki ali ki se porabijo pri pripravi hrane na krovu, izpolnjujejo pogoje za nadomestilo, ki veljajo za nepredelane proizvode; ker je zaradi omejenega prostora na letalih treba hrano pripraviti preden se jo pripelje na letalo; ker je zaradi uskladitve treba sprejeti pravila, da se lahko enako nadomestilo izplača za kmetijske proizvode, porabljene na krovu letala, kot za proizvode, ki se uporabijo za pripravo na krovu ladje;

48. ker je oskrbovanje ladij ali letal zelo specializiran posel, ki opravičuje posebno ureditev za predplačilo nadomestil; ker morajo biti proizvodi in blago, dobavljeno v specializirana oskrbovalna skladišča, porabljeni za oskrbo; ker se glede pravice do nadomestila dobave v takšna skladišča ne morejo šteti za končni izvoz;

49. ker bi v primeru, ko se uporablja te objekte in se kasneje ugotovi, da nadomestilo ne bi smelo biti plačano, izvozniki dejansko imeli neupravičeno korist zaradi brezobrestnega posojila; ker je zato treba sprejeti ukrepe, da se prepreči takšne neupravičene koristi;

50. ker morajo biti zaradi ohranitve konkurenčnosti blaga iz Skupnosti, ki se dobavlja na vrtalne ali druge ploščadi na določenih območjih blizu Skupnosti, na voljo nadomestila po stopnji, ki se uporablja za oskrbo v Skupnosti; ker v nobenem primeru ni opravičljivo plačilo višje stopnje nadomestila kot je najnižja stopnja za dobave v določeno destinacijo, razen če ni nobenega dvoma, da je blago doseglo to destinacijo; ker je oskrba ploščadi na odmaknjenih morskih področjih nujno tako specializiran posel, da se zadosten nadzor nad dobavami zdi mogoč; ker se pod pogojem, da se določi ustrezne nadzorne ukrepe, zdi razumno za te dobave uporabljati isto stopnjo nadomestila kot za oskrbo v Skupnosti; ker se za dobave manjšega pomena lahko predpiše poenostavljen postopek; ker bi bilo razumno, da se glede na to, da je širina teritorialnega morja držav članic od 3 do 12 milj, kot izvoz upoštevajo tudi dobave na vse ploščadi, ki so oddaljene več kot tri morske milje;

51. ker je v primeru, da vojaška oskrbovalna ladja, ki oskrbuje iz pristanišča Skupnosti, oskrbi vojaško ladjo v lasti države članice na odprtem morju, mogoče dobiti potrdilo pristojnega organa o dobavi; ker bi bilo razumno za takšne dobave uporabljati isto višino nadomestila kot se uporablja za oskrbo v pristanišču Skupnosti;

52. ker je zaželeno, da so kmetijski proizvodi, ki se uporabljajo za oskrbo ladij in letal, upravičeni do enakega nadomestila ne glede na to, ali pridejo na ladjo ali letalo v Skupnosti ali izven nje;

53. ker so dobave teh proizvodov v tretjih državah lahko neposredne ali posredne; ker je treba vzpostaviti ustrezen način nadzora za vsako vrsto dobave;

54. ker po določbah člena 161(3) Uredbe (EGS) št. 2913/92 otok Heligoland ni destinacija za katerega se plača nadomestilo; ker je treba spodbujati porabo kmetijskih proizvodov iz Skupnosti na otoku Heligoland; ker je v ta namen treba sprejeti potrebne določbe;

55. ker po začetku veljavnosti začasnega sporazuma o trgovinski in carinski uniji med Skupnostjo in San Marinom(18) ozemlje te države ni več del carinskega ozemlja Skupnosti; ker iz členov 1, 5 in 7 tega sporazuma izhaja, da so cene kmetijskih proizvodov v carinski uniji enake in da zato odobravanje izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode iz Skupnosti, ki se pošiljajo v San Marino, ekonomsko ni upravičeno;

56. ker so v primeru, da se zahtevek za povračilo ali odpust dajatev kasneje zavrne, ti proizvodi lahko upravičeni do izvoznega nadomestila oziroma je zanje treba plačati izvozni prelevman ali eno od izvoznih taks; ker je zato treba določiti posebna pravila;

57. ker se na splošno oborožene sile, stalno nameščene v državi nečlanici, ki ne spadajo pod poveljstvo te države, mednarodnih organizacij in diplomatskih teles s sedežem v tretji državi, oskrbujejo brez uvoznih dajatev; ker se zdi možno za oborožene sile pod poveljstvom bodisi države članice ali mednarodne organizacije, katere članica je najmanj ena država članica, za mednarodne organizacije, katerih članica je najmanj ena država članica in za diplomatska telesa, sprejeti posebne ukrepe, ki določajo, da se dokazilo o uvozu predloži s posebnim dokumentom;

58. ker je treba predvideti, da nadomestilo plača država članica, na katere ozemlju je bila sprejeta izvozna deklaracija;

59. ker se lahko zgodi, da se zaradi okoliščin, na katere izvozniki ne morejo vplivati, ne da predložiti kontrolnega izvoda T5, čeprav je proizvod zapustil carinsko območje Skupnosti ali dosegel določeno destinacijo; ker lahko takšna situacija ovira trgovino; ker bi bilo treba v takšnih primerih priznati druge dokumente kot enakovredne;

60. ker je treba v interesu urejene upravne prakse zahtevke za plačilo nadomestila z vsemi ustreznimi dokumenti zahtevati v razumnem roku, razen v primerih višje sile in če se roka ni bilo mogoče držati zaradi upravnih zamud, na katere izvoznik ni mogel vplivati;

61. ker se rok, v katerem se izvrši plačilo izvoznih nadomestil, med državami članicami razlikuje; ker je zaradi preprečevanja izkrivljanja konkurence priporočljivo, da se uvede enotni najdaljši možni rok, v katerem mora plačilna služba plačati ta nadomestila;

62. ker izvoz zelo majhnih količin proizvodov ekonomsko ni pomemben in po nepotrebnem obremenjuje pristojne organe; ker morajo imeti pristojne službe držav članic možnost, da zavrnejo plačilo nadomestila za takšen izvoz;

63. ker pravila Skupnosti predvidevajo odobravanje izvoznih nadomestil samo na podlagi objektivnih kriterijev, zlasti količine, vrste in lastnostih izvoženega proizvoda ter njegove geografske destinacije; ker je glede na izkušnje treba poostriti ukrepe za boj proti nepravilnostim in predvsem proti prevaram, ki bi lahko škodljivo vplivale na proračun Skupnosti; ker je v ta namen treba predvideti povračilo preveč plačanih zneskov in kazni, da bi spodbudili izvoznike k upoštevanju pravil Skupnosti;

64. ker je za zagotovitev pravilnega delovanja sistema izvoznih nadomestil treba izvajati kazni ne glede na subjektivno krivdo; ker pa je kljub temu primerno, da se kazni v določenih primerih ne uporabi, zlasti v primeru očitne napake, ki jo prizna pristojni organ, in da se uporabi strožje kazni v primeru naklepa; ker so ti ukrepi potrebni in morajo biti sorazmerni, dovolj odvračilni in se morajo enotno uporabljati v vseh državah članicah;

65. ker je treba zaradi zagotavljanja enake obravnave izvoznikov v državah članicah glede izvoznih nadomestil izrecno določiti, da upravičenec vsak preveč plačan znesek povrne skupaj z obrestmi, in določiti postopek za plačilo; ker je treba zaradi boljše zaščite finančnih interesov Skupnosti določiti, da se pri prenosu pravice do nadomestila ta obveznost prenese na prevzemnika; ker je treba izterjane zneske in obresti ter izterjane kazni knjižiti v dobro Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) v skladu z načeli, določenimi v členu 8(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 729/70 z dne 21. aprila 1970 o financiranju skupne kmetijske politike(19), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1287/95(20);

66. ker je zaradi zagotavljanja, da se pri povračilu preveč plačanih zneskov v celotni Skupnosti enotno uporablja načelo legitimnega pričakovanja, treba določiti pogoje, pod katerimi se lahko sklicuje na to načelo, brez poseganja v obravnavanje nepravilnih izdatkov, kot je opredeljeno zlasti v členih 5 in 8 Uredbe (EGS) št. 729/70;

67. ker mora biti izvoznik odgovoren zlasti za dejanja morebitnih tretjih oseb, ki bi lahko omogočile nepravilno pridobitev potrebnih dokumentov za plačilo nadomestila;

68. ker ustrezni upravljalni odbori niso sprejeli svojega mnenja v roku, ki ga je določil predsednik,

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

0 Člen 1

Brez poseganja v odstopanja, predvidena v predpisih Skupnosti za določene proizvode, določa ta uredba skupna podrobna pravila za uporabo sistema izvoznih nadomestil, v nadaljevanju nadomestila, določena v:

- členu 3 Uredbe Sveta št. 136/66/EGS(21) (olja in maščobe);

- členu 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 804/68(22) (mleko in mlečni izdelki);

- členu 13 Uredbe Sveta (EGS) št. 805/68(23) (goveje in telečje meso);

- členu 13 Uredbe Sveta (EGS) št. 2759/75(24) (prašičje meso);

- členu 8 Uredbe Sveta (EGS) št. 2771/75 (25) (jajca);

- členu 8 Uredbe Sveta (EGS) št. 2777/75 (26) (perutninsko meso);

- členu 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 1785/81(27) (sladkor, izoglukoza in inulinski sirup);

- členu 55 in 56 Uredbe Sveta (EGS) št. 822/87(28) (vino);

- členu 13 Uredbe (EGS) št. 1766/92 (žita);

- členu 13 Uredbe Sveta (EGS) št. 3072/95(29) (riž);

- členu 35Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96(30) (sadje in zelenjava);

- členih 16, 17 in 18. Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96(31), (izdelki iz sadja in zelenjave).

0 Člen 2

1. V tej uredbi:

a) - proizvodi pomenijo proizvode iz člena 1 in blago;

- osnovni proizvodi pomenijo proizvode, namenjene za izvoz po predelavi v predelane proizvode oziroma v blago; blago, ki nastanejo s predelavo, se tudi šteje za osnovne proizvode;

- predelani proizvodi so proizvodi, ki se dobijo pri predelavi osnovnih proizvodov in za katere se plačuje nadomestilo;

- blago pomeni blago iz Priloge B k Uredbi Komisije (ES) št. 1222/94(32);

b) uvozne dajatve pomenijo carine, dajatve z enakovrednim učinkom in druge uvozne dajatve, določene v okviru skupne kmetijske politike ali v okviru posebnih trgovinskih dogovorov za določeno blago, ki nastane s predelavo kmetijskih proizvodov;

c) država članica izvoza pomeni državo članico, v kateri se sprejme izvozna deklaracija;

d) vnaprejšnja določitev nadomestila " pomeni določitev višine nadomestila na dan vložitve zahtevka za izvozno dovoljenje ali potrdila o vnaprejšnji določitvi, katerega stopnja se prilagodi morebitnemu povečanju ali korekcijskemu znesku, ki velja za nadomestilo;

e) diferencialno nadomestilo pomeni

- da se za isti proizvod določi več kot eno stopnjo nadomestila glede na namembno tretjo državo, ali

- da se za isti proizvod določi eno ali več stopenj nadomestila glede na namembno tretjo državo, pri čemer se nobena stopnja ne določi za eno ali več tretjih držav;

f) diferencialni del nadomestila pomeni del nadomestila, ki se dobi tako, da se od skupnega zneska nadomestila, ki naj se uporabi, odšteje nadomestilo, ki je bilo plačano ali naj bi bilo plačano na podlagi dokazila, da je blago zapustilo carinsko območje Skupnosti, izračunano v skladu s členom 18;

g) izvoz pomeni zaključek izvoznih carinskih formalnosti, po katerih proizvod zapusti carinsko območje Skupnosti;

h) kontrolni izvod T5 pomeni dokument iz členov 471 do 495 Uredbe (EGS) št. 2454/93;

i) izvoznik pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima pravico do nadomestila. Če se mora ali lahko uporabi izvozno dovoljenje z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila, ima imetnik oziroma prevzemnik dovoljenja pravico do nadomestila. Glede na razmerja med gospodarskimi subjekti po zasebnem pravu se lahko izvoznik za carinske namene razlikuje od izvoznika v smislu te uredbe, razen če posebne določbe, sprejete v okviru določenih skupnih tržnih ureditev, določajo drugače

j) predplačilo za nadomestilo pomeni znesek največ v višini nadomestila, ki se plača ob sprejetju izvozne deklaracije;

k) predfinanciranje nadomestila " pomeni predplačila za nadomestila, če se blago pred izvozom predela ali skladišči v skladu z Uredbo (EGS) št. 565/80;

l) stopnja nadomestila, določena z javnim razpisom pomeni višino nadomestila, ki jo ponudi izvoznik in je sprejeta na javnem razpisu;

m) carinsko območje Skupnosti pomeni ozemlja iz člena 3 Uredbe (EGS) št. 2913/92;

n) nomenklatura za nadomestila pomeni nomenklaturo kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 3846/87(33);

o) izvozno dovoljenje pomeni dokument iz člena 1 Uredbe Komisije (EGS) št. 3719/88(34).

2. V tej uredbi se nadomestila, določena z javnim razpisom, štejejo kot nadomestila določena vnaprej.

3. Če izvozna deklaracija vsebuje več različnih tarifnih oznak nomenklature za nadomestila ali tarifnih oznak kombinirane nomenklature, se vknjižbe za posamezno tarifno oznako nomenklature štejejo kot ločene deklaracije.

NASLOV II

IZVOZ V TRETJE DRŽAVE

POGLAVJE I

Pravica do nadomestila

Oddelek1

Splošne določbe

Člen 3

Brez poseganja v člene 18, 20 in 21 te uredbe in v člen 4(3) Uredbe Sveta (ES) št. 2988/95(35) se pravico do nadomestila pridobi:

- ko blago zapusti carinsko območje Skupnosti, če se za vse tretje države uporablja enotna stopnja nadomestila;

- pri uvozu blaga v določeno tretjo državo, če se za to tretjo državo uporablja diferencialno nadomestilo.

0 Člen 4

1. Pravico do nadomestila se pridobi ob predložitvi izvoznega dovoljenja z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila, razen v primeru izvoza blaga in mednarodne pomoči v hrani v skladu s členom 10(4) Sporazuma o kmetijstvu, sklenjenega v okviru urugvajskega kroga pogajanj o trgovini.

Za pridobitev nadomestila se dovoljenje ne zahteva:

- če nadomestilo na posamezno izvozno deklaracijo ne presega 60 EUR;

- v primerih iz členov 6, 36, 40, 44 in 45 ter iz člena 46(1).;

- za dobave oboroženim silam držav članic, ki so stalno nameščene v tretjih državah.

2. Ne glede na odstavek 1 velja izvozno dovoljenje z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila tudi za izvoz proizvoda, ki sodi pod neko drugo 12-mestno tarifno oznako proizvoda kot tisto navedeno v polju 16 dovoljenja, če oba proizvoda sodita:

- v isto kategorijo po drugem odstavku člena 13a Uredbe (EGS) št. 3719/88, ali

- v isto skupino proizvodov, če so bile skupine proizvodov določene v ta namen po postopku iz člena 23 Uredbe (EGS) št. 1766/92 ali po ustreznih členih drugih predpisov, ki urejajo skupne tržne ureditve.

V primerih iz prvega pododstavka veljajo še naslednji pogoji:

- če je stopnja nadomestila za dejansko izvoženi proizvod enaka ali višja od stopnje, ki velja za proizvod iz polja 16 dovoljenja, se uporabi slednja stopnja;

- če je stopnja nadomestila za dejansko izvoženi proizvod nižja od stopnje, ki velja za proizvod iz polja 16 dovoljenja, se plača nadomestilo, ki se dobi, če se stopnjo za dejansko izvoženi proizvod zmanjša, razen v primerih višje sile, za 20 % razlike med nadomestilom za proizvod iz polja 16 dovoljenja in nadomestilom za dejansko izvoženi proizvod.

Če se uporablja druga alinea drugega pododstavka in točka b) člena 18(3), se zmanjšanje nadomestila za dejansko izvoženi proizvod in za dejansko destinacijo izračuna iz razlike med nadomestilom za proizvod in destinacijo, naveden na dovoljenju, in nadomestilom za dejansko izvoženi proizvod in dejansko destinacijo.

Za namene uporabe tega odstavka se upoštevajo tiste stopnje nadomestila, ki veljajo na dan vložitve zahtevka za dovoljenje. Po potrebi se te stopnje prilagodi dnevu sprejetja izvozne deklaracije ali plačilne deklaracije.

3. Če se odstavek 1 ali 2 in člen 51 uporabljajo za isti izvozni posel, se znesek, ki se dobi na podlagi odstavka 1 ali 2, zmanjša za znesek kazni iz člena 51.

0 Člen 5

1. Dan izvoza je dan, ko carinski organ sprejme izvozno deklaracijo, v kateri je navedeno, da bo vložen zahtevek za nadomestilo.

2. Datum sprejetja izvozne deklaracije določa:

a) veljavno stopnjo nadomestila, če nadomestilo ni določeno vnaprej;

b) morebitne prilagoditve stopnje nadomestila, če je nadomestilo določeno vnaprej;

c) količino, vrsto in lastnosti izvoženega proizvoda.

3. S sprejetjem izvozne deklaracije je izenačeno, vsako drugo dejanje, ki ima enak pravni učinek.

4. Dokument, ki se pri izvozu uporablja kot dokazilo o izpolnjevanju pogojev za nadomestilo, mora vsebovati vse potrebne podatke za izračun nadomestila, in zlasti:

a) za proizvode:

- opis, lahko tudi poenostavljen, proizvoda v skladu z nomenklaturo za izvozna nadomestila ter tarifno oznako nomenklature za nadomestila in, če je to potrebno za izračun nadomestila, sestavo proizvodov oziroma sklicevanje nanjo;

- neto maso proizvodov ali odvisno od primera količino izraženo v enoti mere, ki se uporablja za izračun nadomestila;

b) v primeru blaga se uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 1222/94.

5. Ob sprejetju deklaracije ali ob dejanju, predvidenem v odstavku 3, se proizvode preda pod carinski nadzor v skladu s členom 4(13) in (14) Uredbe (EGS) št. 2913/92, dokler ne zapustijo carinsko območje Skupnosti.

6. Z odstopanjem od člena 282(2) Uredbe (EGS) št. 2454/93 lahko dovoljenje za izpolnitev izvozne deklaracije v poenostavljeni obliki določa, da poenostavljena deklaracija vsebuje oceno neto mase proizvodov, ki se izvažajo v razsutem stanju ali v nestandardnih enotah, če se točno količino lahko določi šele po nakladanju na prevozno sredstvo.

Po nakladanju je treba vložiti dodatno deklaracijo, v kateri je navedena točna neto masa. Deklaraciji je treba priložiti dokumentarno dokazilo o točni neto masi.

Za količine, ki presegajo 110 % ocenjene neto mase, se nadomestilo ne odobri. Če dejansko naložena masa znaša manj kot 90 % ocenjene neto mase, se nadomestilo za dejansko naloženo neto maso zmanjša za 10 % razlike med nadomestilom za 90 % ocenjene neto mase in nadomestilom za dejansko naloženo maso.

Za nestandardne enote se štejejo: žive živali, celi trupi, polovice in četrtine trupov.

Ne glede na točko d) člena 278(3) Uredbe (EGS) št. 2454/93 se določbe tega odstavka uporabljajo za proizvode, ki se uvrščajo v postopke predfinanciranja iz člena 26 te uredbe.

7. Vse osebe, ki izvažajo proizvode, za katere zahtevajo nadomestilo, morajo:

a) vložiti izvozno deklaracijo pri pristojnem carinskem uradu v kraju, v katerem bodo proizvodi naloženi za odpremo za izvoz;

b) najmanj 24 ur pred začetkom nakladanja obvestiti carinski urad in navesti pričakovano trajanje nakladanja. Pristojni organi lahko določijo drugačen rok od 24 ur.

Ko pristojni carinski urad sprejme izvozno deklaracijo, lahko dovoli nakladanje pred potekom roka iz točke b).

Pristojni carinski urad mora imeti možnost fizičnega pregleda in ugotavljanja istovetnosti blaga za prevoz do urada, kjer blago zapusti carinsko območje Skupnosti.

Če se iz upravnih razlogov prvi pododstavek ne more uporabiti, se lahko izvozno deklaracijo vloži samo pri pristojnem carinskem uradu v zadevni državi članici in, če se fizični pregled opravi v skladu z Uredbo (EGS) št. 386/90, je treba prijavljeno blago v celoti raztovoriti. Blaga ni treba v celoti raztovoriti, če pristojni organi lahko kljub temu izvedejo temeljit fizični pregled.

0 Člen 6

Kot odstopanje od člena 5(2) lahko država članica, kadar izvožene količine v primeru žit ne presegajo 5 000 kilogramov proizvoda po posamezni tarifni oznaki nomenklature za nadomestila ali v primeru drugih proizvodov 500 kilogramov po posamezni tarifni oznaki nomenklature za nadomestila ali tarifni oznaki kombinirane nomenklature in so izvozne pošiljke pogoste, dovoli, da se za določitev nadomestila, ki naj se uporabi ali, če je nadomestilo določeno vnaprej, za morebitne prilagoditve, uporablja zadnji dan meseca.

Če je nadomestilo določeno vnaprej ali se določi z javnim razpisom, velja dovoljenje na zadnji dan meseca izvoza.

Izvozniki, ki imajo dovoljenje za uporabo te možnosti, za količine iz prvega odstavka, ne uporabljajo običajnega postopka.

Zadnji dan meseca se uporablja tudi za določitev menjalnega tečaja za preračun zneska nadomestil, izraženega v evrih, v nacionalno valuto za države članice, ki ne sodelujejo v ekonomski in monetarni uniji.

Člen 7

1. Brez poseganja v člena 14 in 20 se nadomestilo izplača ob predložitvi dokazila, da so proizvodi iz sprejete izvozne deklaracije v nespremenjenem stanju zapustili carinsko območje Skupnosti v 60 dneh po sprejetju izvozne deklaracije.

Količine proizvodov, ki se med urejanjem izvoznih carinskih formalnosti odvzamejo kot vzorci in se ne vrnejo, se upoštevajo kot da niso bile odvzete iz neto mase proizvodov, od katerih so bile odvzete.

2. V tej uredbi se dobava oskrbe na krov vrtaln ali drug ploščadi kot so opredeljene v točki a) člena 44(1) upošteva, kot da je zapustila carinsko območje Skupnosti.

3. Zamrzovanje ne vpliva na izpolnjevanje pogojev iz odstavka 1.

Enako velja za prepakiranje, če se zaradi prepakiranja ne spremeni tarifna podštevilka proizvoda v nomenklaturi za nadomestila ali tarifna podštevilka blaga v kombinirani nomenklaturi. Blago se lahko prepakira šele potem, ko carinski organi dajo svoje soglasje.

Če se blago prepakira, je treba ustrezno dopolniti kontrolni izvod T5.

Pod istimi pogoji kot prepakiranje se lahko po drugem in tretjem pododstavku dovoli tudi pritrjevanje ali spreminjanje oznak.

4. Če zaradi razlogov višje sile izvoznik ne more upoštevati roka iz odstavka 1, se ta rok lahko na zahtevo izvoznika podaljša za toliko časa kolikor pristojni organi države članice izvoza menijo, da je potrebno glede na okoliščine.

0 Člen 8

Če proizvod iz sprejete carinske deklaracije prečka območje Skupnosti, ki ni ozemlje države članice izvoza, preden zapusti carinsko območje Skupnosti, je dokazilo, da je proizvod zapustil carinsko območje Skupnosti, pravilno potrjen izvirnik kontrolnega izvoda T5.

Izpolnjena morajo biti polja 33, 103, 104 in, kadar je to ustrezno, 105 kontrolnega izvoda. V polje 104 se vpiše ustrezen vpis.

0 Člen 9

1. Za namene odobravanja nadomestil pri izvozu po morju veljajo naslednja posebna pravila:

a) Ko pristojni organi potrdijo kontrolni izvod T5 ali nacionalni dokument, ki dokazuje, da so proizvodi zapustili carinsko območje Skupnosti, proizvodi zaradi pretovarjanja ne smejo ostati več kot 28 dni v nobenem drugem pristanišču/pristaniščih v isti ali drugi državi članici, razen v primeru višje sile. Ta rok ne velja, če proizvodi zapustijo končno pristanišče na carinskem območju Skupnosti v prvotnem 60-dnevnem roku.

b) Nadomestilo se plača, ko se plačilni službi predloži:

- izjavo izvoznika, da proizvodi ne bodo pretovorjeni v drugem pristanišču Skupnosti,

ali

- dokazilo o izpolnitvi pogojev iz točke a). Takšno dokazilo je predvsem prevozna listina (listine) ali kopija oziroma fotokopija teh listin, ki pokriva te proizvode od odpreme iz prvega pristanišča, v katerem so bile listine iz točke a) potrjene, do prispetja v tretjo državo, v kateri naj bi bili raztovorjeni.

Izjave iz prve alinee mora plačilna služba ustrezno preveriti na kraju samem. V ta namen se zahteva dokazilo iz druge alinee.

Pri izvozu z ladjami, ki vozijo na direktni liniji v pristanišče tretje države, ne da bi se ustavljale v drugih pristaniščih Skupnosti, lahko države članice za namene iz prve alinee uporabljajo poenostavljeni postopek.

c) Namesto pogojev iz točke b) lahko država članica izstopa iz Skupnosti določi, da se kontrolni izvod T5 ali nacionalni dokument, ki dokazuje, da so proizvodi zapustili carinsko območje Skupnosti, potrdi samo ob predložitvi prevozne listine, na kateri je navedena končna destinacija izven carinskega območja Skupnosti.

V takšnih primerih pristojni organi države članice izstopa vpišejo pod Pripombe v rubriki z naslovom Nadzor uporabe in/ali destinacije na kontrolnem izvodu T5 ali pod ustrezni naslov nacionalnega dokumenta enega od naslednjih vpisov:

- Predložena je bila prevozna listina, v kateri je navedena destinacija izven Skupnosti.

NNNN (vpisati besedila v različnih jezikih)

Plačilna služba z ustreznimi pregledi na kraju samem preveri, če je bila ta točka upoštevana.

d) Če se ugotovi, da pogoji iz točke a) niso bili izpolnjeni, se za namene členov 35 in 50 šteje, da je dan ali dnevi, ko je bil 28-dnevni rok prekoračen, dan, na katerega je bil prekoračen rok iz členov 7 in 34..

Če je prekoračen tako 60-dnevni rok iz člena 7(1) kot 28-dnevni rok iz točke a), je znesek, za katerega se zmanjša nadomestilo ali zapade varščina, enak znesku za daljšo od obeh prekoračitev.

2. Za namene odobravanja nadomestil pri izvozu po cesti, po notranjih plovnih poteh ali železnici veljajo naslednja posebna pravila:

a) Ko pristojni organi potrdijo kontrolni izvod T5 ali nacionalni dokument, ki dokazuje, da so proizvodi zapustili carinsko območje Skupnosti, se ti proizvodi, razen v primerih višje sile, ne smejo vrniti na to ozemlje razen v tranzitu in ne več kot za 28 dni. Ta rok ne velja, če proizvodi zapustijo carinsko območje Skupnosti v prvotnem 60-dnevnem roku.

b) Plačilna služba preverja upoštevanje točke a) z ustreznimi pregledi na kraju samem. Pri tem zahteva prevozne listine za proizvode do prispetja v tretjo državo, v kateri naj bi bili raztovorjeni.

Če se ugotovi, da pogoji iz točke a) niso bili izpolnjeni, se za namene členov 35 in 50 šteje, da je dan ali dnevi, ko je bil 28-dnevni rok prekoračen, dan, na katerega je bil prekoračen rok iz členov 7 in 34.

Če je prekoračen tako 60-dnevni rok iz člena 7(1) kot 28-dnevni rok iz točke a), je znesek, za katerega se zmanjša nadomestilo ali zapade varščina, enak znesku za daljšo od obeh prekoračitev.

3. Za namene odobravanja nadomestil pri izvozu z letalom veljajo naslednja posebna pravila:

a) Pristojni organi lahko potrdijo kontrolni izvod T5 ali nacionalni dokument, ki dokazuje, da so proizvodi zapustili carinsko območje Skupnosti, šele ob predložitvi prevozne listine, na kateri je navedena končna destinacija izven carinskega območja Skupnosti;

b) Če se ugotovi, da so, razen v primeru višje sile, po opravljenih formalnostih iz točke a) zaradi pretovarjanja proizvodi ostali več kot 28 dni na enem ali več drugih letališčih na carinskem območju Skupnosti, se za namene členov 35 in 50 šteje, da je dan ali dnevi, ko je bil 28-dnevni rok prekoračen, dan, na katerega je bil prekoračen rok iz členov 7 in 34..

Če je prekoračen tako 60-dnevni rok iz člena 7(1) kot 28-dnevni rok iz te točke, je znesek, za katerega se zmanjša nadomestilo ali zapade varščina, enak znesku za daljšo od obeh prekoračitev.

c) Plačilna služba preverja izpolnjevanje pogojev iz tega odstavka z ustreznimi pregledi na kraju samem.

d) Rok 28 dni iz točke b) se ne upošteva, če proizvodi dokončno zapustijo carinsko območje Skupnosti v prvotnem 60-dnevnem roku.

0 Člen 10

1. Če se za prevoz na namembno postajo ali za dobavo prejemniku izven carinskega območja Skupnosti proizvod v državi članici izvoza uvrsti v enega od poenostavljenih Skupnostnih tranzitnih postopkov za prevoz po železnici ali v velikih zabojnikih iz členov 412 do 442 Uredbe (EGS) št. 2454/93, za plačilo nadomestila ni treba predložiti kontrolnega izvoda T5.

2. Za namene odstavka 1 pristojni carinski urad zagotovi, da se v dokument, ki ga izda za plačilo nadomestila, vpiše naslednje: Izstop s carinskega območja Skupnosti po poenostavljenem Skupnostnem tranzitnem postopku za prevoz po železnici ali v velikih zabojnikih.

3. Carinski urad, kjer se proizvode obravnava po postopku iz odstavka 1, ne sme dovoliti, da se prevozno pogodbo spremeni tako, da bi se prevoz končal v Skupnosti, razen če se ugotovi:

-, da je bilo nadomestilo vrnjeno v primeru, da je bilo plačano;

ali

- da so zadevni organi ukrenili vse potrebno, da se nadomestilo ne plača.

Če pa je bilo nadomestilo plačano v skladu z odstavkom 1 in proizvod ni zapustil carinskega območja Skupnosti v predpisanem roku, pristojni carinski urad o tem obvesti pristojno službo za plačilo nadomestila in ji čim hitreje pošlje vse potrebne podatke. V takšnih primerih se šteje, da je bilo nadomestilo preplačano.

4. Če se proizvod, ki se ga pošilja v okviru zunanjega tranzitnega postopka Skupnosti ali skupnega tranzitnega postopka, v državi članici, ki ni država članica izvoza, obravnava po postopku iz odstavka 1 za prevoz do namembne postaje ali za dobavo prejemniku izven carinskega območja Skupnosti, carinski urad, pri katerem se proizvod obravnava po zgoraj navedenem postopku, pod Pripombe v rubriki z naslovom Nadzor uporabe in/ali destinacije na zadnji stani izvirnika kontrolnega izvoda T5, vpiše eno od naslednjih zabeležk:

Izstop s carinskega območja Skupnosti po poenostavljenem Skupnostnem tranzitnem postopku za prevoz po železnici ali v velikih zabojnikih.

Prevozna listina:

Vrsta:

Številka:

Datum, ko je prevoznik ali špediter blago prevzel za prevoz po železnici:

NNNNN (dodati besedila v drugih jezikih)

Če se prevozna pogodba spremeni tako, da se prevoz konča v Skupnosti, se smiselno uporablja odstavek 3.

5. Če železnica prevzame proizvod v državi članici izvoza ali v drugi državi članici in se proizvod pošilja v destinacijo izven carinskega območja Skupnosti v okviru zunanjega Skupnostnega tranzitnega postopka ali skupnega tranzitnega postopka po prevozni pogodbi za kombinirani cestno-železniški prevoz po železnici, pristojni carinski urad ali carinski urad, ki je najbližji železniškemu terminalu, kjer proizvod prevzame železnica, pod Pripombe v rubriki z naslovom Nadzor uporabe in/ali destinacije na zadnji stani izvirnika kontrolnega izvoda T5, vpiše eno od naslednjih zabeležk:

Izstop s carinskega območja Skupnosti po železnici s kombiniranim cestno-železniškim prevozom.

Prevozna listina:

Vrsta:

Številka:

Datum, ko je železnica prevzela blago v prevoz:

Železnica ne sme spremeniti prevozne pogodbe za kombinirani cestno-železniški prevoz tako, da se prevoz konča v Skupnosti namesto izven nje, brez predhodnega dovoljenjaa carinskega urada v kraju odprave. V takšnih primerih se smiselno uporablja odstavek 3.

0 Člen 11

1. Nadomestilo se odobri samo za proizvode, ki so ne glede na carinsko situacijo glede pakiranja:

- po poreklu iz Skupnosti in so v prostem prometu v Skupnosti; ali

- v prostem prometu v Skupnosti, ali

- v prostem prometu v Skupnosti, pri čemer je v tem primeru nadomestilo omejeno na znesek plačanih uvoznih dajatev v času uvoza.

Predpisi o skupni tržni ureditvi za te proizvode določajo pogoje, ki ob upoštevanju prvega pododstavka veljajo za proizvod.

2. Če se nadomestilo odobri pod pogojem, da je proizvod po poreklu iz Skupnosti, izvozniki deklarirajo poreklo, kot je določeno v drugem in tretjem pododstavku v skladu z veljavnimi pravili Skupnosti.

Za odobritev nadomestila so proizvodi po poreklu iz Skupnosti, če so bili v celoti pridobljeni v Skupnosti ali če so bili nazadnje zadosti predelani ali obdelani v Skupnosti v skladu določbami členov 23 ali 24 Uredbe (EGS) št. 2913/92.

Brez poseganja vodstavek 5 pa pogojev za nadomestilo ne izpolnjujejo proizvodi, ki so bili pridobljeni iz:

- materialov po poreklu v Skupnosti, in

- kmetijskih proizvodov, ki jih zajemajo uredbe iz člena1, uvoženih iz tretjih držav in ki niso bili zadosti predelani v Skupnosti.

3. Za namene člena 17(12) Uredbe (EGS) št. 1785/81 izvozniki deklarirajo, da sladkor izpolnjuje enega od pogojev iz te uredbe in navedejo ta pogoj.

4. Deklaracije iz odstavkov 2 in 3 se preverjajo na isti način kot drugi podatki iz izvoznih deklaracij.

5. Če se izvažajo sestavljeni proizvodi, ki za eno ali več sestavin izpolnjujejo pogoje za nadomestilo, se nadomestilo za posamezno sestavino odobri, če ta izpolnjuje pogoje iz odstavka 1.

Nadomestilo se odobri tudi v primeru, da je sestavina ali sestavine, za katere se zahteva nadomestilo, prvotno izpolnjevala pogoje iz odstavka 1 in ni več v prostem prometu izključno zaradi vključitve v drug proizvod.

6. Za namene odstavka 5 se nadomestila za naslednje proizvode štejejo za nadomestila, določena na podlagi sestavine:

- osnovni proizvodi v sektorju žit, jajc, riža, sladkorja, mleka in mlečnih izdelkov, ki se izvažajo v obliki blaga iz Priloge B Uredbe (ES) št. 1222/94;

- beli sladkor in surovi sladkor iz oznake KN 1701, glukoza in glukozni sirup iz oznake KN 1702 30 51, 1702 30 59, 1702 30 91, 1702 30 99, 1702 40 90 in 1702 90 50, izoglukoza iz oznak KN 1702 30 10, 1702 40 10, 1702 60 10 in 1702 90 30 ter pesni in trsni sirup iz oznak KN 1702 60 95 in 1702 90 99, ki se uporabljajo v proizvodih iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/96;

- mleko in mlečni izdelki ter sladkor, ki se izvažajo v obliki proizvodov iz oznak KN 0402 10 91 do 99, 0402 29, 0402 99, 0403 10 31 do 39, 0403 90 31 do 39, 0403 90 61 do 69, 0404 10 26 do 38, 0404 10 72 do 84 in 0404 90 81 do 89 in ki se izvažajo v obliki blaga iz oznake KN 0406 30 in zanje ne velja nobena okoliščina iz člena 9(2) Pogodbe;

- žita, ki se izvažajo v obliki proizvodov iz oznak KN 2309 10 11 do 70 in 2309 90 31 do 70 in so našteta v Prilogi A Uredbe (EGS) št. 1766/92;

- mleko in mlečni izdelki, ki se izvažajo v obliki proizvodov iz oznak KN 2309 10 11 do 70 in 2309 90 31 do 70 in so našteti v členu 1 Uredbe (EGS) št. 804/68.

0 Člen 12

1. Stopnja nadomestila, ki velja za mešanice iz poglavij 2, 10 in 11 kombinirane nomenklature, je stopnja nadomestila, ki velja:

a) za mešanice, pri katerih ena sestavina predstavlja najmanj 90 % teže te sestavine;

b) pri drugih mešanicah za sestavino, za katero velja najnižja stopnja nadomestila. Če ena ali več sestavin ne izpolnjuje pogojev za nadomestilo, se za mešanico nadomestilo ne plača.

2. Za izračun nadomestil, ki veljajo za asortimente in za sestavljeno blago, se vsaka sestavina šteje za poseben proizvod.

3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za mešanice, za asortimente in za sestavljeno blago, za katero so določena posebna pravila za izračun.

0 Člen 13

Določbe v zvezi z vnaprejšnjo določitvijo nadomestil in s prilagoditvami teh nadomestil se uporabljajo samo za proizvode, za katere je določena stopnja nadomestila, ki je enaka ali večja od nič.

Oddelek 2

Diferencialna nadomestila

0 Člen 14

1. Če se stopnja nadomestila razlikuje glede na destinacijo, se nadomestila plača ob upoštevanju dodatnih pogojev iz členov 15 in 16..

2. Če velja na dan vnaprejšnje določitve nadomestila za vse destinacije enotna stopnja nadomestila in se določi obvezna destinacija, se šteje, da se nadomestilo razlikuje glede na destinacijo, če je stopnja, ki velja na dan sprejetja izvozne deklaracije, nižja od vnaprej določene stopnje, s prilagoditvijo, kjer to ustreza, na dan sprejetja deklaracije.

0 Člen 15

1. Proizvode v nespremenjenem stanju je treba uvoziti v tretjo državo ali eno od tretjih držav, za katere velja nadomestilo, v 12 mesecih od datuma sprejetja izvozne deklaracije; ta rok se lahko podaljša v skladu s členom 49.

2. Šteje se, da do bili proizvodi uvoženi v nespremenjenem stanju, če ni nobenega dokazila o predelavi.

Vendar pa:

- se pred uvozom lahko izvedejo ukrepi iz člena 29(4)

za ohranitev proizvodov, brez poseganja v pogoje iz odstavka 1;

- se za pred uvozom predelane proizvode šteje, da so bili uvoženi v nespremenjenem stanju, če so bili predelani v tretji državi, v katero se uvažajo vsi proizvodi, pridobljeni s takšno predelavo.

3. Šteje se, da je bil proizvod uvožen, ko so v tretji državi opravljene uvozne carinske formalnosti, predvsem plačilo uvoznih dajatev.

4. Diferencialni del nadomestila se plača na maso proizvoda, za katerega so bile opravljene uvozne carinske formalnosti v tretji državi; pri tem se ne upošteva morebitne spremembe mase, ki nastanejo med prevozom iz naravnih vzrokov in ki jih pristojni organi priznavajo ali ker so bili odvzeti vzorci v skladu z določbami drugega pododstavka člena 7(1)..

0 Člen 16

1. Izvoznik lahko kot dokazilo o opravljenih uvoznih carinskih formalnostih predloži enega od naslednjih dokumentov:

a) carinski dokument oziroma izvod ali fotokopijo carinskega dokumenta; organ, ki je potrdil prvotni dokument, uradna služba zadevne tretje države, uradna služba države članice v tej tretji državi ali služba, ki je pristojna za plačilo nadomestila, potrdi, da je izvod ali fotokopija enaka izvirniku;

b) potrdilo o razkladanju in uvozu, ki ga izda mednarodna kontrolna in nadzorna služba, ki jo odobri država članica v skladu z minimalnimi zahtevami iz odstavka 5. V potrdilu morata biti navedena datum in številka uvoznega carinskega dokumenta.

2. Če izvoznik ne more pridobiti dokumenta, za katerega se je odločil v skladu s točko a) ali b) odstavka 1 tudi ko je storil vse potrebno ali če obstaja dvom glede verodostojnosti priloženega dokumenta, se lahko kot dokazilo o opravljenih uvoznih carinskih formalnostih predloži enega ali več naslednjih dokumentov:

a) kopijo dokumenta o razkladanju, izdanega ali potrjenega v tretji državi, za katero se plača nadomestilo;

b) potrdilo o razkladanju, ki ga izda uradna služba države članice s sedežem v namembni državi ali ki je pristojna za namembno državo, ki tudi potrjuje, da je bil proizvod odpremljen iz kraja razkladanja ali vsaj to, da po njenih podatkih proizvod ni bil naložen za ponovni izvoz;

c) potrdilo o razkladanju mednarodne kontrolne in nadzorne službe, ki jo odobri država članica v skladu z minimalnimi zahtevami iz odstavka 5 in ki tudi potrjuje, da je bil proizvod odpremljen iz kraja razkladanja ali vsaj, da po njenih podatkih proizvod ni bil naložen za ponovni izvoz;

d) bančni dokument, ki ga izdajo odobreni posrednik s sedežem v Skupnosti in ki v primeru tretjih držav iz Priloge II potrjuje, da je bilo plačilo za ta izvoz knjiženo v dobro izvoznikovega računa, ki ga ima pri njih;

e) potrdilo o prevzemu pošiljke, ki ga izda uradna služba tretje države, če je blago kupila ta država ali uradna služba te države ali če blago predstavlja pomoč v hrani;

f) če je blago del pomoči v hrani, izjavo o prevzemu pošiljke, ki jo izda bodisi mednarodna ali humanitarna organizacija, ki jo odobri država članica izvoza;

g) izjavo o prevzemu blaga, ki jo izda organ v tretji državi, katerega javni razpisi so sprejemljiva po členu 44 Uredbe (EGS) št. 3719/88, če je ta organ kupil blago.

3. Izvozniki v vseh primerih predložijo izvod ali fotokopijo prevoznih listin.

4. Komisija lahko po postopku iz člena 38 Uredbe št. 136/66/EGS in iz ustreznih členov drugih uredb o skupnih tržnih ureditvah določi, da se lahko v določenih posebnih primerih, ki se jih opredeli, kot dokazilo o uvozu iz odstavkov 1 in 2 predloži specifičen dokument ali se uvoz dokaže na drug način.

5. Minimalne zahteve za odobritev mednarodne kontrolne in nadzorne službe so:

a) kontrolne in nadzorne službe na njihovo zahtevo odobrijo pristojni organi držav članic za tri leta. Odobritev velja v vseh državah članicah;

b) če izdaja primarna in sekundarna dokazila iz točke b) odstavka 1 in točke c) odstavka 2, kontrolna in nadzorna služba opravi vse potrebne preglede, da ugotovi vrsto, lastnosti in količino proizvodov iz potrdila. Za vsako izdano potrdilo odpre spis, v katerem evidentira vse opravljene preglede. Preglede opravlja na kraju samem ob uvozu, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih;

c) kontrolne in nadzorne službe iz točke b) odstavka 1 in iz točke c) odstavka 2 so neodvisne od strank v poslu, ki ga nadzorujejo. Predvsem ne sme nobena kontrolna in nadzorna služba, ki izvaja nadzor za določen posel, ali hčerinska družba, ki pripada isti finančni skupini, sodelovati v izvoznem poslu kot izvoznik, carinski agent, prevoznik, prejemnik, skladiščnik ali v kakršnikoli drugi vlogi, ki bi lahko povzročila navzkrižje interesov;

d) brez poseganja v člen 8 Uredbe (EGS) št. 729/70 in v člen 3 Uredbe Sveta (EGS) št. 4045/89(36) države članice pregledajo dejavnosti kontrolnih in nadzornih služb redno oziroma kadar obstaja utemeljen sum glede upoštevanja pogojev za odobritev;

e) države članice v celoti ali deloma prekličejo odobritev, če ugotovijo, da kontrolna in nadzorna služba ne more več jamčiti, da izpolnjuje pogoje, ki veljajo za odobritev.

Zadevna država članica o preklicu odobritve takoj obvesti druge države članice in Komisijo. O tej informaciji se tudi izmenja stališča v vseh ustreznih upravljalskih odborih.

Preklic velja v vseh državah članicah.

0 Člen 17

Države članice lahko izvoznike oprostijo obveznosti, da morajo namesto prevozne listine predložiti druga dokazila v skladu s členom 16, če izvozni posel zagotavlja ustrezna jamstva o dosegu destinacije za proizvode iz izvozne deklaracije, ki zagotavlja pravico do nadomestila, katerega gibljivi del ne presega:

a) 1 200 EUR za proizvode iz člena 1(2)(c) Uredbe št. 136/66/EGS;

b) 1 200 EUR za proizvode, ki niso navedeni v točki a), če je namembna tretja država ali namembno ozemlje navedeno v Prilogi IV;

c) 6 000 EUR za proizvode, ki niso navedeni v točki a), če namembna tretja država ali namembno ozemlje ni navedeno v Prilogi IV.

0 Člen 18

1. Z odstopanjem od člena 14 in brez poseganja v člen 20 se na zahtevo izvoznika plača del nadomestila, ko predloži dokaz, da je proizvod zapustil carinsko območje Skupnosti.

2. Del nadomestila iz odstavka 1 se izračuna na podlagi najnižje stopnje nadomestila, ki se jo zmanjša za 20 % razlike med vnaprej določeno stopnjo in najnižjo stopnjo, nedoločanje stopnje pa se šteje kot najnižja stopnja.

Če znesek za plačilo ni višji od 2 000 EUR, lahko države članice zadržijo izplačilo tega zneska, dokler ni plačano celotno nadomestilo, razen v primerih, ko izvoznik izjavi, da za zadevni izvoz ne bo vložil zahtevka za dodatno plačilo.

3. Če se destinacija iz polja 7 v izdanem dovoljenju z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila ne upošteva:

a) velja nadomestilo za destinacijo iz polja 7, če je stopnja nadomestila za dejansko destinacijoenaka ali višja od stopnje za destinacijoiz polja 7;

b) če je stopnja nadomestila za dejansko destinacijo nižja od stopnje za destinacijo iz polja 7,se plača nadomestilo, ki:

- se dobi z uporabo stopnje za dejansko destinacijo;

- se, razen v primerih višje sile, zmanjša za 20 % razlike med nadomestilom za destinacijo iz polja 7 in nadomestilom za dejansko destinacijo,

.

Za namene tega člena se upoštevajo tiste stopnje nadomestila, ki veljajo na dan vložitve zahtevka za dovoljenje. Po potrebi se te stopnje prilagodi datumu sprejetja izvozne deklaracije ali plačilne deklaracije.

Če se prvi in drugi pododstavek tega odstavka in člen 51 uporabljajo za isti izvozni posel, se dobljeni znesek pri uporabi prvega pododstavka zmanjša za kazen iz člena 51..

4. Če se stopnjo nadomestila določi z javnim razpisom in zadevna pogodba določa obvezno destinacijo, se pri določanju najnižje stopnje nadomestila ne upošteva določenih periodičnih nadomestil ali dejstva, da na datum vložitve zahtevka za dovoljenje ali na datum sprejetja izvozne deklaracije za to destinacijo takšno nadomestilo ni bilo določeno.

0 Člen 19

1. Odstavki 2 do 5 se uporabljajo, če se proizvod izvozi z izvoznim dovoljenjem ali potrdilom o vnaprejšnji določitvi, ki določa obvezno destinacijo.

2. Če proizvod ne prispe v obvezno destinacijo, se plača samo del nadomestila, ki se dobi z uporabo člena 18(2).

3. Če se zaradi razlogov višje sile proizvod dobavi v drugo destinacijo kot je destinacija, za katero je bilo izdano dovoljenje, se na zahtevo izvoznika nadomestilo plača, če predloži dokazilo o višji sili in dokazilo o prispetju proizvoda v destinacijo; dokazilo o prispetju v destinacijose predloži v skladu s členoma 15 in 16..

4. Če se uporablja odstavek 3, velja nadomestilo, ki je enako nadomestilu za dejansko destinacijo, vendar ne sme biti višje od nadomestila za destinacijo iz polja 7 dovoljenj, izdanih z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila.

Stopnje nadomestila se, kjer je to ustrezno, prilagodijo datumu sprejetja izvozne deklaracije ali plačilne deklaracije.

5. Če se proizvod izvozi v okviru dovoljenja, izdanega v skladu s členom 44 Uredbe (EGS) št. 3719/88 in se nadomestilo razlikuje glede na destinacijoza pridobitev vnaprej določenega nadomestila izvoznik poleg dokazila, ki se zahteva v skladu s členom 16, predloži dokazilo, da je bil proizvod dobavljen v tretjo državo uvoza organu, navedenem v javnem razpisu, na katerega se dovoljenje nanaša.

Oddelek 3

Posebni ukrepi za zaščito finančnih interesov Skupnosti

0 Člen 20

1. Če:

a) obstaja resen dvom glede dejanske destinacije proizvoda,

ali

b) bi se zaradi razlike med zneskom nadomestila za izvoženi proizvod in zneskom nepreferencialne uvozne dajatve, ki za enak proizvod velja na datum sprejetja izvozne deklaracije, lahko proizvod ponovno uvozil v Skupnost,

ali

c) obstaja utemeljen sum, da bo proizvod v nespremenjenem stanju ali po predelavi v tretji državi ponovno uvožen v Skupnost brez carine ali z znižano uvozno dajatvijo;

se enotna stopnja nadomestila ali del nadomestila iz člena 18(2) plača samo, če je proizvod zapustil carinsko območje Skupnosti v skladu s členom 7, in

i) če je bil v primeru nediferencialnega nadomestila proizvod uvožen v tretjo državo v 12 mesecih po dnevu sprejetja izvozne deklaracije ali je bil v tem obdobju zadosti predelan ali obdelan v smislu člena 24 Uredbe (EGS) št. 2913/92;

ii) če je bil v primeru diferencialnega nadomestila glede na destinacijoproizvod uvožen v nespremenjenem stanju v določeno tretjo državo v 12 mesecih od datuma sprejetja izvozne deklaracije.

Za uvoz v tretje države se uporabljata člena 15 in 16..

Poleg tega lahko pristojni organi držav članic za vsa nadomestila zahtevajo dodatna dokazila, ki na zanje sprejemljiv način dokazujejo, da je bil proizvod dejansko sproščen v promet v tretji državi uvoza ali da je bil zadosti predelan ali obdelan v smislu člena 24 Uredbe (EGS) št. 2913/92.

Pod pogoji iz člena 49 se lahko odobri dodatni rok.

2. Države članice uporabljajo odstavek 1 na lastno pobudo in tudi na zahtevo Komisije.

Določbe, ki urejajo primere iz točke b) odstavka 1, se ne uporabljajo, če dejanske okoliščine zadevnega posla, zlasti stroški prevoza, verjetno izključujejo nevarnost ponovnega uvoza. Prav tako jih države članice ne smejo uporabljati, če je znesek nadomestila enak ali manjši od 500 EUR na izvozno deklaracijo.

3. Če se uporablja odstavek 1 in se je proizvod zaradi razlogov višje sile, ko je zapustil carinsko območje Skupnosti, pokvaril oziroma uničil v tranzitu:

- se v primeru nediferencialnega nadomestila plača celotno nadomestilo;

- se v primeru diferencialnega nadomestila plača del nadomestila, določen v skladu s členom 18..

4. Preden se nadomestilo plača, se uporabi odstavek 1.

Šteje pa se, da je bilo nadomestilo neupravičeno plačano in ga je treba vrniti, če pristojni organi ugotovijo, tudi če je bilo nadomestilo že izplačano:

a) da je bil proizvod uničen ali poškodovan preden je bil dan na trg v tretji državi ali preden je bil zadosti obdelan ali predelan v smislu člena 2. Uredbe (EGS) št. 2913/92 v tretji državi, razen če izvoznik pristojnim organom zadovoljivo dokaže, da je bil izvoz izveden v takšnih ekonomskih pogojih, da bi bilo mogoče proizvod dati na trg v tretji državi, ne da bi to vplivalo na drugi pododstavek člena 21(2).;

b) da je bil proizvod uvožen v tretjo državo po postopku odloga dajatev v 12 mesecih od datuma izvoza iz Skupnosti, ne da bi bil v tretji državi zadosti predelan ali obdelan v smislu člena 24 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in da izvoz ni bil izveden kot običajni trgovinski posel;

c) da je bil izvoženi proizvod ponovno uvožen v Skupnost, ne da bi bil zadosti predelan ali obdelan v smislu člena 24 Uredbe (EGS) št. 2913/92, da je nepreferencialna uvozna dajatev nižja od odobrenega nadomestila in da izvoz ni bil izveden kot običajni trgovinski posel;

d) da so bili proizvodi iz Priloge V ponovno uvoženi v Skupnost:

- po obdelavi ali predelavi v tretji državi, ki ni dosegla stopnje predelave iz člena 24 Uredbe (EGS) št. 2913/92, in

- po znižani uvozni dajatvi ali po stopnji nič in ne po nepreferencialni stopnji.

Države članice takoj obvestijo Komisijo, če ugotovijo, da bi proizvodi, ki niso vključeni v Prilogo V, lahko povzročili izkrivljanje trgovine.

Točki c) in d) se ne uporabljata v primerih, ko se uporablja poglavje 2 (Vrnjeno blago) naslova VI Uredbe (EGS) št. 2913/92 ali če se proizvode ponovno uvozi najmanj dve leti po dnevu izvoza.

Za primere iz točk b), c) in d) se člen 51 ne uporablja.

Oddelek 4

Primeri, ko se nadomestilo ne odobri

Člen 21

1. Nadomestilo se ne odobri za proizvode, ki na dan sprejetja izvozne deklaracije niso primerne tržne kakovosti.

Šteje se, da proizvodi izpolnjujejo zahtevo iz prvega pododstavka, če se jih v običajnih pogojih lahko prodaja na območju Skupnosti z opisom, ki je naveden v zahtevku za nadomestilo, in, če so proizvodi namenjeni za prehrano ljudi, njihova uporaba za ta namen pa ni neprimerna ali bistveno slabša zaradi njihovih lastnosti ali stanja.

Ali proizvodi izpolnjujejo zahtevo iz prvega pododstavka se preveri v skladu s standardi ali prakso, ki velja v Skupnosti.

Nadomestilo pa se odobri tudi v primeru, če za izvožene proizvode v namembni državi veljajo posebni obvezni pogoji, zlasti zdravstveni in sanitarni pogoji, ki niso v skladu s standardi ali prakso, ki velja v Skupnosti. Izvoznik mora na zahtevo pristojnega organa dokazati, da proizvodi izpolnjujejo obvezne pogoje, ki veljajo v namembni državi.

Poleg tega se lahko za določene proizvode sprejmejo posebne določbe.

2. Če je bil proizvod primerne tržne kakovosti, ko je zapustilobmočje Skupnosti, je upravičen do tistega dela nadomestila, ki se izračuna v skladu s členom 18(2), razen če se uporabi člen 20. Pravico do nadomestila pa izgubi, če obstaja dokaz, da:

- ni več primerne tržne kakovosti zaradi prikrite napake, ki se je pokazala kasneje,

- ga ni mogoče prodati končnemu porabniku, ker je bil končni rok trajanja preblizu datumu izvoza.

Če je mogoče dokazati, da proizvod ni bil več primerne tržne kakovosti pred zaključkom uvoznih carinskih formalnosti v tretji državi, proizvod ni upravičen do diferencialnega dela nadomestila.

3. Nadomestilo se ne odobri za proizvode, ki presegajo najvišjo stopnjo radioaktivnosti, ki je dovoljena po zakonodaji Skupnosti. Dovoljene stopnje za posamezne proizvode ne glede na poreklo so stopnje, določene v členu 3 Uredbe Sveta (EGS) št. 737/90(37).

0 Člen 22

1. Nadomestilo se ne odobri za izvoz, za katerega se plača izvozni prelevman ali ena od izvoznih taks, določena vnaprej ali določena z javnim razpisom.

2. Če se za sestavljeni proizvod, izvozni prelevman ali ena od izvoznih taks določi vnaprej, na podlagi ene ali več sestavin proizvoda, se nadomestilo za to sestavino ali te sestavine ne odobri.

0 Člen 23

Nadomestila se ne odobri za proizvode, ki se prodajajo ali distribuirajo na krovu ladje in bi se kasneje lahko ponovno uvozili v Skupnost brez plačila uvoznih dajatev v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 918/83(38).

POGLAVJE 2

Predplačila za nadomestila

0 Člen 24

1. Na zahtevo izvoznika plačajo države članice nadomestilo v celoti ali deloma vnaprej ob sprejetju izvozne deklaracije, pod pogojem, da se predloži varščina v višini zneska nadomestila, plus 10 %.

Države članice lahko določijo pogoje za zahtevke za predplačilo dela nadomestila.

2. Znesek, ki se plača vnaprej, se izračuna iz stopnje nadomestila, ki velja za deklarirano destinacijo, ki je, kjer je to ustrezno, prilagojen drugim zneskom, določenim s predpisi Skupnosti.

3. Države članice se lahko odločijo, da ne bodo uporabljale odstavka 1, če znesek za plačilo ne presega 2 000 EUR.

0 Člen 25

1. Če je znesek predplačila višji od zneska, ki naj bi se dejansko plačal za zadevni izvozni posel ali enakovreden izvozni posel, pristojni organ takoj začne postopek iz člena 29 Uredbe (EGS) št. 2220/85, da bi izvoznik povrnil razliko med tema dvema zneskoma, povečano za 10 %.

Če pa zaradi razlogov višje sile:

- izvoznik ne more predložiti dokazila, ki se po tej uredbi zahteva kot pogoj za pridobitev nadomestila, ali

- proizvod prispe v drugo destinacijo kot je destinacija, za katerega je bilo izračunano predplačilo,

dodatka v višini 10 % ni treba povrniti.

2. Če proizvod ne prispe v destinacijo, za katerega je bilo izračunano predplačilo, zaradi napake tretje osebe na škodo izvoznika in če izvoznik o tem takoj na lastno pobudo in pisno obvesti pristojne organe ter povrne vnaprej plačano nadomestilo, se dodatni znesek iz odstavka 1 omeji na obresti za obdobje od prejema predplačila do vračila, ki se izračuna v skladu s četrtim pododstavkom člena 52(1)..

Ta določba se ne uporablja, če je pristojni organ že obvestil izvoznika o svoji nameri, da opravi pregled ali če je izvoznik na drug način izvedel za njegovo namero.

3. Izvoz enakovrednih proizvodov iz iste tarifne podštevilke kombinirane nomenklature po ponovnem uvozu v okviru ureditve za vrnjeno blago se šteje za enakovreden izvoz, če so izpolnjeni pogoji iz člena 40(2)(a) in (b) Uredbe (EGS) št. 3719/88.

Ta določba se uporablja samo, če v državi članici, v kateri je bila sprejeta izvozna deklaracija za prvotni izvoz, velja ureditev za vrnjeno blago.

POGLAVJE 3

Predfinanciranje nadomestila

0 Člen 26

1. Če izrazi izvoznik namen, da bo proizvode po predelavi ali skladiščenju izvozil in da bo zaprosil za nadomestilo v skladu s členoma 4 in 5 Uredbe (EGS) št. 565/80, je po teh določbah upravičen do nadomestila, če carinskim organom predloži deklaracijo, v nadaljevanju plačilna deklaracija.

Države članice lahko plačilno deklaracijo poimenujejo tudi drugače.

2. Plačilna deklaracija vsebuje vse podatke, ki so potrebni za določitev nadomestila za proizvode, ki se izvažajo, zlasti pa:

a) za proizvode:

- opis proizvodov, lahko tudi poenostavljen, v skladu z nomenklaturo za izvozna nadomestila, skupaj s tarifno oznako nomenklature za nadomestila in po potrebi izračunano nadomestilo, sestavo proizvodov ali sklicevanje nanjo;

- neto maso proizvodov ali, kjer je to ustrezno, količino, izraženo v enoti mere, ki se uporablja za izračun nadomestila;

b) za blago se uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 1222/94.

Pri predelavi osnovnih proizvodov plačilna deklaracija vsebuje tudi:

- opis osnovnih proizvodov;

- količino osnovnih proizvodov;

- normativ porabe ali podobne podatke.

3. Ne glede na odstavek 2 se lahko, če to dopuščajo okoliščine in na zahtevo izvoznika, v plačilni deklaraciji navede začasen opis blaga, ki se dobi iz osnovnih proizvodov. V teh primerih izvoznik prijavi dokončen opis pristojnim organom po končani predelavi.

4. V plačilni deklaraciji mora biti navedena tudi predvidena uporaba ali destinacija proizvodov:

a) če izvoznik zaprosi za plačilo zneska, ki je enak veljavnemu nadomestilu za predvideno uporabo ali destinacijo, za katerega so proizvodi namenjeni;

b) če je uporaba ali destinacija potrebna zaradi določitve roka, do katerega lahko proizvodi ostanejo pod carinskim nadzorom za predelavo ali v postopku carinskega skladiščenja ali v prosti coni.

5. Uporaba ali destinacija se izrazi:

- s specifično uporabo ali specifično namembno državo, ali

- s skupino namembnih držav, za katere velja ista stopnja nadomestila.

6. Da bi omogočili izvajanje fizičnih pregledov proizvodov, morajo plačilne deklaracije vsebovati tudi vse potrebne podatke, da se lahko ugotovi natančen kraj, kjer bodo proizvodi predelani ali skladiščeni pred izvozom. Vsako spremembo kraja skladiščenja ali predelave mora po navodilih pristojnega organa izvoznik bodisi vnaprej sporočiti ali pravilno vpisati v dnevnike, ki jih vodi v ta namen.

0 Člen 27

1. Ob sprejetju plačilne deklaracije se proizvode preda pod carinski nadzor v skladu s členom 4(13) in (14). Uredbe (EGS) št. 2913/92, dokler ne zapustijo carinskega območja Skupnosti ali dokler ne dosežejo predvidene destinacije.

2. Datum sprejetja plačilne deklaracije določa:

a) veljavno stopnjo nadomestila, če nadomestilo ni določeno vnaprej;

b) vse prilagoditve stopnje nadomestila, če je nadomestilo določeno vnaprej;

c) odločilno dejstvo za določitev menjalnega tečaja za evro, ki velja za nadomestilo.

0 Člen 28

1. V primeru predelanih proizvodov ali blaga, pridobljenega iz osnovnih proizvodov, se za določitev višine nadomestila za namene predplačila uporabljajo rezultati pregleda plačilne deklaracije in morebitne inšpekcije osnovnih proizvodov.

2. Odstavek 1 ne izključuje nobenih morebitnih kasnejših preverjanj pristojnih organov zadevne države članice ali posledic takšnih preverjanj po veljavnih predpisih.

3. Osnovni proizvodi morajo biti vsebovani v celoti ali delno v predelanih proizvodih ali blagu, ki se izvaža v okviru te ureditve.

Vendar pa se lahko, če to odobri pristojni organ, osnovne proizvode, ki se shranjujejo v razsutem stanju, v celoti ali deloma nadomesti z enakovrednimi osnovni proizvodi iz iste osemmestne tarifne podštevilke kombinirane nomenklature, ki imajo enako tržno kakovost, enake tehnične lastnosti in izpolnjujejo zahteve za odobritev nadomestila, če se enakovredne osnovne proizvode preda pod carinski nadzor.

Pristojni organi držav članic izdajo takšno dovoljenje samo, če se prepričajo, da se celoten postopek izvaja ob upoštevanju naslednjih pogojev:

- da izvoznik vnaprej obvesti pristojni carinski urad, pri katerem je vložil plačilno deklaracijo, o svoji nameri, da zaprosi za takšno zamenjavo, in navede točne kraje skladiščenja in predelave;

- da mora biti izvoznikova evidenca zalog dnevno ažurirana in da mora omogočati vsestransko spremljanje, tako upravno kot fizično, skupne količine osnovnih proizvodov ali predelanih proizvodov, ki se fizično nahajajo v teh prostorih, in njihov status. Za namene tega člena pomeni status proizvodov njihov položaj, ali so v prostem prometu, v carinskem postopku, v postopkih predfinanciranja iz člena 26 oziroma ali zanje veljajo ukrepi za izvoz iz členov 5 in 32;

- da so zagotovljena jamstva, da bodo učinkovito spremljane tržna kakovost in tehnične lastnosti osnovnih proizvodov od datuma sprejetja plačilne deklaracije do roka, določenega v člena 34(1)..

Če se enakovredni osnovni proizvodi skladiščijo v krajih, za katere je pristojen drug carinski urad, carinski urad, pri katerem je bila vložena plačilna deklaracija, sporoči carinskemu uradu, pristojnemu za kraj, v katerem se nahajajo zadevni enakovredni proizvodi, vse ustrezne podatke, zlasti količino izdelkov, njihovo tržno kakovost in tehnične lastnosti ter predelovalne operacije, ki naj bi se izvedle.

4. Določbe odstavka 3 za osnovne proizvode se lahko uporabljajo tudi za polizdelke, skladiščene v razsutem stanju, ki se nadomestijo z enakovrednimi polizdelki.

5. Nadomestitev z enakovrednimi proizvodi se ne dovoli v primeru intervencijskih proizvodov, namenjenih za izvoz v okviru sistema nadzora iz člena 2 Uredbe (EGS) št. 3002/92.

6. Osnovni proizvodi lahko zaradi predelave ostanejo pod carinskim nadzorom šest mesecev od datuma sprejetja plačilne deklaracije.

Če pa se izvoz izvede v okviru izvoznega dovoljenja ali potrdila o vnaprejšnji določitvi, je rok enak preostalemu času veljavnosti dovoljenja ali potrdila.

Če se izvoz izvede v okviru dovoljenja ali potrdila o vnaprejšnji določitvi, katerega preostali rok veljavnosti je:

- manj kot tri mesece, se rok podaljša za tri mesece;

- več kot eno leto, je rok omejen na eno leto.

0 Člen 29

1. Če naj bi se izvozili proizvodi, ki so bili v postopku carinskega skladiščenja ali v prosti coni, se za določitev nadomestila uporabi izid pregleda plačilne deklaracije in morebitne inšpekcije proizvodov.

2. Odstavek 1 ne izključuje morebitnih naknadnih preverjanj pristojnih organov zadevne države članice ali morebitnih posledic takšnih preverjanj po veljavnih predpisih.

3. Zaradi izgube mase iz naravnih vzrokov med skladiščenjem v času postopka carinskega skladiščenja ali v prosti coni varščina, kot je določeno v členu 35, ne more zapasti. Poškodba proizvodov se ne šteje za izgubo mase iz naravnih vzrokov.

4. Na proizvodih, ki so v postopku carinskega skladiščenja ali v prosti coni, se lahko izvedejo naslednji postopki pod pogoji, ki jih določijo pristojni organi:

a) popis zalog;

b) pritrjevanje oznak, pečatov, nalepk ali drugih podobnih znakov za razlikovanje na proizvode ali blago ali embalažo, če to ne pomeni nevarnosti, da bi jih lahko šteli za proizvode drugačnega porekla;

c) spreminjanje oznak in številk na embalaži ali spreminjanje nalepk, če to ne pomeni nevarnosti, da bi jih lahko šteli za proizvode drugačnega porekla;

d) pakiranje oziroma sestavljanje, razstavljanje pošiljk, spremembe v embalaži ali popravila embalaže, če to ne pomeni nevarnosti, da bi jih lahko šteli za proizvode drugačnega porekla;

e) prezračevanje;

f) hlajenje;

g) zamrzovanje.

Vsako nadomestilo za proizvode, na katerih so bili izvedeni zgornji ukrepi, se določi na podlagi količine, narave in lastnosti proizvodov na dan, ki se uporablja za izračun nadomestila v skladu s členom 27.

5. Proizvodi lahko ostanejo v postopku carinskega skladiščenja ali v prosti coni šest mesecev od datuma sprejetja plačilne deklaracije.

0 Člen 30

1. Proizvodi v postopku carinskega skladiščenja v državi članici, kjer je bila sprejeta plačilna deklaracija, se lahko prepeljejo v skladiščenje v drugo državo članico v okviru postopka carinskega skladiščenja, in zanje veljajo zlasti določbe tega člena.

Za ugotavljanje istovetnosti proizvodov, ki se odpremijo iz ene države članice v drugo, se prevozno sredstvo ali embalažo za prevoz zaplombira v skladu s členom 349 Uredbe (EGS) št. 2454/93.

2. V primerih iz odstavka 1 se dokaže, da so proizvodi zapustili carinsko območje Skupnosti ali dosegli predvideno destinacijo, s predložitvijo kontrolnega izvoda T5.

a) V polje 104 kontrolnega izvoda se pod Drugo vpiše eno od naslednjih zabeležk:

NNNNNN (dodati besedila v drugih jezikih)

- Predfinanciranje nadomestila - člen 30 Uredbe (ES) št. 800/1999. Izvozna deklaracija mora biti vložena do . (skrajni rok določen z rokom iz člena 29(5)).

b) Nadzorni urad skladišča, v katerem se blago skladišči, shrani kontrolni izvod T5 in pod Pripombe v rubriki z naslovom Nadzor uporabe in/ali destinacije na zadnji strani vpiše:

NNNN (dodati besedila v različnih jezikih)

- Datum sprejetja izvozne deklaracije: .

- Datum izstopa s carinskega območja ali dosega destinacije:

c) Če po odpremi iz skladišča proizvodi prečkajo ozemlje druge države članice zaradi izvoza ali da bi dosegli predvideno destinacijo, se prvi namembni carinski urad šteje za carinski urad izstopa in v okviru svoje pristojnosti izpolni ali zagotovi izpolnitev enega ali več novih kontrolnih izvodov T5.

Ustrezno se izpolni polje 104 novega ali novih kontrolnih izvodov T5. Poleg tega se v polje 106 vpiše številko prvotnega kontrolnega izvoda T5 in ime carinskega urada, ki je izdal ta list ter datum izdaje.

Če besedilo, ki se vpiše v rubriko z naslovom Nadzor uporabe in/ali destinacije " na prvotnem kontrolnem izvodu T5 temelji na podatkih iz kontrolnih izvodov, prejetih od carinskih organov drugih držav članic ali iz nacionalnih dokumentov, ki jih prejmejo drugi nacionalni organi, namembni carinski urad iz prvega pododstavka pod Pripombe vpiše število kontrolnih izvodov T5 ali nacionalnih dokumentov.

Če samo del proizvodov iz kontrolnega izvoda T5 izpolnjuje predpisane pogoje, namembni carinski urad vpiše količino proizvodov, ki izpolnjujejo te pogoje, v rubriko z naslovom Nadzor uporabe in/ali destinacije na kontrolnem izvodu.

3. V primerih iz odstavka 1 se v skladu z navedenim izpolnita tudi polji 37 in 40 izvozne deklaracije. V polju 40 se navede tudi datum sprejetja deklaracije

COM 7.

0 Člen 31

1. Predplačila za nadomestila se plačajo le na izrecno zahtevo izvoznika in države članice, v kateri je bila sprejeta plačilna deklaracija.

Zahtevke za nadomestilo se vloži:

a) v pisni obliki, pri čemer lahko države članice predpišejo poseben obrazec v ta namen, ali

b) z računalniškim prenosom v skladu s pravili, ki jih določi pristojni organ.

Za namene tega odstavka se smiselno uporabljajo člen199(2) in (3) ter členi 222, 223 in 224 Uredbe (EGS) št. 2454/93.

2. Znesek predplačila se izračuna na podlagi stopnje, ki velja za katero koli navedeno uporabo ali destinacijo. V drugih primerih velja znesek, ki se izračuna v skladu s členom 18(2)..

0 Člen 32

1. Izvozne deklaracije se vloži do poteka rokov, določenih v členu 28(6) in členu 29(5), v državi članici, v kateri je bila sprejeta plačilna deklaracija ali, če se uporablja člen 30, v državi članici skladiščenja.

2. Za namene iz tega člena se za zahtevke iz člena 5 Uredbe (EGS) št. 565/80 Belgija in Luksemburg štejeta za eno državo članico.

0 Člen 33

1. Varščino v višini zneska, izračunanega v skladu s členom 31(2), ki se jo poveča za 15 %, je treba vložiti pred sprejetjem plačilne deklaracije.

2. Države članice lahko dovolijo, da se varščine, predvidene v odstavku 1, vložijo po sprejetju plačilne deklaracije, če nacionalni predpisi:

- zahtevajo, da izvoznik vloži varščino v 30 dneh po sprejetju deklaracije in pred izplačilom predplačila;

- zagotavljajo plačilo zneska v višini povečanja iz odstavka 1, če varščina ni vložena v predpisanem roku, razen v primerih višje sile; lahko pa se dovoli podaljšanje roka, če je izvoznik sprejel vse potrebne varnostne ukrepe.

0 Člen 34

1. V 60 dneh od dneva, ko se za proizvode prenehajo uporabljati postopki iz člena 4 ali 5 Uredbe (EGS) št. 565/80, morajo proizvodi:

- zapustiti carinsko območje Skupnosti v nespremenjenem stanju,

ali

- v primerih iz člena 36(1) te uredbe, doseči predvideno destinacijo v nespremenjenem stanju.

2. V primerih iz odstavka 1 se uporabljajo členi 7(3)in (4) ter 9 in 10.

0 Člen 35

1. Če se za proizvode, ki so upravičeni do nadomestila po tem poglavju, predloži dokazilo o upravičenosti do nadomestila, se predplačilo in znesek za plačilo poračunata med seboj. Če je znesek za izvoženo količino višji od plačanega predplačila, se zadevni osebi plača razliko.

Če je znesek za izvoženo količino nižji od zneska, ki je bil plačan vnaprej, in zlasti če se uporablja odstavek 2, pristojni organ takoj začne postopek iz člena 29 Uredbe (EGS) št. 2220/85, da prejemnik povrne razliko med obema zneskoma, povečano za 15 %.

2. Z odstopanjem od člena 50 in brez poseganja v drugi pododstavek odstavka 1 tega člena se v primeru, da ni bil upoštevan en ali več rokov iz te uredbe, nadomestilo za zadevni izvoz, razen v primerih višje sile, uskladi na naslednji način:

- če je bil prekoračen en ali več rokov iz členov 15(1), členov 28(6), 29(5) in 34(1), se nadomestilo najprej zmanjša za 15 %; to zmanjšano nadomestilo se nato zmanjša za nadaljnja 2 % za vsak dan prekoračitve roka iz členov 15(1), 28(6) in 29(5)ter za 5 % za vsak dan prekoračitve roka iz člena 34(1).;

- če se dokumenti iz člena 49(2) predložijo v šestih mesecih po predpisanem roku, je nadomestilo, ki je bilo, kjer je to ustrezno, prilagojeno v skladu s prvo alineo, enako 15 % nadomestila, ki bi se izplačalo, če bi bili predpisani roki upoštevani.

Smiselno se uporablja člen 50(4) in (6)..

3. Če je zaradi razlogov višje sile dolgovani znesek nižji od zneska predplačila, 15 %-no povečanje ne velja.

4. Če proizvod ne doseže destinacije, za katero je bilo izračunano predplačilo, zaradi napake tretje osebe na škodo izvoznika, in če izvoznik na svojo lastno pobudo o tem takoj pisno obvesti pristojne organe ter vrne vnaprej plačano nadomestilo, se povečanje iz odstavka 1 omeji na obresti za obdobje od prejema predplačila do povračila, ki se izračuna v skladu s četrtim pododstavkom člena 52(1)..

Ta določba se ne uporablja, če so pristojni organi že obvestili izvoznika o svoji nameri, da opravijo pregled ali če je izvoznik za to namero izvedel na drug način.

NASLOV III

DRUGE VRSTE IZVOZA IN POSEBNI PRIMERI

POGLAVJE I

Dobave, ki se štejejo za izvoz iz Skupnosti, ter dobave v zvezi z oskrbo

Člen 36

1. V tej uredbi se šteje za izvoz s carinskega območja Skupnosti:

a) dobave v Skupnosti zaradi oskrbe:

- čezoceanskih ladij,

- letal na mednarodnih letih, vključno med državami v Skupnosti;,

b) oskrba mednarodnih organizacij s sedežem v Skupnosti;

c) oskrba oboroženih sil, ki so stalno nameščene na ozemlju države članice, vendar niso pod njenim poveljstvom.

2. Odstavek 1 se uporablja samo v primerih, ko je uvoz istovrstnih proizvodov iz tretjih držav za te vrste uporabe oproščen uvoznih dajatev v zadevni državi članici.

3. Dobave proizvodov v skladišča, ki se nahajajo v Skupnosti in pripadajo mednarodnim organizacijam, specializiranim za humanitarno pomoč, za izvajanje ukrepov pomoči v hrani v tretjih državah se štejejo za izvoz s carinskega območja Skupnosti.

Dovoljenje za uporabo prvega pododstavka izda pristojni organ države članice skladiščenja, ki določi carinski status skladišča in sprejme vse potrebne ukrepe, da zadevni proizvodi dosežejo predvideno destinacijo.

4. Za dobave iz tega člena se uporabljajo določbe člena 5.

0 Člen 37

1. V primeru dobav iz členov 36 in 44 lahko države članice ne glede na člen 5 dovolijo naslednji postopek za plačilo nadomestila. Izvozniki, ki imajo dovoljenje za uporabo tega postopka, ne smejo za iste proizvode hkrati uporabljati običajnega postopka.

Dovoljenje se lahko omeji na določene kraje nakladanja v državi članici izvoza. Dovoljenje lahko pokriva nakladanje v drugih državah članicah, pri čemer se uporablja člen 8.

2. Za proizvode, ki se vsak mesec nakladajo na način, predviden v tem členu, se za določitev veljavne stopnje nadomestila in, če je nadomestilo določeno vnaprej, za vse prilagoditve te stopnje, uporablja zadnji dan v mesecu.

Zadnji dan v mesecu se uporablja tudi za določitev menjalnega tečaja za preračun zneska nadomestil, izraženega v evrih, v nacionalno valuto za države članice, ki ne sodelujejo v ekonomski in monetarni uniji.

3. Če se nadomestilo določa vnaprej ali določi z javnim razpisom, mora dovoljenje veljati na zadnji dan meseca.

4. Izvozniki morajo voditi evidenco, ki vsebuje naslednje podatke:

a) podatke, potrebne za ugotovitev istovetnosti proizvodov v skladu s členom 5(4);

b) ime ali registrsko številko plovila/plovil ali letala/letal, na katere se proizvod naloži;

c) datum nakladanja.

Informacije iz prvega pododstavka se evidentirajo najkasneje prvi delovni dan po nakladanju. Če se blago naklada v drugi državi članici, se zgornje informacije evidentirajo najkasneje prvi delovni dan po dnevu, na katerega je izvoznik moral biti obveščen, da so bili proizvodi naloženi.

Izvozniki morajo tudi sodelovati pri morebitnih pregledih, za katere države članice menijo, da so potrebni, in evidenco hraniti najmanj tri leta po koncu tekočega koledarskega leta.

5. Države članice se lahko odločijo, da lahko evidence nadomestijo obvestila o odpremah, na katerih carinski organi potrdijo datum nakladanja.

6. Za dobave iz člena 36(1)(b) in (c). se smiselno uporabljajo odstavki 2 do 5.

0 Člen 38

1. Za namenez člena 36(1)(a) se šteje, da so bili proizvodi, namenjeni za porabo na krovu letala ali potniških ladij, vključno s trajekti, in pripravljeni pred nakladanjem, pripravljeni na krovu letala ali ladje.

2. Ta člen se uporablja samo pod pogojem, da pred pripravo proizvodov izvoznik pošlje zadostna dokazila o količini, naravi in lastnostih osnovnih proizvodov, za katere se zahteva nadomestilo.

3. Za pripravljene proizvode iz odstavkov 1 in 2 lahko veljajo določila člena 40 glede specializiranih oskrbovalnih skladišč.

0 Člen 39

1. Nadomestila se ne plačajo, če proizvodi, za katere so bile sprejete izvozne deklaracije, ne dosežejo ene izmed destinacij iz člena 36 v nespremenjenem stanju v 60 dneh po sprejetju.

2. V primerih iz odstavka 1 se uporablja člen7(3) in (4).

3. Če proizvod iz sprejete carinske deklaracije, preden doseže eno izmed destinacij iz člena 36, prečka območje Skupnosti, ki ni ozemlje države članice izvoza, na katerem je bila deklaracija sprejeta, je dokazilo, da je proizvod dosegel eno izmed predvidenih destinacij, kontrolni izvod T5.

Med drugim morajo biti izpolnjena polja 33, 103, 104 in, kadar je to ustrezno, 105 T5 kontrolnega izvoda. V polje 104 se vpiše ustrezna zabeležka.

4. Obrazec 302, ki spremlja proizvode, ki se dobavljajo oboroženim silam v okviru člena 36(1)(c), se upošteva enako kot kontrolni izvod T5 izodstavka 3, če pristojni vojaški organi potrdijo prejem proizvoda na obrazcu.

0 Člen 40

1. Države članice lahko izvoznikom plačajo nadomestilo vnaprej pod posebnimi pogoji, ki so določeni spodaj, če predložijo dokazilo, da so bili proizvodi v 30 dneh od sprejetja izvozne deklaracije, razen v primerih višje sile, dostavljeni v prostore pod carinskim nadzorom za oskrbo v Skupnosti:

- prekooceanskih ladij,

ali

-letal na mednarodnih letih, vključno z leti med državami v Skupnosti;

ali

- vrtalnih ali drugih ploščadi iz člena 44.

Prostori pod carinskim nadzorom, v nadaljevanju " oskrbovalna skladišča, in imetniki skladišč morajo za namene tega člena imeti posebno dovoljenje.

2. Države članice, na katerih ozemlju se nahajajo oskrbovalna skladišča, izdajo dovoljenje samo imetnikom skladišč in oskrbovalnim skladiščem, ki zagotavljajo potrebna jamstva. Dovoljenje se lahko prekliče.

Dovoljenje se izda samo imetnikom skladišč, ki se pisno obvežejo:

a) da bodo predali proizvode v nespremenjenem stanju ali zamrznjene in/ali zapakirane za oskrbo v Skupnosti na krov:

- prekooceanskih ladij,

ali

-letal na mednarodnih letih, vključno z leti med državami v Skupnosti;

ali

- na vrtalne ali druge ploščadi iz člena 44;

b) da bodo vodili evidenco, s pomočjo katere bodo lahko pristojni organi opravili potrebne preglede, in ki bo vsebovala predvsem:

- datum vnosa v oskrbovalno skladišče;

- serijske številke spremnih carinskih dokumentov in morebitne podatke o zadevnem carinskem uradu;

- potrebne podatke za ugotavljanje istovetnosti proizvodov v skladu s členom 5(4);

- datum odpreme proizvodov iz oskrbovalnega skladišča;

- registrske številke in (morebitna) imena ladij ali letal, na katera so bili proizvodi naloženi, ali ime skladišča, v katerega so bili dani;

- datum dostave na krov;

c) da bodo hranili evidenco najmanj tri leta po koncu koledarskega leta;

d) da bodo sodelovati pri morebitnih pregledih, zlasti pri periodičnih pregledih, za katere pristojni organi menijo, da so primerni za preverjanje izpolnjevanja pogojev po tem odstavku;

e) da bodo plačali zneske, ki se pri uporabi člena 42 zahtevajo zaradi povračila nadomestil.

3. Zneski, ki se plačajo izvoznikom v skladu z odstavkom 1, se knjižijo v knjigovodstvu organa, ki je plačal predplačilo.

0 Člen 41

1. Če je bila izvozna deklaracija sprejeta v državi članici, v kateri se nahaja oskrbovalno skladišče, pristojni carinski organi ob vskladiščenju blaga v oskrbovalno skladišče potrdijo na nacionalnem dokumentu, ki se uporablja za pridobitev predplačila nadomestila, da proizvodi izpolnjujejo pogoje iz člena 40.

2. Če je bila izvozna deklaracija sprejeta v drugih državah članicah kot je država, v kateri se nahaja oskrbovalno skladišče, je dokazilo, da so bili proizvodi vskladiščeni v oskrbovalno skladišče, kontrolni izvod T5.

Med drugim morajo biti izpolnjena polja 33, 103, 104 in, kjer je to ustrezno, 105 kontrolnega izvoda T5. V polju 104 kontrolnega izvoda T5 se pod Drugo vpiše eno od naslednjih zabeležk:

NNNNNN (dodati besedila v drugih jezikih)

- Dano v skladišče z obvezno dobavo za oskrbo - člen 40 Uredbe (ES) št. 800/1999.

Ko pristojni carinski urad namembne države članice preveri, če so proizvodi vpisani v evidenco iz člena 40(2), z zabeležko na kontrolnem izvodu potrdi, da so bili proizvodi dani v skladišče.

0 Člen 42

1. Če se za proizvod, predan v oskrbovalno skladišče, ugotovi, da ni dosegel ali da ni bil v stanju, da bi bil poslan v predvideno destinacijo, plača imetnik skladišča fiksni znesek pristojnemu organu v državi članici skladiščenja.

2. Fiksni znesek iz odstavka 1 se izračuna na naslednji način:

a) ugotovi se skupne uvozne dajatve za enak proizvod, ki se sprosti v prost promet v državi članici skladiščenja;

b) dobljeni znesek iz točke a) se nato poveča za 20 %.

Stopnja, ki se uporablja za izračun uvoznih dajatev, je:

- stopnja, ki velja na dan, ko proizvod ni dosegel določene destinacije, ali na dan, ko proizvod ni bil več v stanju, da bi bil poslan v določeno destinacijo;

ali

- če tega dneva ni mogoče določiti, stopnja, ki velja na dan, ko se ugotovi, da obvezna destinacija ni bil upoštevan.

3. Če imetnik skladišča lahko izkaže, da je znesek, ki je bil za zadevni proizvod plačan vnaprej, nižji od fiksnega zneska, izračunanega v skladu z odstavkom 2, plača samo ta znesek, povečan za 20 %.

Če pa je bil znesek plačan vnaprej v drugi državi članici, se poveča za 40 %. V teh primerih se za države članice skladiščenja, ki niso vključene v Evropsko monetarno unijo, znesek preračuna v nacionalno valuto države članice skladiščenja, pri čemer se uporabi menjalni tečaj za evro na dan, ki se uporablja za izračun uvoznih dajatev iz točke a) odstavka 2.

4. Plačilo iz tega člena ne zajema izgub med skladiščenjem v oskrbovalnem skladišču iz naravnih vzrokov ali zaradi embalaže.

0 Člen 43

1. Najmanj enkrat na vsakih 12 mesecev pristojni organi držav članic, v katerih se nahajajo oskrbovalna skladišča, opravijo fizični pregled količine skladiščenih proizvodov v teh skladiščih.

Če pa carinski organi stalno fizično nadzirajo vskladiščenje in izskladiščenje proizvodov iz oskrbovalnega skladišča, lahko pristojni organi preverjanje omejijo na dokumentarni pregled skladiščenih proizvodov.

2. Pristojni organi držav članic skladiščenja lahko dovolijo prenos proizvodov v drugo oskrbovalno skladišče.

V teh primerih se podatki za drugo oskrbovalno skladišče vnesejo v evidenco prvega oskrbovalnega skladišča. Tudi drugo specializirano oskrbovalno skladišče in imetnik skladišča morata pridobiti posebno dovoljenje za namene skladiščenja v oskrbovalnem skladišču.

Ko se proizvode preda pod nadzor drugega oskrbovalnega skladišča, je imetnik drugega oskrbovalnega skladišča odgovoren za morebitna plačila v skladu s členom 42.

3. Če se drugo oskrbovalno skladišče ne nahaja v isti državi članici kot prvo, je dokazilo, da so bili proizvodi dani v drugo oskrbovalno skladišče, izvirnik kontrolnega izvoda T5, na katerem je eden od vpisov iz člena 41(2).

Pristojni carinski urad namembne države članice preveri, če so proizvodi evidentirani počlenu 40(2) in nato potrdi kontrolni izvod T5 z zabeležko, da so bili proizvodi vskladiščeni v skladišče.

4. Če se proizvode odstrani iz oskrbovalnega skladišča in se jihda na krov ladje ali letala v drugi državi članici kot je država članica skladiščenja, se dokazilo o tem zagotovi na način iz člena 39(3).

5. Dokazilo o predaji pod nadzor drugega oskrbovalnega skladišča, dokazilo o dobavi na krov ladje ali letala v Skupnosti in dokazilo o dobavi iz členov 44 in 45(3)(a) je treba predložiti, razen v primerih višje sile, v 12 mesecih od datuma odstranitve proizvodov iz oskrbovalnega skladišča, pri čemer se smiselno uporablja člen 49(3), (4) in (5)..

POGLAVJE 2

Posebni primeri

Člen 44

1. Dobave za oskrbo na krovu:

a) na vrtalne in druge ploščadi za pridobivanje naravnih surovin, kamor spadajo tudi pomožni objekti za podporo teh del, ki se nahajajo v obalnem pasu evropske celine ali v obalnem pasu neevropskega dela Skupnosti, vendar izven pasu treh milj od temeljne črte, ki se uporablja za določitev teritorialnega morja držav članic; in

b) na odprtem morju na vojaške ladje in pomožna plovila, ki plujejo pod zastavo države članice;

se za namene določitve stopnje nadomestila štejejo za dobave v smislu člena 36(1)(a).

Oskrba na krovu so proizvodi, ki so namenjeni izključno za porabo na krovu.

2. Odstavek 1 se uporablja le v primeru, da je stopnja nadomestila višja od najnižje stopnje.

Države članice lahko uporabljajo te določbe za vse dobave oskrbe na krovu, pod pogojem da:

a) se predloži potrdilo o dobavi na krov,

in

b) v primeru ploščadi:

- so te dobave v okviru oskrbovanja, ki ga pristojni organi države članice, iz katere se oskrbujejo ploščadi, štejejo za običajnega. V zvezi s tem se upoštevajo tista pristanišča ali kraji nakladanja, vrsta ladij pri oskrbi po morju ter vrsta embalaže in zabojniki, ki se, razen v primerih višje sile, običajno uporabljajo;

- oskrbovalno ladjo ali helikopter upravlja fizična ali pravna oseba, ki v Skupnosti vodi evidenco, ki jo je mogoče preveriti in ki daje zadostne podatke o plovbi ali letu.

3. Potrdila o dobavi na krov iz točke a) odstavka 2 morajo vsebovati dovolj podatkov o proizvodih in ime in/ali druge podatke za ugotovitev istovetnosti ploščadi ali vojaškega ali pomožnega plovila, na katerega so bili proizvodi dobavljeni ter datum dobave. Države članice lahko zahtevajo dodatne podatke.

Takšna potrdila podpiše:

a) v primeru ploščadi: oseba, ki jo upravljalec ploščadi šteje za odgovorno za oskrbo na krovu. Pristojni organi sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo resničnost poslov. Države članice obvestijo Komisijo o sprejetih ukrepih;

b) v primeru vojaških ali pomožnih plovil: pomorski organi.

Z odstopanjem od odstavka 2 lahko države članice za dobave na ploščadi izvoznike oprostijo obveznosti, da morajo predložiti potrdilo o dobavi na ploščad ob dobavah:

- ki izpolnjujejo pogoje za nadomestilo do 3 000 EUR na posamezni izvozni posel;

- ki državi članici zagotavljajo zadostna jamstva o prispetju proizvodov v namembni kraj in

- če predložijo prevozno listino in dokazilo o plačilu.

4. Pristojni organi države članice, ki odobri nadomestilo, s preverjanjem evidence izvoznika in upravljalca oskrbovalne ladje ali helikopterja kontrolirajo količine, ki so bile prijavljene kot dobavljene na ploščad. Pri tem tudi preverijo, da količine proizvodov za oskrbo, dobavljene v skladu s tem členom, ne presegajo zahtev posadke.

Za namene prvega pododstavka lahko po potrebi zaprosijo za pomoč pristojne organe drugih držav članic.

5. Če se za dobave na ploščad uporablja člen 8, se pod Drugo v polju 104 kontrolnega izvoda T5 vpiše eno od naslednjih navedb:

NNNNN (dodati besedila v drugih jezikih)

Oskrba na krovu za ploščadi - Uredba (ES) št. 800/1999.

6. Če se uporablja člen 40, mora imetnik skladišča v evidenco iz točke b) člena 40(2) vpisati podatke o ploščadi, na katero pošlje posamezno pošiljko, ime/številko oskrbovalne ladje/helikopterja in datum dobave na krov. Potrdila o dobavi na krov iz točke a) odstavka 3 tega člena se štejejo za del takšne evidence.

7. Države članice zagotovijo, da se vodi evidenco količin proizvodov, razčlenjenih po sektorjih, ki se dobavljajo na ploščadi in ki izpolnjujejo pogoje tega člena.

0 Člen 45

1. Za namene določitve stopnje nadomestila, ki se lahko odobri, se dobave za oskrbo izven Skupnosti štejejo za dobave iz točke a) člena 36(1).

2. Če je stopnja nadomestila različna glede na destinacijo, se odstavek 1 uporablja pod pogojem, da se predloži dokazilo, da so proizvodi, ki so bili dejansko dobavljeni na krov, isti kot proizvodi, ki so zapustili carinsko območje Skupnosti v ta namen.

3. Dokazila iz odstavka 2 se zagotovi na naslednji način:

a) Dokazilo o neposredni dobavi na krov za oskrbo predstavlja carinski dokument ali dokument, ki ga sopodpiše carinski organ tretje države, kjer se opravi dobava na krov; ti dokumenti se lahko sestavijo po vzorcu iz Priloge III.

Dokumente se izpolni v enem ali več uradnih jezikih Skupnosti in v jeziku, ki se uporablja v zadevni tretji državi.

Neposredna dobava pomeni dobavo zabojnika ali dobavo nerazdeljene pošiljke proizvodov na krov ladje.

b) Če izvoženi proizvodi niso del neposredne dobave in se pred dobavo na krov za oskrbo predajo pod carinski nadzor v namembni tretji državi, dokazilo o dobavi na krov predstavljajo naslednji dokumenti:

- carinski dokument ali dokument, ki ga sopodpiše carinski organ v tretji državi, ki potrjuje, da je bila vsebina zabojnika ali nerazdeljene pošiljke proizvodov predana v oskrbovalno skladišče in da se bodo ti proizvodi uporabljali izključno za oskrbo; ti dokumenti se lahko sestavijo po vzorcu iz Priloge III, in

- carinski dokument ali dokument, ki ga sopodpiše carinski organ v tretji državi, kjer se blago dobavi na krov, ki potrjuje, da so vsi proizvodi v zabojniku ali celotna nerazdeljena pošiljka proizvodov dokončno zapustili oskrbovalno skladišče in bili dobavljeni na krov ter navaja število delnih dobav; ti dokumenti se lahko sestavijo po vzorcu iz Priloge III.

c) Če dokumentov iz točke a) in druge alinee točke b) ni mogoče predložiti, lahko država članica sprejme dokazilo v obliki potrdila o prejemu, ki ga podpiše kapitan ali drugi častnik na dolžnosti in ki je potrjen z žigom ladje.

Če dokumentov iz druge alinee točke b) ni mogoče predložiti, lahko država članica sprejme dokazilo v obliki potrdila o prejemu, ki ga podpiše uslužbenec letalskega prevoznika in ki je potrjen z žigom letalskega prevoznika.

d) Države članice ne sprejmejo dokumentov iz točke a) in druge alinee točke b), če ne vsebujejo vseh podatkov o proizvodu, dobavljenem na krov, in datum dobave ter registrsko številko in (morebitno) ime ladje/ladij ali letala/letal. Države članice lahko zahtevajo dodatne podatke ali dokumente, da bi preverile, če dobavljene količine za oskrbo izpolnjujejo običajne zahteve posadke in potnikov ladje ali letala.

4. V vseh primerih je kot dokazilo treba zahtevku za plačilo priložiti izvod ali fotokopijo prevozne listine in listine, ki dokazuje plačilo proizvodov za oskrbo.

5. Proizvodi, vključeni v ureditev iz člena 40, se ne smejo uporabljati za dobave v skladu s točko b) odstavka 3.

6. Smiselno se uporablja člen 17.

7. Za primere iz tega člena se člen 37 ne uporablja.

0 Člen 46

1. Z odstopanjem od člena 161(3) Uredbe (EGS) št. 2913/92 se kmetijski proizvodi, dobavljeni na otok Heligoland, za namene uporabe določb o plačilu nadomestil, štejejo za izvožene.

2. Proizvodi, dobavljeni v San Marino, se ne štejejo za izvožene, za namene določb o plačilu nadomestil.

0 Člen 47

1. Nadomestilo se ne more odobriti za proizvode, ki se ponovno izvozijo v skladu s členom 883Uredbe (EGS) št. 2445/93, razen če je bil zahtevek za povračilo ali odpust uvoznih dajatev zavrnjen in če so izpolnjeni drugi pogoji za odobritev nadomestila.

2. Če se proizvodi ponovno izvozijo po postopku iz odstavka 1, se v dokumentih iz člena 5(4) sklicuje na ta postopek.

0 Člen 48

V primeru izvoza za:

- oborožene sile, ki so stalno nameščene v tretji državi pod poveljstvom države članice ali mednarodne organizacije, katere članica je najmanj ena država članica;

- mednarodne organizacije s sedežem v tretji državi, katere članica je najmanj ena država članica;

- diplomatska predstavništva s sedežem v tretji državi,

za katere izvoznik ne more predložiti dokazila iz člena 16(1) in (2), se šteje, da so bili proizvodi uvoženi v tretjo državo, kjer so oborožene sile stalno nameščene ali ima mednarodna organizacija ali diplomatsko predstavništvo svoj sedež, če se predloži dokazilo o plačilu proizvodov in potrdilo o dobavi, ki ga izdajo oborožene sile, mednarodna organizacija ali diplomatsko predstavništvo v tej tretji državi.

NASLOV IV

POSTOPEK ZA PLAČILO NADOMESTILA

POGLAVJE I.

Splošno

Člen 49

1. Nadomestilo se plača samo na posebno zahtevo izvoznika in države članice, na katere ozemlju je bila sprejeta izvozna deklaracija.

Zahtevek za nadomestilo se vloži:

a) v pisni obliki, pri čemer lahko država članica določi poseben obrazec, ali

b) z računalniškim prenosom v skladu s pravili, ki jih določijo pristojni organi.

Za namene tega odstavka se smiselno uporabljajo členi 199(2)in (3), 222, 223 in 224 Uredbe (EGS) št. 2454/93.

2. Razen v primerih višje sile, je treba dokumente za plačilo nadomestila ali za sprostitev varščine predložiti v 12 mesecih od datuma, na katerega je bila sprejeta izvozna deklaracija.

Če izvozno dovoljenje za izvozni posel, za katerega se lahko plača nadomestilo, izda druga država članica kot je država članica izvoza, mora biti dokumentom za plačilo nadomestila priložena pravilno označena fotokopija obeh strani tega dovoljenja.

3. Če kontrolni izvod T5 ali, kjer je to ustrezno, nacionalni dokument, ki dokazuje izstop s carinskega območja Skupnosti, ni vrnjen v carinski urad odhoda ali kontrolnemu organu v treh mesecih od izdaje zaradi okoliščin, na katere izvoznik ne more vplivati, lahko izvoznik pri pristojni službi vloži obrazložen zahtevek, da se drugi dokumenti upoštevajo kot enakovredni.

Dokumenti, ki se lahko predložijo kot dokazila k takšnemu zahtevku, so:

a) če je bil kot dokazilo, da je proizvod zapustil carinsko območje Skupnosti, izdan kontrolni izvod ali nacionalni dokument:

- izvod ali fotokopija prevozne listine, in

- dokument, ki dokazuje, da je bil proizvod prijavljen pri carinskem uradu tretje države ali en ali več dokumentov iz člena16(1), (2) in (4).

Zahteva glede dokumentov iz druge alinee se lahko opusti v primeru izvoza, pri katerem nadomestilo ne presega 1 200 EUR; v tem primeru pa mora izvoznik predložiti dokazilo o plačilu.

Pri izvozu v tretje države, ki so podpisnice Konvencije o skupnem tranzitnem postopku, se kot dokazilna listina šteje peti izvod skupnega tranzitnega dokumenta, ki jo žigosajo te države, ali overjena fotokopija tega dokumenta ali obvestilo carinskega urada odhoda;

b) če se uporabljajo členi 36, 40 ali 44, potrdilo carinskega urada, pristojnega za preverjanje zadevne destinacije, da so izpolnjeni pogoji, da lahko ta urad potrdi kontrolni izvod T5, ali

c) če se uporablja člen 36(1)(a) ali 40, potrdilo o prevzemu iz člena 45(3)(c) in dokument, ki dokazuje plačilo proizvodov za oskrbo.

Za namene tega odstavka je potrdilo carinskega urada izstopa, da je bil kontrolni izvod T5 pravilno predložen in, ki vsebuje serijsko številko in naziv urada, ki je izdal kontrolni izvod, ter datum, ko je proizvod zapustil carinsko območje Skupnosti, enakovredno kontrolnemu izvodu T5.

V zvezi s predložitvijo enakovrednega dokazila se uporablja odstavek 4.

4. Če kljub temu, da je ravnal z vso potrebno skrbnostjo, izvoznik ni mogel pridobiti in posredovati zahtevane dokumente iz člena 16 v roku iz odstavka 2, se mu lahko na zahtevo odobri daljši rok za predložitev dokumentov.

5. Zahtevek iz odstavka 3, da se za enakovredne dokumente štejejo drugi dokumenti, z dokazili ali brez njih, ter zahtevek za podaljšanje roka iz odstavka 4 je treba vložiti v roku, ki je določen v odstavku 2. Če pa se zahtevek vloži v šestih mesecih po predpisanem roku, se uporabljajo določbe prvega pododstavka člena 50(2).

6. Če se uporablja člen 37, je treba zahtevke za plačilo nadomestila, razen v primerih višje sile, vložiti v 12 mesecih od meseca dobave na krov; vendar pa je zaradi dovoljenja iz člena 37(1) lahko potrebno, da izvoznik zahtevek za plačilo vloži v krajšem roku.

7. Pristojni organi držav članic lahko zahtevajo prevod vseh dokumentov v zvezi s zahtevki za plačilo nadomestila v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov zadevne države članice.

8. Plačila iz odstavka 1 pristojni organ izvrši v treh mesecih od dneva, ko je dobil vse dokumente in podatke, potrebne za reševanje zahtevka, razen v naslednjih primerih:

a) višje sile,

ali

b) če je bila uvedena posebna upravna preiskava glede upravičenosti do nadomestila. V teh primerih se plačilo lahko izvrši šele takrat, ko se potrdi pravico do nadomestila;

ali

c) poravnave iz drugega pododstavka člena 52(2).

9. Nadomestila se ne sme odobriti, če je znesek manjši ali enak 60 EUR na izvozno deklaracijo.

0 Člen 50

1. Če so bile izpolnjene vse druge zahteve, ki jih za dokazovanje pravice do nadomestila določajo pravila Skupnosti, razen upoštevanja katerega od rokov iz členov 7(1),, 15(1) in 40(1), se uporabljajo naslednja pravila:

a) nadomestilo se najprej zmanjša za 15 %;

b) preostanek nadomestila, v nadaljevanju zmanjšano nadomestilo, se nato zmanjša takole:

i) 2 % zmanjšanega nadomestila za vsak dan prekoračitve roka iz člena 15(1);

ii) 5 % zmanjšanega nadomestila za vsak dan prekoračitve roka iz člena 7(1);

ali

iii) 10 % zmanjšanega nadomestila za vsak dan prekoračitve roka iz člena 40(1)..

2. Če se dokazilo, da so bile izpolnjene vse zahteve, določene v predpisih Skupnosti, predloži v šestih mesecih po poteku rokov iz člena 49(2) in (4), se plača nadomestilo v višini 85 % zneska, ki bi bil plačan, če bi bile vse zahteve izpolnjene.

Če se dokazilo, da so bile izpolnjene vse zahteve, določene v predpisih Skupnosti, predloži v šestih mesecih po poteku rokov iz člena 49(2) in (4), prekoračeni pa so roki iz člena 7(1), 15(1) ali 40(1), se plača nadomestilo v višini nadomestila, zmanjšanega v skladu z odstavkom 1, od katerega se odšteje 15 % zneska, ki bi bil plačan, če bi bili roki upoštevani.

3. Če je bilo nadomestilo plačano vnaprej v skladu s členom 24 in ni bil upoštevan eden ali več rokov iz členov 7(1) in 15(1), zapade del varščine v višini:

- zmanjšanja, ki se izračuna v skladu z odstavkom 1,

- kateremu se prišteje 10 %.

Ostanek varščine se sprosti.

Če se nadomestilo plača vnaprej v skladu s členom 24 in se dokazilo, da so bile izpolnjene vse zahteve, določene v predpisih Skupnosti, predloži v šestih mesecih po poteku roka iz člena49(2) in (4), se povrne znesek v višini 85 % varščine.

Če v primerih iz tretjega pododstavka ni bil upoštevan tudi eden ali več rokov iz členov 7(1) in 15(1), se povrne znesek v višini:

- zneska, ki se vrne v skladu s tretjim pododstavkom;

- od katerega se odšteje del zapadle varščine v skladu s prvim pododstavkom.

4. Skupno zmanjšanje nadomestila ne sme biti večje od celotnega nadomestila, ki bi bilo plačano, če bi bile zahteve izpolnjene.

5. Za namene tega člena se neupoštevanje rokov iz člena 39(1) šteje kot neupoštevanje rokov iz člena7(1).

6. Če se uporablja člen 4(2) in/ali člen 18(3) in/ali člen 51:

- se zmanjšanja iz tega člena izračunajo na podlagi nadomestila, ki se plača v skladu s členom 4(2) in/ali členom 18(3) in/ali členom 51;

- zmanjšanje nadomestila iz tega člena ne sme biti večje od nadomestila, ki se plača v skladu s členom 4(2) in/ali členom 18(3). in/ali členom 51.

POGLAVJE 2

Kazni in izterjava preveč plačanih zneskov

Člen 51

1. Če se ugotovi, da je izvoznik z namenom pridobitve izvoznega nadomestila,zaprosil za višje izvozno nadomestilo kot mu pripada, se za izvoz proizvodov plača nadomestilo, ki velja za dejansko izvožene proizvode, ki se zmanjša za:

a) polovico razlike med zaprošenim nadomestilom in nadomestilo, ki velja za dejanski izvoz;

b) dvakratno razliko med zaprošenim nadomestilom in veljavnim nadomestilom, če je izvoznik namerno navedel napačne podatke.

2. Šteje se, da je zaprošeno nadomestilo znesek, ki se izračuna iz podatkov, danih v skladu s členom 5 ali 26(2). Če je nadomestilo različno glede na destinacijo, se diferencialni del zaprošenega nadomestila izračuna iz podatkov o količini, teži in destinaciji, ki se zagotovijo na način iz člena 49.

3. Kazen, predvidena v točki a) odstavka 1, se ne uporabi:

a) v primerih višje sile,

b) v izjemnih primerih, ko izvoznik na svojo lastno pobudo, takoj ko izve, da je zaprosil za previsoko nadomestilo, o tem pisno obvesti pristojni organ, razen če pristojni organ obvesti izvoznika, da namerava preveriti zahtevek, ali izvoznik na drug način izve za to namero, ali pa je pristojni organ že ugotovil, da je bilo zaprošeno nadomestilo nepravilno;

c) pri očitni napaki v zvezi z zaprošenim nadomestilom, ki jo prizna pristojni organ;

d) če je zaprošeno nadomestilo v skladu z Uredbo (ES) št. 1222/94 in zlasti s členom 3(2) te uredbe in se izračuna na podlagi povprečnih količin, ki se uporabljajo v določenem obdobju;

e) pri popravkih teže, če razlika v teži nastane zaradi načina tehtanja.

4. Če je rezultat zmanjšanj iz točke a) in b) odstavka 1 negativen znesek, izvoznik plača ta negativen znesek.

5. Če pristojni organi ugotovijo, da je bil zaprošen nepravilen znesek in da izvozni posel ni bil izveden in se zato nadomestilo ne more zmanjšati, izvoznik plača kazen iz točke a) ali b) odstavka 1, ki bi veljala, če bi bil izvoz izvršen. Če je stopnja nadomestila različna glede na destinacijo, se za izračun zaprošenega nadomestila in veljavnega nadomestila uporabi najnižja pozitivna stopnja ali, če je ta višja, stopnja, ki se dobi iz kazalcev glede na destinacijo v skladu s členom 24(2) ali 26(4), razen če je navedena obvezna destinacija.

6. Plačila po odstavkih 4 in 5 se izvršijo v 30 dneh po prejemu zahtevka za plačilo. Če se ta rok ne upošteva, izvoznik plača obresti po obrestni meri iz člena 52(1) za obdobje, ki se začne 30 dni po datumu prejema zahtevka za plačilo in konča na dan pred dnem plačila zahtevanega zneska.

7. Kazni se ne uporabljajo, kadar je zahtevani znesek višji od veljavnega nadomestila v skladu s členi 4(2), 18(3), 35(2) in/ali 50.

8. Kazni se uporabijo brez poseganja v morebitne druge kazni, ki jih določajo nacionalni predpisi.

9. Države članice lahko kazni ne izrečejo, če znesek na izvozno deklaracijo znaša 60 EUR ali manj.

10. Če proizvod v izvozni deklaraciji ali plačilni deklaraciji ni zajet v dovoljenju, se nadomestilo ne odobri in se odstavek 1 ne uporablja.

11. Če je bilo nadomestilo določeno vnaprej, izračun kazni temelji na stopnjah nadomestil, ki veljajo na dan vložitve zahtevka za dovoljenje, pri čemer se ne upoštevajo izgube nadomestila v skladu s členom 4(1) ali znižanja nadomestila v skladu s členom 4(2) ali 18(3). Po potrebi se te stopnje popravi na dan sprejetja izvozne deklaracije ali plačilne deklaracije.

0 Člen 52

1. Brez poseganja v obveznost plačila negativnega zneska iz člena 51(4), upravičenec povrne neupravičeno prejeta nadomestila, kar vključuje tudi kazni po členu 51(1) in obresti, izračunane za čas od plačila do povračila. Če pa:

a) povračilo pokriva nezapadlo varščino, se zaseg te varščine v skladu s členom 25(1) ali 35(1) šteje za izterjavo dolgovanih zneskov;

b) je bila varščina sproščena, upravičenec plača del varščine, ki bi zapadla, ter obresti, izračunane od datuma sprostitve do zadnjega dne pred plačilom.

Plačilo se izvrši v 30 dneh od prejema zahtevka za plačilo.

Če se od upravičencev zahteva povračilo sredstev, lahko država članica za izračun obresti upošteva kot da je bilo plačilo izvršeno 20. dan po datumu zahtevka za povračilo.

Veljavna obrestna mera se izračuna v skladu z nacionalnimi predpisi; obrestna mera ne more biti nižja od obrestne mere za vračila zneskov po nacionalnih predpisih.

Če je bilo plačilo neupravičeno izvršeno zaradi napake pristojnega organa, se ne zaračuna obresti oz. se zaračuna največ znesek v višini neupravičenega dobička, ki ga določi država članica.

Če se nadomestilo plača pooblaščencu, sta z izvoznikom solidarno odgovorna za povračilo preveč plačanih zneskov, neupravičeno sproščenih varščin in obresti v zvezi z zadevnim izvozom. Odgovornost pooblaščenca pa je omejena na znesek, ki mu je bil dejansko plačan ter obresti na ta znesek.

2. Povrnjeni zneski, zneski v skladu s členom 51(4) in (5) in izterjane obresti se plačajo plačilnim službam, ki te zneske odštejejo od izdatkov Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), kar pa ne vpliva na člen 7 Uredbe Sveta (EGS) št. 595/91(39).

Če se rok za plačilo ne upošteva, država članica lahko določi, da se namesto povračila, preveč plačane zneske, neupravičeno sproščene varščine in izravnalne obresti odšteje od kasnejših plačil zadevnemu izvozniku.

Drugi pododstavek se uporablja tudi za zneske, ki se plačajo v skladu s členom 51(4) in (5).

3. Države članice lahko ne zahtevajo povračila preveč plačanih nadomestil, neupravičeno sproščenih varščin, obresti in zneskov iz člena 51(4), če povračilo na izvozno deklaracijo ne presega 60 EUR, pod pogojem da nacionalni predpisi določajo podobna pravila glede nevračanja takšnih zneskov, kar pa ne vpliva na možnost iz člena 51(9), da se za majhne zneske kazni ne izreče.

4. Obveznost vračila iz prvega odstavka ne velja:

a) če je pristojni organ države članice ali drug organ pomotoma izvršil plačilo in upravičenec napake ni mogel na enostaven način ugotoviti ter je ravnal v dobri veri; ali

b) če je od dneva obvestila upravičencu o končni odločitvi glede odobritve nadomestila do takrat, ko je nacionalni organ ali organa Skupnosti prvič obvestil upravičenca o neupravičenosti plačila, preteklo več kot štiri leta. Ta določba se uporablja samo, če je upravičenec ravnal v dobri veri.

Dejanja tretje osebe, ki se neposredno ali posredno nanašajo na potrebne formalnosti za plačilo nadomestila, vključno z dejanji mednarodnih kontrolnih in nadzornih agencij, veljajo kot dejanja upravičenca.

Določba tega odstavka ne veljajo za predplačila nadomestil. V primerih, ko se znesek ne povrne zaradi uporabe tega odstavka, upravne sankcije iz točke a) člena 51(1) ne veljajo.

NASLOV V

KONČNE DOLOČBE

0 Člen 53

Države članice uradno obvestijo Komisijo:

- nemudoma, o primerih uporabe člena 20(1); Komisija uradno obvesti druge države članice,

- za vsako 12-mestno tarifno oznako, o količinah izvoženih proizvodov, ki jih ne pokrivajo izvozna dovoljenja z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila za primere iz prve alinee drugega pododstavka člena 4(1), iz člena 6. in iz člena 45. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da se takšne podatke uradno sporoči najkasneje drugi mesec po mesecu, ko so bile opravljene izvozne carinske formalnosti.

0 Člen 54

1. Uredba (EGS) št. 3665/87 se razveljavi.

Navedena uredba pa se še vedno uporablja:

- za izvoz, ki ga zajemajo izvozne deklaracije, sprejete pred začetkom uporabe te uredbe,

in

- če se Uredba (EGS) št. 565/80 uporablja za izvoz, ki ga zajemajo plačilne deklaracije, sprejete pred začetkom uporabe te uredbe.

2. V vseh pravnih aktih Skupnosti se sklicevanje na Uredbe (EGS) št. 1041/67, (EGS) št. 192/75, (EGS) št. 2730/79, (EGS) št. 798/80, (EGS) št. 2570/84, (EGS) št. 2158/87 in (EGS) št. 3665/87 ali na katerikoli člen teh uredb šteje za sklicevanje na to uredbo ali na ustrezne člene te uredbe.

Priloga I vsebuje korelacijsko tabelo, ki se nanaša na Uredbo (EGS) št. 3665/87.

0 Člen 55

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uredba se uporablja od 1. julija 1999.

Na zahtevo zainteresiranih strani se določbe drugega pododstavka člena 7(1) in 15(4) uporabljajo za izvoz, za katerega so bile izvozne carinske formalnosti zaključene na dan 19. januarja 1998 ali po tem dnevu.

Ta uredba je v celoti obvezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. april 1999

Za Komisijo:

Franz FISCHLER,

član Komisije

PRILOGA

Korelacijska tabela

Ta uredba Uredba (EGS) št. 3665/87

člen 1 člen 1

člen 2 člen 2

člen 3 -

člen 4 člen 2a

člen 5 člen 3

člen 6 člen 3a

člen 7 člen 4

člen 8 člen 6

člen 9 člen 6a

člen 10 člen 7

člen 11(1),(5) in (6) člen 8

člen 11(2)(3) in (4) člen 10

člen 12 člen 9

člen 13 člen 12

člen 14 člen 16

člen 15 člen 17

člen 16 člen 18

člen 17 člen 19

člen 18 člen 20

člen 19 člen 21

člen 20(1), (2) in (3) člen 5

člen 20(4) člen 15(2)

člen 21 člen 13

člen 22 člen 14

člen 23 člen 15(1)

člen 24 člen 22

člen 25 člen 23

člen 26 člen 25

člen 27 člen 26

člen 28(1), (2), (3), (5) in (6) člen 27

člen 29 člen 28

člen 30 člen 28a

člen 31 člen 29

člen 32 člen 30

člen 33 člen 31

člen 34 člen 32

člen 35 člen 33

člen 36 člen 34

člen 37 člen 35

člen 38 člen 36

člen 39 člen 37

člen 40 člen 38

člen 41 člen 39

člen 42 člen 40

člen 43 člen 41

člen 44 člen 42

člen 45 člen 43

člen 46 člen 44

člen 47 člen 45

člen 48 člen 46

člen 49(1) do (7) člen 47

člen 49(9). člen 11(2)

člen 50 člen 48

člen 51 člen 11(1)

člen 52 člen 11(3) do (6).

člen 53 člen 49

člen 54 člen 50

člen 55 člen 51

PrilogaI PrilogaI

Priloga II Priloga III

Priloga III Priloga IV

Priloga IV -

Priloga V -

PRILOGA II

Seznam tretjih držav iz člena 16(2)(d), ki zahteva, da so pred plačilom sredstev proizvodi uvoženi

Alžirija

Burundi

Ekvatorialna Gvineja

Kenija

Lesoto

Malavi

Malta

St. Lucia

Sengalija

Tanzanija

PRILOGA III

POTRDILO O DOBAVI ZA OSKRBO LADIJ IN LETAL V TRETJIH DRŽAVAH

1. Izvoznik (ime in poln naslov v državi članici)

2. Oskrbovalno skladišče (ime in poln naslov v tretji državi)

Opomba: Ta obrazec je treba izpolniti čitljivo in neizbrisljivo na roko ali s pisalnim strojem.

3. Država članica izvoza

4. Namembna država

5. Ime ladje in država registracije ali registrska številka letala

6. Vrsta, številka in datum izvoznega dokumenta

izdan pri carinski urad ..

7. Vrsta in datum prevozne listine

8. Oznake in številke - Številke in vrsta embalaže - Opis blaga

9. Bruto teža (kg)

10. Neto količina (40)

11. POTRDITEV CARINSKIH ORGANOV DRŽAVE OSKRBE

Potrjujemo, da je bilo zgornje blago

A. dobavljeno na krov ladje ali letala iz polja 5(41);

B. vskladiščeno v oskrbovalno skladišče iz polja 2 in se bo uporabljalo izključno za oskrbo (2).

Pripombe

Kraj in datum:

Podpis in žig carinskega organa

PRILOGA IV

Seznam tretjih držav in ozemelj, navedenih členu 17(b) in (c)

Islandija

Norveška

Lihtenštajn

Švica

Heligoland

Andora

Gibraltar

Ceuta in Melilla

Vatikan

Malta

Ciper

Maroko

Turčija

Estonija

Latvija

Litva

Poljska

Češka

Slovaška

Madžarska

Romunija

Bolgarija

Albanija

Ukrajina

Belorusija

Moldavija

Rusija

Gruzija

Armenija

Azejbajdžan

Slovenija

Hrvaška

Bosna in Hercegovina

Srbija in Črna gora

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

PRILOGA V

Seznam proizvodov, za katere velja člen 20(4)(d)

I. Proizvodi, našteti v členu 1 Uredbe (ES) št. 3072/95 (riž)

II. Proizvodi, našteti v členu 1 Uredbe (ES) št. 1785/81 (sladkor in izoglukoza)

III. Proizvodi, našteti v členu Uredbe 1 (ES) št. 1766(92 (žita)

IV.

Oznaka KN Goveje/telečje meso

0102 Govedo, žive živali

0201 Meso, goveje, sveže ali ohlajeno

0202 Meso, goveje, zamrznjeno

0206 10 95 Prepona, mišična in tetivna, sveža ali ohlajena

0206 29 91 Prepona, mišična in tetivna, zamrznjena

V.

Oznaka KN Mleko in mlečni izdelki

0402 Mleko in smetana, koncentrirana ali z dodatkom sladkorja ali drugih sladil

0403 90 11 do 0403 90 39 Sirotka v prahu

0404 90 21 do 0404 90 89 Naravne mlečne sestavine

0405 Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka

0406 20 Sir, nariban ali v prahu

0406 30 Sir, topljen

0406 90 13 do 0406 90 27

0406 90 61 do 0406 90 81 Sir, drug

0406 90 86 do 0406 90 88

VI.

Oznaka KN Vino

2204 29 62

2204 29 64

2204 29 65

2204 29 71

2204 29 72 Namizno vino, neustekleničeno

2204 29 75

2204 29 83

2204 29 84

2204 29 94

2204 29 98

VII

Oznaka KN Kmetijski proizvodi, izvoženi v obliki blaga, ki ga ne zajema Prilogo II k Pogodbi

1901 90 91 --- ki ne vsebuje mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba, ali ki vsebuje manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, manj kot 5 mas. % saharoze (vključno z invertnim skladkorjem) ali izoglukoze, manj kot 5 mas. % glukoze ali škroba, razen živila v prahu iz blaga iz tarifnih številk od 0401 do 0404

2101 12 92 --- Pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov kave

2101 20 92 --- Pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov čaja ali mate čaja

3505 10 10 do 3505 10 90 Dekstrini in drugi modificirani škrobi

3809 10 10 do 3809 10 90 Sredstva za dodelavo, nosilci barve, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranja barvil in drugi proizvodi in pripravki na osnovi škrobnih snovi

1 UL L 181, 1.7.1992, str. 21.

2 UL L 126, 24.5.1996, str. 37.

3 UL L 349, 24.12.1998, str. 1.

4 UL L 351, 14.12.1987, str. 1.

5 UL L 80, 18.3.1998, str. 19.

6 UL L 42, 16.2.1990, str. 6.

7 UL L 24, 29.1.1994, str. 2.

8 UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

9 UL L 65, 12.3.1999, str. 1.

10 UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

11 UL L 17, 21.1.1997, str. 1.

12 UL L 62, 7.3.1980, str. 5.

13 UL L 199, 22.7.1983, str. 12.

14 UL L 301, 17.10.1992, str. 17.

15 UL L 104, 27.4.1996, str. 13.

16 UL L 205, 3.8.1985, str. 5.

17 UL L 310, 14.12.1993, str. 4.

18 UL L 359, 9.12.1992, str. 13.

19 UL L 94, 28.4.1970, str. 13.

20 UL L 125, 8.6.1995, str. 1.

21 UL L 172, 30.09.1996, str. 3025/66.

22 UL L 148, 28.6.1968, str. 13.

23 UL L 148, 28.6.1968, str. 24.

24 UL L 282, 1.11.1975, str. 1.

25 UL L 282, 1.11.1975, str. 49.

26 UL L 282, 1.11.1975, str. 77.

27 UL L 177, 1.7.1987, str. 1.

28 UL L 84, 27.3.1987, str. 1.

29 UL L 329, 30.12.1995, str. 18.

30 UL L 297, 21.11.1996, str. 1.

31 UL L 297, 21.11.1996, str. 29.

32 UL L 136, 31.5.1994, str. 5.

33 UL L 366, 24.12.1987, str. 1.

34 UL L 331, 2.12.1988, str. 1.

35 UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

36 UL L 388, 30.12.1989, str. 18.

37 UL L 82, 29.3.1990, str. 1.

38 UL L 105, 23.4.1983, str. 1.

39 UL L 67, 14.3.1991, str. 11.

40 V kilogramih ali v drugi merski enoti

41 Neustrezno prečrtati.