(1)

Uredba (EU) 2019/818 skupaj z Uredbo (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta (2) vzpostavlja okvir za zagotavljanje interoperabilnosti informacijskih sistemov EU na področju meja, vizumov, policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij.

(2)

Ta okvir vključuje številne sestavne dele in orodja, ki podpirajo interoperabilnost, vključno s centralnim registrom za poročanje in statistične podatke (v nadaljnjem besedilu: centralni register). Centralni register shranjuje anonimizirane podatke, pridobljene iz osnovnih informacijskih sistemov EU, skupne storitve za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov, skupnega odložišča podatkov o identiteti in detektorja več identitet, da se zagotovi medsistemsko statistično poročanje za namene politike, operativne namene ter namene kakovosti podatkov.

(3)

Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (v nadaljnjem besedilu: agencija eu-LISA) je pristojna za vzpostavitev, izvajanje in gostovanje centralnega registra ter njegovo operativno upravljanje.

(4)

Da se centralnemu registru omogoči zagotavljanje medsistemskih statističnih podatkov, je treba določiti podrobna pravila o njegovem delovanju, vključno s posebnimi standardi za obdelavo osebnih podatkov, in pravila o varnosti.

(5)

Da se prepreči identifikacija posameznikov na podlagi statističnih podatkov v centralnem registru, bi morala agencija eu-LISA kot del strukture centralnega registra razviti orodje za anonimizacijo podatkov. Postopek anonimizacije bi moral biti avtomatiziran.

(6)

Nadzorovan in varen dostop bi bilo treba dovoliti samo pooblaščenemu osebju pristojnih organov, institucij in agencij Unije, da lahko vpogleda v podatke in statistične podatke v centralnem registru. V ta namen bi morala agencija eu-LISA kot del strukture centralnega registra razviti orodje za poročanje. Osebje agencije eu-LISA ne bi smelo imeti neposrednega dostopa do osebnih podatkov, shranjenih v informacijskih sistemih EU ali sestavnih delih interoperabilnosti.

(7)

Za omogočanje sledenja navzkrižnega ujemanja dokumentacij o identiteti znotraj ustreznih informacijskih sistemov EU ali med njimi za ustrezne statistične namene bi moral centralni register hraniti edinstveno referenčno številko. Te številke ne bi smelo biti mogoče uporabiti za pridobitev informacij iz dokumentacij o identiteti.

(8)

Tehnično rešitev, ki gosti centralni register, bi bilo treba izvajati na tehnični lokaciji agencije eu-LISA in na podporni lokaciji, da se zagotovi, da je vedno na voljo.

(9)

Ker Uredba (EU) 2019/818 nadgrajuje schengenski pravni red, je Danska v skladu s členom 4 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, uradno sporočila, da je Uredbo (EU) 2019/818 prenesla v svoje nacionalno pravo. Zato jo ta uredba zavezuje.

(10)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska ne sodeluje (3). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(11)

Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (4), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa Sveta 1999/437/ES (5).

(12)

Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (6), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (7).

(13)

Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (8), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (9).

(14)

Ta uredba za Ciper, Bolgarijo in Romunijo ter Hrvaško predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu ali je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2005 oziroma člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2011.

(15)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (10) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 17. junija 2021 –

(1)

„statistični podatki“ pomeni podatke, ki so anonimizirani in se uporabljajo izključno za pripravo statističnih poročil v skladu z Uredbo (EU) 2017/2226 (11), Uredbo (EU) 2018/1240 (12), Uredbo (EU) 2018/1860 (13), Uredbo (EU) 2018/1861 (14), Uredbo (EU) 2018/1862 (15) in Uredbo (EU) 2019/816 (16) Evropskega parlamenta in Sveta;

(2)

„(statistična) poročila“ pomeni organizirano zbirko statističnih podatkov, ki jih pripravi centralni register na avtomatiziran način v skladu s predhodno določenimi pravili in ki se hranijo v centralnem registru;

(3)

„prilagodljiva poročila“ pomeni statistična poročila, ki se pridobijo na podlagi statističnih podatkov iz centralnega registra v skladu s posebnimi pravili, ki jih uporabnik določi ad hoc, in hranijo v centralnem registru;

(4)

„kritični podatki o identiteti“ pomeni katerega koli od naslednjih podatkov, ki omogočajo identifikacijo posameznikov, ali njihovo kombinacijo: