1.   Ta uredba določa pravila in splošne pogoje, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (v nadaljnjem besedilu: Statut evropskega varuha človekovih pravic).

2.   Varuh človekovih pravic je pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisen in deluje brez predhodnega dovoljenja.

3.   Varuh človekovih pravic pomaga pri odkrivanju nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov in agencij Unije, razen Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije, ob ustreznem upoštevanju točke (d) člena 20(2) in člena 228 PDEU ter člena 41 Listine o pravici do dobrega upravljanja.

Dejanja drugih organov ali oseb ne morejo biti predmet pritožbe pri varuhu človekovih pravic.

4.   Kadar je primerno, varuh človekovih pravic v zadevi pripravi priporočila, predloge rešitev in pobude za izboljšave.

5.   Varuh človekovih pravic pri opravljanju svojih nalog ne sme podvomiti v pravilnost odločitev sodišč ali pristojnost sodišča, da o zadevi razsodi.

1.   Vsak državljan Unije ali vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni izmed držav članic lahko pri varuhu človekovih pravic bodisi neposredno bodisi prek poslanca Evropskega parlamenta vloži pritožbo zaradi nepravilnosti.

2.   V pritožbi se jasno navede predmet pritožbe in identiteta pritožnika. Pritožnik lahko zahteva, da pritožba ali njeni deli ostanejo zaupni.

3.   Pritožba se vloži v roku dveh let od dne, ko se je pritožnik seznanil z dejstvi, na katerih pritožba temelji. Pred vložitvijo pritožbe mora pritožnik uporabiti ustrezna upravna sredstva pri zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji Unije.

4.   Varuh človekovih pravic pritožbo zavrže kot nedopustno, če ni v okviru pristojnosti varuha človekovih pravic ali če postopkovne zahteve iz odstavkov 2 in 3 niso izpolnjene. Kadar pritožba ni v okviru pristojnosti varuha človekovih pravic, lahko pritožniku svetuje, da jo naslovi na drug organ.

5.   Če varuh človekovih pravic ugotovi, da je pritožba očitno neutemeljena, zadevo zaključi in o tej ugotovitvi obvesti pritožnika. V primerih, kadar je pritožnik o pritožbi obvestil zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo Unije, varuh človekovih pravic obvesti tudi zadevni organ.

6.   Pritožbe v zvezi z delovnimi razmerji med institucijami, organi, uradi ali agencijami Unije ter njihovim osebjem so dopustne le, če je zadevna oseba izkoristila že vse notranje upravne postopke, zlasti postopke iz člena 90 kadrovskih predpisov, ter če je pristojni organ institucije, organa, urada ali agencije Unije sprejel sklep oziroma je rok za odgovor potekel. Varuh človekovih pravic ima tudi pravico, da preveri ukrepe, ki jih je pristojni organ zadevne institucije, organa, urada ali agencije Unije sprejel za zagotovitev zaščite domnevnih žrtev nadlegovanja ter za ponovno vzpostavitev zdravega in varnega delovnega okolja, ki spoštuje dostojanstvo zadevnih oseb med potekom upravne preiskave, pod pogojem, da so zadevne osebe izčrpale notranje upravne postopke v zvezi s temi ukrepi.

7.   Varuh človekovih pravic obvesti zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo Unije o evidentirani pritožbi takoj, ko je pritožba razglašena za dopustno in je bila sprejeta odločitev o začetku preiskave.

8.   Pritožbe, vložene pri varuhu človekovih pravic, ne vplivajo na roke za pritožbe v upravnih ali sodnih postopkih.

9.   Kadar zaradi tekočih ali zaključenih sodnih postopkov v zvezi z dejstvi, ki so mu bila predstavljena, varuh človekovih pravic pritožbo razglasi za nedopustno ali se odloči za prenehanje njene obravnave, se ugotovitve preiskav, ki jih je do tedaj opravil, arhivirajo in zadeva se zaključi.

10.   Varuh človekovih pravic čim prej obvesti pritožnika o ukrepih, ki jih je sprejel na podlagi pritožbe, in, če je mogoče, skupaj z zadevno institucijo, organom, uradom ali agencijo Unije poišče rešitev za odpravo nepravilnosti. Varuh človekovih pravic pritožnika obvesti o predlagani rešitvi in mu sporoči morebitne pripombe zadevne institucije, organa, urada ali agencije Unije. Pritožnik lahko kadar koli predloži pripombe ali dodatne informacije, ki ob vložitvi pritožbe niso bile znane.

Kadar je varuh človekovih pravic našel rešitev, ki sta jo sprejela pritožnik in zadevna institucija, organ, urad ali agencija Unije, lahko zadevo zaključi, ne da bi uporabil postopek iz člena 4.

1.   Varuh človekovih pravic v skladu s svojimi nalogami na lastno pobudo ali po prejemu pritožbe izvede preiskave, ki se mu zdijo utemeljene.

2.   Varuh človekovih pravic o takih preiskavah brez nepotrebnega odlašanja obvesti zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo Unije. Brez poseganja v člen 5 lahko zadevna institucija, organ, urad ali agencija Unije na lastno pobudo ali na zahtevo varuha človekovih pravic posreduje morebitne koristne pripombe ali dokaze.

3.   Varuh človekovih pravic lahko opravlja preiskave na lastno pobudo, kadar koli ugotovi razloge, in zlasti za ponavljajoče se, sistemske ali posebno resne nepravilnosti, da bi obravnaval te primere kot vprašanje javnega interesa. V okviru teh preiskav lahko poda tudi predloge in pobude za spodbujanje upravnih najboljših praks v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije.

1.   Kadar se po preiskavi odkrijejo nepravilnosti, varuh človekovih pravic o ugotovitvah preiskave brez nepotrebnega odlašanja obvesti zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo Unije in po potrebi poda priporočila.

2.   Zadevna institucija, organ, urad ali agencija Unije varuhu človekovih pravic v roku treh mesecev pošlje podrobno mnenje. Varuh človekovih pravic lahko na utemeljeno zahtevo zadevne institucije, organa, urada ali agencije Unije odobri podaljšanje tega roka. To podaljšanje ni daljše od dveh mesecev. Kadar zadevna institucija, organ, urad ali agencija Unije v prvotnem roku treh mesecev ali v podaljšanem roku ne poda mnenja, lahko varuh človekovih pravic preiskavo zaključi brez tega mnenja.

3.   Varuh človekovih pravic ob zaključku preiskave posreduje poročilo zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji Unije in, kadar narava ali obseg odkritih nepravilnosti to zahtevajo, Evropskemu parlamentu. Varuh človekovih pravic lahko v poročilu poda priporočila. Varuh človekovih pravic pritožnika obvesti o izidu preiskave, o mnenju, ki ga je podala zadevna institucija, organ, urad ali agencija Unije, ter o vseh priporočilih, ki jih je podal v poročilu.

4.   Varuh človekovih pravic lahko, kadar je to primerno, v zvezi s preiskavo glede dejavnosti institucije, organa, urada ali agencije Unije na svojo pobudo ali na zahtevo Evropskega parlamenta poda izjave pred Evropskim parlamentom na primerni ravni.

5.   Varuh človekovih pravic Evropskemu parlamentu na koncu vsakega letnega zasedanja predloži poročilo o izidih preiskav, ki jih je opravil. Poročilo vključuje oceno skladnosti s priporočili varuha človekovih pravic, predloge rešitev in predloge za izboljšanje. Poročilo vključuje tudi, kadar je ustrezno, rezultate preiskav varuha človekovih pravic v zvezi z nadlegovanjem, prijavljanjem nepravilnosti in nasprotji interesov v institucijah, organih, uradih ali agencijah Unije.

1.   Za namene tega člena „predložitev informacij“ zajema vse fizične in elektronske poti, po katerih dobita varuh človekovih pravic in njegov sekretariat dostop do informacij, vključno z dokumenti, ne glede na njihovo obliko.

2.   „Tajni podatek EU“ pomeni vsak podatek ali material z oznako stopnje tajnosti EU, katerega nepooblaščeno razkritje bi lahko v različni meri škodovalo interesom Unije oziroma ene ali več držav članic.

3.   Institucije, organi, uradi in agencije Unije ter pristojni organi držav članic na zahtevo varuha človekovih pravic ali na lastno pobudo varuhu človekovih pravic brez nepotrebnega odlašanja in pod pogoji, določenimi v tem členu, predložijo vse informacije , ki jih je varuh človekovih pravic zahteval za namene preiskave.

4.   Varuh človekovih pravic prejme tajne podatke EU ob upoštevanju naslednjih načel in pogojev:

5.   Zadevna institucija, organ, urad ali agencija Unije pred predložitvijo tajnih podatkov EU oceni, ali je varuh človekovih pravic sprejel ustrezna pravila o notranji varnosti ter fizične in postopkovne ukrepe za zaščito tajnih podatkov EU. V ta namen lahko varuh človekovih pravic in institucija, organ, urad ali agencija Unije skleneta tudi dogovor o vzpostavitvi splošnega okvira za predložitev tajnih podatkov EU.

6.   Dostop do tajnih podatkov EU se v skladu z odstavkoma 4 in 5 omogoči v prostorih zadevne institucije, organa, urada ali agencije Unije, razen če je bil z varuhom človekovih pravic sklenjen drugačen dogovor.

7.   Brez poseganja v odstavek 3 lahko pristojni organi držav članic zavrnejo predložitev informacij varuhu človekovih pravic, za katere velja nacionalno pravo o varstvu tajnih podatkov ali določbe, ki prepovedujejo sporočanje teh podatkov.

Ne glede na to lahko zadevna država članica varuhu človekovih pravic predloži take podatke ob upoštevanju pogojev, ki jih določi njen pristojni organ.

8.   Kadar nameravajo institucije, organi, uradi ali agencije Unije in organi držav članic varuhu človekovih pravic predložiti tajne podatke EU ali katere koli druge informacije, ki niso dostopne javnosti, o tem predhodno obvestijo varuha človekovih pravic.

Varuh človekovih pravic zagotovi, da so taki podatki ustrezno varovani, in jih zlasti ne razkrije pritožniku ali javnosti brez predhodnega soglasja zadevne institucije, organa, urada ali agencije Unije ali pristojnega organa države članice. V zvezi s tajnimi podatki EU se privolitev poda v pisni obliki.

9.   Institucije, organi, uradi ali agencije Unije, ki zavrnejo dostop do tajnih podatkov EU, varuhu človekovih pravic predložijo pisno utemeljitev, v kateri navedejo vsaj razloge za zavrnitev.

10.   Varuh človekovih pravic hrani podatke iz odstavka 8 le dokler preiskava ni dokončno zaključena.

Varuh človekovih pravic lahko od institucije, organa, urada ali agencije Unije ali države članice zahteva, da ta omenjene podatke hrani vsaj pet let.

11.   Če zahtevane pomoči ni, varuh človekovih pravic to lahko sporoči Evropskemu parlamentu, ki ustrezno ukrepa.

1.   Uradniki in drugi uslužbenci institucij, organov, uradov in agencij Unije na zahtevo varuha človekovih pravic pričajo o dejstvih, ki se nanašajo na tekočo preiskavo, ki jo vodi varuh človekovih pravic.

2.   Ti uradniki in drugi uslužbenci govorijo v imenu svoje institucije, organa, urada ali agencije. Še naprej jih vežejo obveznosti na podlagi pravil, ki veljajo zanje.

1.   Varuh človekovih pravic lahko opravi preiskavo, da odkrije nepravilnosti pri ravnanju z informacijami, kot so opredeljene v členu 22a kadrovskih predpisov, ki mu jih je uradnik ali drug uslužbenec razkril v skladu z ustreznimi pravili, določenimi v kadrovskih predpisih.

2.   V teh primerih je uradnik ali drug uslužbenec upravičen do zaščite, ki jo zagotavljajo kadrovski predpisi, pred kakršnimi koli škodljivimi posledicami s strani institucije, organa, urada ali agencije Unije zaradi posredovanja informacij.

3.   Varuh človekovih pravic lahko tudi preišče, ali je zadevna institucija, organ, urad ali agencija Unije pri obravnavanju takega primera ravnala nepravilno, vključno pri zaščiti zadevnega uradnika ali drugega uslužbenca.

1.   Varuh človekovih pravic in njegovo osebje ne smejo razkriti informacij ali dokumentov, ki jih pridobijo med preiskavo. Brez poseganja v odstavek 2 zlasti ne razkrijejo tajnih podatkov EU ali notranjih dokumentov institucij, organov, uradov ali agencij Unije, ki so bili posredovani varuhu človekovih pravic, ali dokumentov, ki spadajo na področje uporabe prava Unije o varstvu osebnih podatkov. Ne smejo razkriti tudi nobenih informacij, ki bi lahko škodile pravicam pritožnika ali katere koli druge vpletene osebe.

2.   Brez poseganja v splošno obveznost poročanja Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) v skladu s členom 8 Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7), ki velja za vse institucije, organe, urade in agencije Unije, če bi dejstva, ugotovljena med preiskavo varuha človekovih pravic, lahko pomenila kaznivo dejanje ali bi lahko bila z njim povezana, varuh človekovih pravic poroča pristojnim organom držav članic in, če zadeva spada v njune pristojnosti, Evropskemu javnemu tožilstvu v skladu s členom 24 Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 (8) in OLAF.

3.   Po potrebi in s soglasjem Evropskega javnega tožilstva ali OLAF varuh človekovih pravic obvesti tudi institucijo, organ, urad ali agencijo Unije, ki je pristojna za zadevnega uradnika ali drugega uslužbenca in ki lahko sproži ustrezne postopke.

1.   Kadar je to potrebno za opravljanje njegovih nalog, lahko varuh človekovih pravic sodeluje z organi držav članic v skladu z veljavnim nacionalnim pravom in pravom Unije.

2.   V okviru svojih nalog lahko varuh človekovih pravic sodeluje tudi z drugimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije, zlasti s tistimi, ki so odgovorni za spodbujanje in varstvo temeljnih pravic. Varuh človekovih pravic se izogiba vsakršnemu prekrivanju ali podvajanju z dejavnostmi teh institucij, organov, uradov ali agencij Unije.

3.   Sporočila, naslovljena na organe držav članic za namene uporabe te uredbe, se pošljejo prek njihovih stalnih predstavništev pri Uniji, razen če se zadevno stalno predstavništvo strinja, da lahko sekretariat varuha človekovih pravic neposredno stopi v stik z zadevnimi organi države članice.

1.   Varuh človekovih pravic je v skladu s členom 228(2) PDEU izvoljen in lahko ponovno imenovan izmed kandidatov, izbranih po preglednem postopku.

2.   Po objavi razpisa za kandidature v Uradnem listu Evropske unije je varuh človekovih pravic izbran med osebami, ki:

1.   Varuh človekovih pravic bodisi ob koncu svojega mandata bodisi z odstopom ali razrešitvijo preneha opravljati svoje naloge.

2.   Varuh človekovih pravic ostane na svojem položaju do imenovanja novega varuha človekovih pravic, razen v primeru razrešitve.

3.   V primeru predčasnega prenehanja funkcije se novi varuh človekovih pravic v roku treh mesecev od sprostitve funkcije izvoli za preostanek mandatnega obdobja Evropskega parlamenta. Do izvolitve novega varuha človekovih pravic je odgovorna oseba iz člena 16(2) pristojna za nujne zadeve, ki so v pristojnosti varuha človekovih pravic.

1.   Varuh človekovih pravic pri opravljanju svojih nalog ravna v skladu s členom 228(3) PDEU. Varuh človekovih pravic se vzdrži vsakega dejanja, ki je nezdružljivo z naravo teh nalog.

2.   Varuh človekovih pravic ob prevzemu svoje funkcije poda slovesno zaobljubo pred Sodiščem, da bo naloge iz Pogodb in te uredbe opravljal popolnoma neodvisno in nepristransko ter bo v času svojega mandata in po njem spoštoval iz tega izhajajoče obveznosti. Slovesna zaobljuba zlasti vključuje dolžnost, da bo po izteku mandata pri sprejemanju nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravnal pošteno in diskretno.

3.   Varuh človekovih pravic med trajanjem mandata ne sme opravljati nobenih drugih političnih ali upravnih nalog ali druge plačane ali neplačane zaposlitve.

1.   Varuh človekovih pravic ima glede plačila, nadomestil in pokojnine enak položaj kot sodnik Sodišča.

2.   Za varuha človekovih pravic ter uradnike in druge uslužbence sekretariata varuha človekovih pravic se uporabljajo členi 11 do 14 in člen 17 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

1.   Varuhu človekovih pravic se dodeli ustrezen proračun, ki zadostuje za to, da se mu zagotovi neodvisnost in opravljanje njegovih nalog.

2.   Varuhu človekovih pravic pomaga sekretariat. Varuh človekovih pravic imenuje odgovorno osebo sekretariata.

3.   Za uradnike in druge uslužbence sekretariata varuha človekovih pravic veljajo kadrovski predpisi. Število uslužbencev sekretariata se vsako leto določi v okviru proračunskega postopka.

4.   Kadar so uradniki Unije napoteni v sekretariat varuha človekovih pravic, se ta napotitev šteje za napotitev v interesu službe v skladu s točko (a) prvega odstavka člena 37 in členom 38 kadrovskih predpisov.

1.   Sklep 94/262/ESPJ, ES, Euratom se razveljavi.

2.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.