(1)

Uredba (EU) 2019/817 skupaj z Uredbo (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta (2) vzpostavlja okvir za zagotavljanje interoperabilnosti informacijskih sistemov EU na področju meja, vizumov, policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij.

(2)

Za izboljšanje kakovosti podatkov in uskladitev zahtev v zvezi s kakovostjo je treba določiti podrobnosti glede samodejnih mehanizmov in postopkov za nadzor kakovosti podatkov, skupnih kazalnikov kakovosti podatkov in minimalnih standardov kakovosti za podatke, ki se vnesejo in hranijo v osnovnih informacijskih sistemih EU, skupni storitvi za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov in skupnem odložišču podatkov o identiteti.

(3)

Te ukrepe bi morala izvajati in oceniti Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA) ob upoštevanju posebnih določb za vsak informacijski sistem in vsak sestavni del interoperabilnosti EU. Pri opravljanju teh nalog bi morali agenciji eu-LISA svetovati strokovnjaki Komisije, držav članic in agencij Unije, ki uporabljajo informacijske sisteme in sestavne dele interoperabilnosti EU.

(4)

Z mehanizmi in postopki za nadzor kakovosti podatkov bi bilo treba določiti skladnost vhodnih podatkov s pravili o blokiranju in mehkimi pravili, ki se uporabljajo za osnovne informacijske sisteme EU, skupno storitev za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov in skupno odložišče podatkov identiteti. eu-LISA bi morala biti odgovorna za zagotavljanje, da so pravila o kakovosti podatkov še naprej ustrezna za doseganje ciljev informacijskih sistemov in sestavnih delov interoperabilnosti EU.

(5)

eu-LISA bi morala za vsak kazalnik za nadzor kakovosti določiti in oceniti ustreznost minimalnega standarda kakovosti, ki je neobhoden za hrambo podatkov v informacijskih sistemih in sestavnih delih interoperabilnosti EU. Standardi kakovosti podatkov bi morali omogočiti samodejno odkrivanje očitno nepravilnih ali nedoslednih predloženih podatkov, da bi lahko država članica, iz katere podatki izvirajo, te podatke preverila in izvedla vse potrebne popravne ukrepe.

(6)

Vzpostaviti bi bilo treba mehanizme za čiščenje podatkov in odkrivanje težav, da bi se redno preverjala veljavnost in skladnost podatkov, shranjenih v osnovnih informacijskih sistemih in sestavnih delih interoperabilnosti EU, s standardi kakovosti podatkov.

(7)

eu-LISA bi morala zagotoviti centralno zmogljivost za spremljanje kakovosti podatkov in za redno pripravo poročil o kakovosti podatkov, ki so namenjena državam članicam. Ta poročila bi moral pripraviti centralni register za poročanje in statistične podatke v skladu s členom 39(1) Uredbe (EU) 2019/817 in v skladu s pravili iz Delegirane uredbe Komisije 2021/2223 (3).

(8)

Ker Uredba (EU) 2019/817 nadgrajuje schengenski pravni red, je Danska v skladu s členom 4 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, uradno sporočila, da je Uredbo (EU) 2019/817 prenesla v svoje notranje pravo. Dansko zato ta uredba zavezuje.

(9)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska ne sodeluje (4). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(10)

Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega (5) reda, ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa Sveta 1999/437/ES (6).

(11)

Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (8).

(12)

Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (10).

(13)

Ta uredba za Ciper, Bolgarijo in Romunijo ter Hrvaško predstavlja akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2005 oziroma člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2011.

(14)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (11) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 30. aprila 2021.

(15)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za interoperabilnost –

(a)

„vhodni podatki“ pomenijo podatke, za katere se opravi preverjanje kakovosti podatkov z namenom, da se shranijo v informacijskem sistemu ali sestavnem delu interoperabilnosti EU iz člena 37(1) Uredbe (EU) 2019/817;

(b)

„mehanizem za čiščenje podatkov“ pomeni mehanizem, s katerim se izvaja preverjanje za zagotovitev načrtovanega izbrisa podatkov, shranjenih v informacijskem sistemu ali sestavnem delu interoperabilnosti EU, v skladu s pravom Unije;

(c)

„mehanizem za odkrivanje težav“ pomeni mehanizem, s katerim se izvaja preverjanje za identifikacijo podatkov, ki ne izpolnjujejo pravil ali standardov kakovosti podatkov;

(d)

„pravila o blokiranju“ pomenijo pravila ali sklop pravil, s katerimi se meri stopnja skladnosti vhodnih podatkov z opredeljenimi zahtevami glede podatkov, ki pogojujejo njihovo hrambo in/ali uporabo. Vključujejo tudi pravila o kakovosti podatkov, ki urejajo vsak informacijski sistem EU in jih je treba upoštevati, preden se lahko podatki vnesejo v sistem. Za vhodne podatke, ki niso v skladu s pravilom o blokiranju, se preprečita vnos in hramba v informacijskem sistemu in sestavnem delu interoperabilnosti EU;

(e)

„mehka pravila“ pomenijo pravila ali sklop pravil, s katerimi se meri stopnja skladnosti vhodnih podatkov z opredeljenimi zahtevami glede podatkov, ki pogojujejo njihovo relevantnost in/ali optimalno uporabo. Mehka pravila ne preprečujejo vnosa in hrambe neskladnih vhodnih podatkov. Vključujejo tudi pravila o kakovosti podatkov, ki urejajo vsak informacijski sistem EU in bi jih bilo treba upoštevati, preden se lahko podatki vnesejo v sistem. Vhodni podatki, ki niso skladni z mehkim pravilom, se vnesejo v informacijski sistem ali sestavni del interoperabilnosti EU z oznako, obvestilom ali opozorilnim sporočilom glede težave v zvezi s kakovostjo podatkov.