(1)

Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA) bi bilo treba ustanoviti za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027, da bi uskladili njegovo trajanje s trajanjem večletnega finančnega okvira (v nadaljnjem besedilu: večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027), določenega z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (4). Ta uredba bi morala določiti prednostne naloge ESPRA, njegov proračun in posebna pravila za zagotavljanje financiranja Unije, ki dopolnjujejo splošna pravila, ki veljajo za ESPRA, na podlagi Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Namen ESPRA bi moral biti usmerjanje finančnih sredstev iz proračuna Unije za podporo skupne ribiške politike (SRP), pomorske politike Unije in mednarodnih obveznosti Unije na področju upravljanja oceanov. Takšno financiranje je ključni dejavnik omogočanja trajnostnega ribištva in ohranjanja morskih bioloških virov, prehranske varnosti z oskrbo s proizvodi morske hrane, rasti trajnostnega modrega gospodarstva ter zdravja, varnosti, zaščite, čistosti in trajnostnega upravljanja morij in oceanov.

(2)

Unija je kot globalna akterka na področju oceanov in ena od največjih svetovnih proizvajalk morske hrane v veliki meri odgovorna za zaščito, ohranjanje in trajnostno uporabo oceanov ter njihovih virov. Ohranjanje morij in oceanov je vsekakor bistvenega pomena za hitro rastoče svetovno prebivalstvo. V socialno-ekonomskem interesu Unije je tudi, da trajnostno modro gospodarstvo spodbuja naložbe, ustvarjanje delovnih mest in rast, raziskave in inovacije ter z morsko energijo prispeva k energetski varnosti. Poleg tega sta učinkovit nadzor meja in preprečevanje pomorskega kriminala na globalni ravni bistvenega pomena za varna in zaščitena morja in oceane, s čimer se obravnavajo varnostni pomisleki državljanov.

(3)

Uredba (EU) 2021/1060 je bila sprejeta za izboljšanje usklajevanja in harmonizacijo izvajanja podpore iz skladov v okviru deljenega upravljanja (v nadaljnjem besedilu: skladi), katere glavni namen je poenostavitev izvajanja politike na usklajen način. Navedena uredba se uporablja za del ESPRA v okviru deljenega upravljanja. Skladi imajo dopolnjujoče se cilje in enak način upravljanja. Uredba (EU) 2021/1060 zato določa vrsto skupnih splošnih ciljev in splošnih načel, kot sta partnerstvo in upravljanje na več ravneh. Določa tudi skupne elemente strateškega načrtovanja in načrtovanja programov, vključno z določbami o partnerskem sporazumu, ki se sklene z vsako državo članico, ter skupen pristop k usmerjenosti v smotrnost skladov. V skladu s tem določa omogočitvene pogoje, pregled smotrnosti ter ureditve spremljanja, poročanja in ocenjevanja. Določa tudi skupne določbe glede pravil o upravičenosti, posebne ureditve pa so vzpostavljene za finančne instrumente, za uporabo InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (6), za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in finančno poslovodenje. Nekatere ureditve upravljanja in nadzora so prav tako skupne vsem skladom. V skladu z Uredbo (EU) 2021/1060 bi bilo v partnerskem sporazumu treba opisati dopolnjevanje med skladi, vključno z ESPRA, in drugimi programi Unije.

(4)

Za ESPRA se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (7) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjim strokovnjakom.

(5)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ta pravila so določena v finančni uredbi ter določajo predvsem postopek za pripravo proračuna in njegovo izvrševanje prek nepovratnih sredstev, nagrad, posrednega upravljanja, finančnih instrumentov, proračunskih jamstev, finančne pomoči in prek povračila zunanjim strokovnjakom, obenem pa urejajo nadzorovanje odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(6)

V okviru neposrednega upravljanja bi ESPRA moral razviti sinergije in dopolnjevanje z drugimi relevantnimi skladi in programi Unije. Omogočiti bi moral tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja iz Uredbe (EU) 2021/523.

(7)

Podpora iz ESPRA bi morala imeti jasno evropsko dodano vrednost, med drugim s sorazmerno obravnavo nedelovanja trga ali suboptimalnih naložbenih razmer, pri tem pa ne bi smeli podvajati ali izrinjati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu.

(8)

Členi 107, 108 in 109 PDEU bi se morali uporabljati za pomoč, ki jo države članice dodelijo podjetjem v sektorju ribištva in akvakulture v skladu s to uredbo. Kljub temu se zaradi specifičnih značilnosti tega sektorja navedeni členi ne bi smeli uporabljati za izplačila, ki jih države članice izvršijo na podlagi te uredbe in ki spadajo na področje uporabe člena 42 PDEU.

(9)

Vrste financiranja in metode izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove zmožnosti doseganja prednostnih nalog, določenih za ukrepe, in rezultatov, pri čemer bi bilo treba upoštevati predvsem stroške kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. Pri tem bi bilo treba upoštevati tudi možnost uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.

(10)

Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 določa, da mora proračun Unije še naprej zagotavljati podporo ribiški in pomorski politiki. V tekočih cenah bi moral proračun ESPRA znašati 6 108 000 000 EUR. Sredstva ESPRA bi morala biti razdeljena med deljeno ter neposredno in posredno upravljanje. 5 311 000 000 EUR bi moralo biti namenjenih podpori v okviru deljenega upravljanja, 797 000 000 EUR pa podpori v okviru neposrednega in posrednega upravljanja. Zaradi zagotavljanja stabilnosti, predvsem glede doseganja ciljev SRP, bi morala opredelitev nacionalnih dodeljenih sredstev v okviru deljenega upravljanja za programsko obdobje 2021–2027 temeljiti na deležih za obdobje 2014–2020 v skladu z Uredbo (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (8) (ESPRA). Posebni zneski bi morali biti rezervirani za najbolj oddaljene regije, nadzor in izvrševanje ter zbiranje in obdelavo podatkov za upravljanje ribištva in znanstvene namene, medtem ko bi bilo treba zneske za določene naložbe v ribiška plovila ter za trajno in začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti omejiti.

(11)

Evropski pomorski sektor zaposluje več kot 5 milijonov ljudi, ki ustvarijo skoraj 750 000 000 000 EUR prometa in 218 000 000 000 EUR bruto dodane vrednosti na leto, obstajajo pa možnosti za ustvarjenje še precej več delovnih mest. Proizvodnja svetovnega oceanskega gospodarstva je trenutno ocenjena na 1 300 000 000 000 EUR, kar bi se do leta 2030 lahko več kot podvojilo. Dejstvo, da je treba doseči cilje glede emisij CO2, povečati učinkovitost rabe virov in zmanjšati okoljski odtis modrega gospodarstva, je pomembna gonilna sila za inovacije v drugih sektorjih, kot so sektor pomorske opreme, ladjedelništvo, opazovanje oceanov, poglabljanje morskega dna, zaščita obalnih območij in pomorska gradnja. Strukturni skladi Unije, predvsem Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in ESPRA, so zagotovili naložbe v pomorsko gospodarstvo. Da bi dosegli potencial rasti pomorskega sektorja, bi lahko uporabili nova naložbena orodja, kot je InvestEU.

(12)

ESPRA bi moral temeljiti na štirih prednostnih nalogah: spodbujanje trajnostnega ribištva ter obnova in ohranjanje vodnih bioloških virov; spodbujanje trajnostnih dejavnosti akvakulture ter predelave in trženja ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter s tem prispevanje k prehranski varnosti v Uniji; omogočanje trajnostnega modrega gospodarstva na obalnih, otoških in celinskih območjih ter spodbujanje razvoja ribiških in akvakulturnih skupnosti; krepitev mednarodnega upravljanja oceanov ter omogočanje varnih, zaščitenih, čistih in trajnostno upravljanih morij in oceanov. Za uresničevanje navedenih prednostnih nalog bi si bilo treba prizadevati v okviru deljenega, neposrednega in posrednega upravljanja.

(13)

ESPRA bi moral temeljiti na enostavni strukturi brez preveč predpisovalnega vnaprejšnjega določanja ukrepov in podrobnih pravil o upravičenosti na ravni Unije. Namesto tega bi bilo treba pri vsaki prednostni nalogi opisati široke posebne cilje. Države članice bi zato morale pripraviti svoje programe in v njih navesti najprimernejša sredstva za doseganje teh ciljev. V skladu s pravili, določenimi v tej uredbi in Uredbi (EU) 2021/1060, je mogoče podpirati različne ukrepe, ki jih v navedenih programih opredelijo države članice, če jih vključujejo posebni cilji, opredeljeni v tej uredbi. Vendar je treba določiti seznam neupravičenih operacij, da se prepreči škodljiv vpliv za ohranjanje ribolovnih virov. Poleg tega bi moral biti strog pogoj za naložbe in nadomestilo za flote njihova skladnost z ohranitvenimi cilji SRP.

(14)

Agenda Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: Agenda 2030) je ohranjanje in trajnostno uporabo oceanov opredelila kot enega od 17 ciljev trajnostnega razvoja in sicer cilj trajnostnega razvoja 14 („ohranjati in trajnostno uporabljati oceane, morja in morske vire za trajnostni razvoj“). Unija je popolnoma zavezana navedenemu cilju in njegovemu izvajanju. V zvezi s tem se je zavezala, da bo spodbujala trajnostno modro gospodarstvo, ki je skladno s pomorskim prostorskim načrtovanjem, ohranjanje bioloških virov in doseganje dobrega okoljskega stanja, kot je določeno v Direktivi 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9), prepovedala pa bo nekatere oblike subvencij za ribištvo, ki prispevajo k presežni zmogljivosti in prelovu, odpravila subvencije, ki prispevajo k nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, ter da ne bo uvajala novih tovrstnih subvencij. Zadnji rezultati bi morali temeljiti na pogajanjih v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO) o subvencijah za ribištvo. Poleg tega se je Unija med pogajanji v okviru STO na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju leta 2002 in na konferenci Združenih narodov o trajnostnem razvoju leta 2012 (Rio+20) zavezala, da bo odpravila subvencije, ki prispevajo k presežni zmogljivosti v ribištvu in prelovu.

(15)

Glede na pomen obvladovanja podnebnih sprememb skladno z zavezami, ki jih je Unija prevzela v zvezi z izvajanjem Pariškega sporazuma, in zavezo ciljem Združenih narodov glede trajnostnega razvoja bi morali ukrepi v okviru te uredbe prispevati k uresničitvi cilja, da se 30 % vseh izdatkov v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 porabi za širše upoštevanje podnebnih ciljev, ter, oziraje se na obstoječa prekrivanja med podnebnimi cilji in cilji na področju biotske raznovrstnosti, k ambiciji, da se za cilje na področju biotske raznovrstnosti v letu 2024 nameni 7,5 % letne porabe v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, v letih 2026 in 2027 pa 10 % letne porabe v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.

(16)

ESPRA bi moral prispevati k doseganju okoljskih ciljev Unije in ciljev Unije v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje. Ta prispevek bi bilo treba spremljati z uporabo okoljskih in podnebnih označevalcev Unije ter o njem redno poročati v skladu z Uredbo (EU) 2021/1060.

(17)

V skladu s členom 42 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10) bi moral biti pogoj za finančno pomoč Unije iz ESPRA skladnost s pravili SRP. Vloge gospodarskih subjektov, ki so huje kršili pravila SRP, ne bi smele biti dopustne.

(18)

Za obravnavanje posebnih pogojev v okviru SRP iz Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter prispevanje k skladnosti s pravili SRP bi bilo treba pravila o prekinitvi, začasni ustavitvi in finančnih popravkih iz Uredbe (EU) 2021/1060 dopolniti z dodatnimi določbami. Kadar država članica ne izpolnjuje obveznosti v okviru SRP ali če ima Komisija dokaze, na podlagi katerih je verjetno takšno neizpolnjevanje obveznosti, bi moralo biti Komisiji kot previdnostni ukrep dovoljeno, da prekine roke plačil. Poleg možnosti prekinitve roka plačila in za preprečitev očitnega tveganja izplačila neupravičenih izdatkov bi morala imeti Komisija možnost, da začasno ustavi plačila in v primeru hude kršitve pravil SRP državi članici naloži finančne popravke.

(19)

V zadnjih letih so bili sprejeti ukrepi, da bi staleži rib ponovno dosegli zdravo raven, da bi se povečala donosnost ribiške panoge Unije in da bi se ohranili morski ekosistemi. Vendar še vedno ostajajo znatni izzivi, da bi v celoti dosegli socialno-ekonomske in okoljske cilje SRP, zlasti cilje obnavljanja in ohranjanja populacij lovljenih vrst nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, odpravo naključnega ulova in vzpostavitev območij obnove staležev rib. Za uresničenje teh ciljev je nujno, da se podpora nadaljuje tudi po letu 2020, predvsem za morske bazene, kjer je napredek počasnejši.

(20)

ESPRA bi moral prispevati k doseganju okoljskih, gospodarskih, socialnih in zaposlitvenih ciljev SRP, kot so določeni v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013, zlasti ciljev obnavljanja in ohranjanja populacij lovljenih vrst nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, preprečevanju in zmanjševanju, kolikor je mogoče, neželenega ulova in zmanjšanju negativnih vplivov ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem. S takšno podporo bi bilo treba zagotoviti, da so ribolovne dejavnosti dolgoročno okoljsko trajnostne in se upravljajo na način, ki je skladen s cilji iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013, da se dosežejo gospodarske, socialne in zaposlitvene koristi, prispeva k zanesljivi preskrbi s zdravo hrano in prispeva k primernemu življenjskemu standardu tistih, ki so odvisni od ribolovnih dejavnosti, zavedajoč se priobalnega ribolova in socialno-ekonomskih vidikov. Navedena podpora bi morala vključevati inovacije in naložbe v nizkoogljične ribolovne prakse in tehnike z majhnim vplivom, ki so selektivne in odporne proti podnebnim spremembam.

(21)

Ribištvo je bistvenega pomena za preživetje in kulturno dediščino številnih obalnih skupnosti v Uniji, predvsem tistih, v katerih ima pomembno vlogo mali priobalni ribolov. Ker je povprečna starost v številnih ribiških skupnostih več kot 50 let, sta generacijska pomladitev in diverzifikacija dejavnosti še vedno izziv. Konkretno, začetek in razvoj novih gospodarskih dejavnosti v ribiškem sektorju je velik finančni izziv za mlade ribiče, kar bi bilo treba upoštevati pri dodeljevanju in usmerjanju sredstev iz ESPRA. Takšen razvoj je ključen za konkurenčnost ribiškega sektorja v Uniji. Zato bi bilo treba mladim ribičem, ki začenjajo v ribolovnem poklicu, zagotoviti podporo in jim s tem olajšati vzpostavitev dejavnosti. Za uspešnost novih gospodarskih dejavnosti, ki bi jih podpirali v okviru ESPRA, bi bilo treba podporo vezati na pridobitev ustreznih izkušenj in kvalifikacij. Kadar se podpora za zagon dejavnosti dodeli za nakup ribiškega plovila, bi morala prispevati le k nakupu prvega ribiškega plovila ali njegovega kontrolnega deleža.

(22)

Preprečevanje nezaželenega ulova je eden od glavnih izzivov SRP. V tej zvezi pravna obveznost iztovarjanja celotnega ulova pomeni znatne in pomembne spremembe ribolovnih praks za sektor, včasih z znatnimi finančnimi stroški. Zato bi ESPRA moral imeti možnost podpirati inovacije in naložbe, ki prispevajo k izvajanju obveznosti iztovarjanja v celoti, ter razvoj in izvajanje ohranitvenih ukrepov, ki prispevajo k selektivnosti. Moralo bi biti mogoče, da se za naložbe v selektivno ribolovno orodje, izboljševanje pristaniške infrastrukture in trženje nenamernega ulova odobri višja stopnja intenzivnosti pomoči od tiste, ki se uporablja za druge operacije. Prav tako bi moralo biti mogoče, da se za načrtovanje, razvoj, spremljanje, ocenjevanje in upravljanje preglednih sistemov za izmenjavo ribolovnih možnosti med državami članicami („menjava kvot“) odobri najvišja 100-odstotna stopnja intenzivnosti pomoči, da bi se zmanjšal pojav vrst, ki omejujejo ribolov, ki je posledica obveznosti iztovarjanja.

(23)

ESPRA bi moral imeti možnost podpirati inovacije in naložbe v ribiška plovila Unije. Ta podpora bi morala vključevati ukrepe za izboljšanje zdravja, varnosti in delovnih pogojev, energetske učinkovitosti in kakovosti ulova. Ne bi smela vključevati nakupa opreme, ki povečuje zmožnost ribiškega plovila za iskanje rib. Takšna podpora prav tako ne bi smela povzročiti povečanja ribolovne zmogljivosti posameznega plovila, razen če je ta neposredna posledica povečanja bruto tonaže ribiškega plovila, ki je potrebno za izboljšanje varnosti, delovnih pogojev ali energetske učinkovitosti. V teh primerih bi bilo treba povečanje ribolovne zmogljivosti posameznega plovila nadomestiti s predhodnim umikom vsaj enake količine ribolovne zmogljivosti brez državne pomoči iz istega segmenta flote ali segmenta flote, v katerem ribolovna zmogljivost ni v ravnovesju z razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi, da se ne bi povečala ribolovna zmogljivost na ravni flote. Poleg tega se podpora ne bi smela dodeliti zgolj za izpolnjevanje zahtev, ki so obvezne v skladu s pravom Unije, z izjemo zahtev, ki jih država članica naloži za uveljavitev neobveznih določb iz Direktive Sveta (EU) 2017/159 (11), ter v zvezi z nakupom, namestitvijo in upravljanjem določene opreme za namene nadzora. S strukturo brez predpisovalnih ukrepov bi bile za določitev natančnih pravil o upravičenosti za navedene naložbe odgovorne države članice. Za zdravje, varnost in delovne pogoje na ribiških plovilih bi bilo treba dovoliti višjo stopnjo intenzivnosti pomoči, kot se uporablja za druge operacije.

(24)

Treba je določiti posebna pravila o upravičenosti za nekatere druge naložbe v ribiško floto, ki jih podpira ESPRA, da se prepreči, da bi te naložbe prispevale k presežni zmogljivosti ali prelovu. Konkretno, pri podpori mlademu ribiču za prvi nakup rabljenega plovila ter za zamenjavo ali posodobitev motorja ribiškega plovila morajo biti prav tako izpolnjeni pogoji, vključno s tem, da plovilo pripada segmentu flote, ki je v ravnovesju z ribolovnimi možnostmi, ki so na voljo temu segmentu, in da novi ali posodobljeni motor nima večje moči v kilovatih (kW) kot motor, ki se zamenja.

(25)

Naložbe v človeški kapital so bistvenega pomena za konkurenčnost in gospodarsko uspešnost ribiškega in pomorskega sektorja ter sektorja akvakulture. Zato bi ESPRA moral imeti možnost podpirati svetovalne storitve, sodelovanje med znanstveniki in ribiči, poklicno usposabljanje, vseživljenjsko učenje ter spodbujanje socialnega dialoga in razširjanja znanja.

(26)

Nadzor ribištva je izredno pomemben za izvajanje SRP. Zato bi ESPRA moral imeti možnost v okviru deljenega upravljanja podpirati razvoj in izvajanje sistema Unije za nadzor ribištva, kot je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1224/2009 (12). Nekatere obveznosti, ki so določene v navedeni uredbi, in sicer obvezni sistemi za sledenje plovilom in elektronski sistemi poročanja, obvezni elektronski sistemi za daljinsko spremljanje ter obvezno neprekinjeno merjenje in beleženje pogonske moči motorja, upravičujejo posebno podporo iz ESPRA. Poleg tega bi bilo mogoče naložbe držav članic v nadzorna sredstva uporabiti tudi za pomorski nadzor in sodelovanje na področju nalog obalne straže.

(27)

Uspešnost SRP je odvisna od razpoložljivosti znanstvenega svetovanja za upravljanje ribištva in s tem od razpoložljivosti podatkov o ribištvu. Glede na izzive in stroške pridobivanja zanesljivih in popolnih podatkov je treba podpreti ukrepe držav članic za zbiranje in obdelavo podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2017/1004 Evropskega parlamenta in Sveta (13) ter prispevati k najboljšemu razpoložljivemu znanstvenemu svetovanju. Ta podpora bi morala omogočiti sinergije z zbiranjem in obdelavo drugih vrst podatkov o morju.

(28)

ESPRA bi moral podpirati učinkovito izvajanje in upravljanje SRP, ki temelji na znanju, v okviru posrednega in neposrednega upravljanja, in sicer z zagotavljanjem znanstvenega svetovanja, regionalnim sodelovanjem pri ohranitvenih ukrepih, razvojem in izvajanjem sistema Unije za nadzor ribištva, delovanjem svetovalnih svetov in prostovoljnimi prispevki mednarodnim organizacijam.

(29)

Da bi okrepili gospodarsko, socialno in okoljsko trajnostne ribolovne dejavnosti, bi ESPRA moral imeti možnost podpirati operacije za upravljanje ribištva in ribiških flot v skladu s členoma 22 in 23 in Prilogo II Uredbe (EU) št. 1380/2013, pa tudi prizadevanja držav članic za optimizacijo dodeljevanja njihovih razpoložljivih ribolovnih zmogljivosti, pri čemer se upoštevajo potrebe njihovih flot, ne da bi se pri tem povečala njihova skupna ribolovna zmogljivost.

(30)

Glede na izzive pri doseganju ohranitvenih ciljev SRP je podpora za prilagajanje flot v nekaterih segmentih flote in morskih bazenih včasih še vedno potrebna. Takšna podpora bi morala biti močno usmerjena v boljše upravljanje flot in ohranjanje in trajnostno izkoriščanje morskih bioloških virov ter namenjena doseganju ravnovesja med ribolovno zmogljivostjo in razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi. Zato bi ESPRA moral imeti možnost podpirati trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti v segmentih flot, v katerih ribolovna zmogljivost ni v ravnovesju z razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi. Takšna podpora bi morala biti instrument akcijskih načrtov za prilagoditve segmentov flot, pri katerih je bila ugotovljena strukturna presežna zmogljivost, kot je določeno v členu 22(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013, izvajati pa bi se morala v okviru razreza ribiških plovil ali njihovega umika iz obratovanja in naknadnega opremljanja za druge dejavnosti. Kadar bi naknadno opremljanje privedlo do povečanega pritiska rekreacijskega ribolova na morski ekosistem, bi se podpora morala dodeliti le, če je v skladu s SRP in cilji ustreznih večletnih načrtov.

(31)

Da bi ESPRA prispeval k ohranitvenim ciljem SRP ali ublažil nekatere izjemne okoliščine, bi moralo biti z njegovimi sredstvi mogoče podpreti nadomestilo za začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti, ki ga povzročijo izvajanje nekaterih ohranitvenih ukrepov, izvajanje nujnih ukrepov, prekinitev izvajanja sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu zaradi višje sile, naravna nesreča, okoljska nesreča ali zdravstvena kriza. Podporo v primeru začasnega prenehanja zaradi ohranitvenih ukrepov bi bilo treba dodeliti le, kadar je na podlagi znanstvenega mnenja za doseganje ciljev iz člena 2(2) in točke (a) člena 2(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 potrebno zmanjšanje ribolovnega napora.

(32)

Glede na to, da so ribiči izpostavljeni vse večjim gospodarskim in okoljskim tveganjem, med drugim zaradi podnebnih sprememb in nestanovitnosti cen, bi ESPRA moral imeti možnost podpirati ukrepe, ki krepijo odpornost ribiškega sektorja, tudi prek vzajemnih skladov, zavarovalnih instrumentov ali drugih kolektivnih shem, ki krepijo zmogljivost sektorja za obvladovanje tveganj in odzivanje na neželene dogodke.

(33)

Mali priobalni ribolov izvajajo morska plovila in plovila za ribolov v celinskih vodah, katerih skupna dolžina ne presega 12 metrov in ki ne uporabljajo vlečnega ribolovnega orodja, ter ribiči brez plovil, vključno z nabiralci školjk. Navedeni sektor zajema skoraj 75 % vseh ribiških plovil, registriranih v Uniji, in skoraj polovico vseh delovnih mest v ribiškem sektorju. Gospodarski subjekti v sektorju malega priobalnega ribištva so predvsem odvisni od zdravih staležev rib, ki so njihov glavni vir dohodka. Za spodbujanje trajnostnih ribolovnih praks bi moral ESPRA tem gospodarskim subjektom zato zagotoviti prednostno obravnavo z najvišjo 100-odstotno stopnjo intenzivnosti pomoči, razen za operacije, povezane s prvim nakupom ribiškega plovila, zamenjavo ali posodobitvijo motorja, in operacije, ki povečujejo bruto tonažo ribiškega plovila, da se izboljšajo varnost, delovni pogoji ali energetska učinkovitost. Poleg tega bi morale države članice v svojem programu upoštevati posebne potrebe malega priobalnega ribolova in opisati vrste ukrepov, ki se upoštevajo pri razvoju malega priobalnega ribolova.

(34)

Najvišja stopnja sofinanciranja ESPRA za posebni cilj bi morala znašati 70 % upravičenih javnih izdatkov, z izjemo nadomestila za dodatne stroške v najbolj oddaljenih regijah, za katere bi morala znašati 100 %.

(35)

Najvišja stopnja intenzivnosti pomoči bi morala biti 50 % skupnih upravičenih izdatkov, z možnostjo, da se v nekaterih primerih določijo stopnje odstopanja.

(36)

Najbolj oddaljene regije se spoprijemajo s specifičnimi izzivi, povezanimi z njihovo oddaljenostjo, topografijo in podnebjem, kot je navedeno v členu 349 PDEU, imajo pa tudi specifične vire, na katerih lahko razvijajo trajnostno modro gospodarstvo. Zato bi se moral za vsako od najbolj oddaljenih regij programu zadevne države članice priložiti akcijski načrt za razvoj sektorjev trajnostnega modrega gospodarstva, vključno s trajnostnim ribištvom in akvakulturo, za podporo izvajanju navedenih akcijskih načrtov pa bi bilo treba rezervirati finančna sredstva. ESPRA bi moral imeti možnost podpirati tudi nadomestila za dodatne stroške, ki jih imajo gospodarski subjekti iz najbolj oddaljenih regij zaradi lokacije ali otoške lege teh regij. Navedena podpora bi morala biti omejena kot odstotek celotnih dodeljenih finančnih sredstev. Poleg tega bi se morala za najbolj oddaljene regije uporabiti višja stopnja intenzivnosti pomoči, kot se uporablja za druge operacije. Moralo bi biti mogoče, da države članice za izvajanje te podpore dodelijo dodatno financiranje. Takšno financiranje, ki je državna pomoč, bi bilo treba priglasiti Komisiji, ki ga lahko v skladu s to uredbo odobri kot del te podpore.

(37)

V okviru deljenega upravljanja bi ESPRA moral imeti možnost podpirati varstvo in obnovo vodne biotske raznovrstnosti in ekosistemov, tudi v celinskih vodah. V ta namen bi morala med drugim biti na voljo podpora iz ESPRA za nadomestilo ribičem, ki iz morja pobirajo izgubljeno ribolovno orodje in morske odpadke, vključno s sargaškimi algami, in za naložbe v pristanišča, da se zagotovijo primerne zmogljivosti za sprejemanje tega izgubljenega ribolovnega orodja in morskih odpadkov. Podpora bi morala biti na voljo tudi za ukrepe za dosego ali ohranitev dobrega okoljskega stanja v morskem okolju, kot je določeno v Direktivi 2008/56/ES , za izvajanje prostorskih varovalnih ukrepov, vzpostavljenih na podlagi navedene direktive, za upravljanje, obnavljanje in spremljanje območij Natura 2000 v skladu s prednostnimi okviri ukrepanja iz Direktive Sveta 92/43/EGS (14), za varstvo vrst, predvsem iz Direktive 92/43/EGS in Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15) ter za obnavljanje celinskih voda v skladu s programom ukrepov, vzpostavljenim na podlagi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16). V okviru neposrednega upravljanja bi moral ESPRA podpirati prizadevanja za čista in zdrava morja ter izvajanje evropske strategije za plastiko v krožnem gospodarstvu, zasnovane v sporočilu Komisije z dne 16. januarja 2018, in sicer v skladu s ciljem doseganja ali ohranjanja dobrega okoljskega stanja v morskem okolju.

(38)

Ribištvo in akvakultura prispevata k prehranski varnosti in prehrani. Vendar Unija glede na ocene trenutno uvozi več kot 60 % ribiških proizvodov in je tako močno odvisna od tretjih držav. Pomemben izziv je spodbujanje uživanja ribjih beljakovin, proizvedenih v Uniji po visokih standardih kakovosti in dostopnih potrošnikom po sprejemljivih cenah.

(39)

ESPRA bi moral imeti možnost podpirati spodbujanje in trajnostni razvoj akvakulture, vključno s sladkovodno akvakulturo, za gojenje vodnih živali in rastlin za proizvodnjo hrane in drugih surovin. V nekaterih državah članicah še vedno obstajajo zapleteni upravni postopki, kot so težave pri dostopu do prostora in zapleteni postopki za izdajo dovoljenj, kar sektorju otežuje izboljšanje ugleda in konkurenčnosti gojenih proizvodov. Podpora iz ESPRA bi morala biti skladna z večletnimi nacionalnimi strateškimi načrti za akvakulturo, pripravljenimi na podlagi Uredbe (EU) št. 1380/2013. Upravičena bi morala biti predvsem podpora za okoljsko trajnostnost, produktivne naložbe, inovacije, pridobivanje strokovnih znanj in spretnosti, izboljšanje delovnih pogojev ter izravnalne ukrepe, ki zagotavljajo ključne storitve upravljanja zemljišč in narave. Upravičeni bi morali biti tudi ukrepi na področju javnega zdravja, sheme za zavarovanje staležev v akvakulturi ter ukrepi za zdravje in dobrobit živali.

(40)

Prehranska varnost je odvisna od učinkovitih in dobro organiziranih trgov, ki izboljšujejo preglednost, stabilnost, kakovost in raznolikost dobavne verige ter obveščenost potrošnikov. Zato bi ESPRA moral imeti možnost podpirati trženje ribiških in akvakulturnih proizvodov v skladu s cilji iz Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (17). Podpora bi morala biti na voljo predvsem za ustanavljanje organizacij proizvajalcev, izvajanje načrtov proizvodnje in trženja, spodbujanje novih prodajnih možnosti ter razvoj in razširjanje informacij o trgu.

(41)

Za razpoložljivost in kakovost ribiških in akvakulturnih proizvodov je pomembna predelovalna industrija. ESPRA bi moral imeti možnost podpirati ciljno usmerjene naložbe v navedeno industrijo, če prispevajo k doseganju ciljev skupne ureditve trgov (SUT). Za podjetja, ki niso mala in srednja podjetja (MSP), bi se morala takšna podpora zagotavljati samo s finančnimi instrumenti ali iz InvestEU in ne z nepovratnimi sredstvi.

(42)

ESPRA bi moral imeti možnost podpirati nadomestila za gospodarske subjekte v sektorju ribištva in akvakulture v primeru izjemnih dogodkov, ki povzročijo znatne motnje na trgih.

(43)

Ustvarjanje delovnih mest v obalnih regijah je odvisno od lokalnega razvoja trajnostnega modrega gospodarstva, ki poživlja družbeno tkivo v navedenih regijah. Pomorska industrija in storitve bodo do leta 2030 verjetno presegle rast svetovnega gospodarstva ter pomembno prispevale k zaposlovanju in rasti. Trajnostnost modre rasti je odvisna od inovacij in naložb v nova pomorska podjetja in v biogospodarstvo, vključno z modeli trajnostnega turizma, oceansko energijo iz obnovljivih virov, inovativnim vrhunskim ladjedelništvom in novimi pristaniškimi storitvami, ki lahko ustvarjajo delovna mesta in hkrati krepijo lokalni razvoj. Medtem ko bi bilo treba javne naložbe v trajnostno modro gospodarstvo vključiti v celoten proračun Unije, bi se morala podpora iz ESPRA usmeriti predvsem na omogočitvene pogoje za razvoj trajnostnega modrega gospodarstva in odpravljanje ozkih grl, da se spodbudijo naložbe ter razvoj novih trgov in tehnologij ali storitev. Podporo za razvoj trajnostnega modrega gospodarstva bi bilo treba zagotavljati v okviru deljenega, neposrednega in posrednega upravljanja.

(44)

Razvoj trajnostnega modrega gospodarstva je močno odvisen od partnerstev med lokalnimi deležniki, ki prispevajo k dinamičnosti obalnih in celinskih skupnosti in gospodarstev. ESPRA bi moral zagotoviti instrumente za spodbujanje takšnih partnerstev. V ta namen bi morala biti v okviru deljenega upravljanja na voljo podpora preko lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Navedeni pristop bi moral z razvojem priobalnega ribištva in ribištva v celinskih vodah, akvakulture in trajnostnega modrega gospodarstva spodbujati gospodarsko diverzifikacijo na lokalni ravni. Strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, bi morale zagotoviti, da bi lokalne skupnosti bolje izkoriščale možnosti in prednosti, ki jih ponuja trajnostno modro gospodarstvo, ter tako izkoristile in okrepile okoljske, kulturne, socialne in človeške vire. Vsako lokalno partnerstvo bi zato moralo odražati glavni poudarek svoje strategije z zagotavljanjem uravnoteženega vključevanja in zastopanosti vseh pomembnih deležnikov iz lokalnega trajnostnega modrega gospodarstva.

(45)

V okviru deljenega upravljanja bi ESPRA moral imeti možnost podpirati krepitev trajnostnega upravljanja morij in oceanov z zbiranjem, upravljanjem in uporabo podatkov za boljše poznavanje stanja morskega okolja. Namen navedene podpore bi moral biti izpolnjevanje zahtev iz direktiv 92/43/EGS in 2009/147/ES, podpiranje pomorskega prostorskega načrtovanja ter povečevanje kakovosti in izmenjave podatkov prek evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke.

(46)

V okviru neposrednega in posrednega upravljanja bi se podpora iz ESPRA morala usmeriti na omogočitvene pogoje za trajnostno modro gospodarstvo s spodbujanjem celostnega upravljanja pomorske politike, spodbujanjem prenosa raziskav, inovacij in tehnologije v trajnostno modro gospodarstvo in njihove uporabe, izboljšanjem pomorskih spretnosti, oceanske pismenosti in izmenjave socialno-ekonomskih podatkov o trajnostnem modrem gospodarstvu, spodbujanjem nizkoogljičnega in proti podnebnim spremembam odpornega trajnostnega modrega gospodarstva ter razvojem portfelja projektov in inovativnih instrumentov financiranja. V zvezi z navedenimi področji bi bilo treba ustrezno upoštevati poseben položaj najbolj oddaljenih regij.

(47)

60 % oceanov je zunaj meja nacionalnih jurisdikcij. To pomeni deljeno odgovornost na mednarodni ravni. Večina težav, povezanih z oceani, kot so prekomerno izkoriščanje, podnebne spremembe, zakiseljevanje, onesnaženost in zmanjševanje biotske raznovrstnosti, je po svoji naravi čezmejnih, zato zahtevajo skupen odziv. V skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, katere pogodbenica je Unija na podlagi Sklepa Sveta 98/392/ES (18), so bile vzpostavljene številne sodne pristojnosti, ustanove in posebni okviri za zakonsko urejanje in upravljanje človekovega delovanja v oceanih. V zadnjih letih je prišlo na svetovni ravni do soglasja o tem, da bi bilo treba morsko okolje in človekove pomorske dejavnosti upravljati učinkoviteje, da se bo tako mogoče spopadati z vse večjimi pritiski na oceane.

(48)

Unija si kot globalna akterka močno prizadeva za spodbujanje mednarodnega upravljanja oceanov v skladu s skupnim sporočilom Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 10. novembra 2016 z naslovom „Mednarodno upravljanje oceanov: agenda za prihodnost naših oceanov“. Politika upravljanja oceanov Unije obravnava oceane na celosten način. Mednarodno upravljanje oceanov ni samo bistveno za uresničevanje Agende 2030 in zlasti cilja trajnostnega razvoja 14 , temveč tudi za zagotavljanje varnosti, zaščite, čistosti in trajnostnega upravljanja morij in oceanov za prihodnje generacije. Unija mora izpolnjevati navedene mednarodne obveznosti in biti gonilna sila za boljše mednarodno upravljanje oceanov na dvostranski, regionalni in večstranski ravni, kar vključuje preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, odvračanje od njega in njegovo odpravljanje, izpopolnjevanje okvira za mednarodno upravljanje oceanov, zmanjševanje pritiskov na oceane in morja, ustvarjanje pogojev za trajnostno modro gospodarstvo in krepitev mednarodnih raziskav in podatkov o oceanih.

(49)

Namen ukrepov ESPRA za spodbujanje mednarodnega upravljanja oceanov je izpopolnitev splošnega okvira mednarodnih in regionalnih postopkov, sporazumov, pravil in ustanov za zakonsko urejanje in upravljanje človekovega delovanja v oceanih. ESPRA bi moral podpirati mednarodne dogovore, ki jih je Unija sklenila na področjih, ki niso zajeta v sporazumih o partnerstvu o trajnostnem ribištvu z različnimi tretjimi državami, in tudi obvezni prispevek za članstvo Unije v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva. Sporazumi o partnerstvu o trajnostnem ribištvu in članstvo v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva se bodo še naprej financirali iz drugih sklopov proračuna Unije.

(50)

Kar zadeva varnost in obrambo, je bistvenega pomena izboljšati varovanje meja in pomorsko varnost. V skladu s strategijo Evropske unije za pomorsko varnost, ki jo je sprejel Svet Evropske unije 24. junija 2014, in njenim akcijskim načrtom, sprejetim 16. decembra 2014, sta izmenjava informacij in sodelovanje med Evropsko agencijo za nadzor ribištva, Evropsko agencijo za pomorsko varnost ter Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo ključna za doseganje navedenih ciljev. ESPRA bi zato moral podpreti pomorski nadzor in sodelovanje na področju obalne straže v okviru deljenega in neposrednega upravljanja, vključno z nakupom sredstev za večnamenske pomorske operacije. Ustreznim agencijam bi moral prav tako omogočiti izvajanje podpore na področju pomorskega nadzora in varnosti v okviru posrednega upravljanja.

(51)

V okviru deljenega upravljanja bi morala vsaka država članica pripraviti en sam program, ki bi ga morala odobriti Komisija. Komisija bi morala pri ocenjevanju osnutkov programov upoštevati cilj, da čim bolj prispevajo k prednostnim nalogam ESPRA in ciljem odpornosti, zelenega prehoda in digitalnega prehoda. Komisija bi morala pri ocenjevanju osnutkov programov upoštevati tudi njihov prispevek k razvoju trajnostnega malega priobalnega ribolova, okoljski, gospodarski in socialni trajnosti, soočanju z okoljskimi in socialno-ekonomskimi izzivi SRP, socialno-ekonomski uspešnosti trajnostnega modrega gospodarstva, ohranjanju in obnavljanju morskih ekosistemov, zmanjšanju količine morskih odpadkov ter blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.

(52)

Komisija bi morala v okviru regionalizacije in z namenom spodbujanja držav članic k bolj strateškemu pristopu pri pripravi programov oceniti osnutke programov, po potrebi ob upoštevanju svoje analize za regionalne morske bazene, v kateri bi morale biti navedene skupne prednosti in slabosti glede na doseganje ciljev SRP. Ta analiza bi morala države članice in Komisijo usmerjati pri pogajanjih o posameznem programu, ob hkratnem upoštevanju regionalnih izzivov in potreb.

(53)

Smotrnost ESPRA v državah članicah bi se morala ocenjevati na podlagi kazalnikov. Države članice bi morale poročati o napredku pri doseganju dogovorjenih mejnikov in ciljnih vrednosti v skladu z Uredbo (EU) 2021/1060. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti okvir spremljanja in ocenjevanja.

(54)

Za namene zagotavljanja informacij o podpori iz ESPRA za okoljske in podnebne cilje v skladu z Uredbo (EU) 2021/1060, bi bilo treba določiti metodologijo, ki bi temeljila na vrstah intervencij. Ta metodologija naj bi obsegala določitev posebnega korekcijskega koeficienta za podporo na ravni, ki odraža obseg, v katerem takšna podpora prispeva k okoljskim in podnebnim ciljem.

(55)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (19) bi bilo treba ESPRA oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, predvsem državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov ESPRA.

(56)

Komisija bi morala izvajati ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi z ESPRA ter njegovimi dejavnostmi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena ESPRA, bi morala prispevati tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s prednostnimi nalogami ESPRA.

(57)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (20) ter Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (21), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (22) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (23) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Predvsem je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (24). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Države članice bi morale preprečevati, odkrivati in učinkovito obravnavati vsako nepravilnost, vključno z goljufijo, ki jo storijo upravičenci. Države članice bi morale Komisiji poročati o odkritih nepravilnostih, vključno z goljufijo, in o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z njimi ter o ukrepanju v zvezi s preiskavami OLAF.

(58)

Za povečanje preglednosti v zvezi s porabo finančnih sredstev Unije in dobrim finančnim poslovodenjem z njimi, predvsem z okrepitvijo javnega nadzora nad porabljenim denarjem, bi bilo treba določene informacije o operacijah, financiranih iz ESPRA, objaviti na spletišču držav članic v skladu z Uredbo (EU) 2021/1060. Kadar država članica objavi informacije o operacijah, financiranih iz ESPRA, je treba upoštevati pravila o varstvu osebnih podatkov iz Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (25).

(59)

Da se dopolnijo nekateri nebistveni elementi te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi z določitvijo praga nedopustnosti in obdobja nedopustnosti v zvezi z merili dopustnosti vlog, kar zadeva ureditve za vračilo pomoči, dodeljene v primeru hudih kršitev, pa tudi v zvezi z zadevnimi začetnimi ali končnimi datumi obdobja nedopustnosti in pogoji za krajše obdobje nedopustnosti in kar zadeva spoštovanje opredelitve meril za izračunavanje dodatnih stroškov, ki izvirajo iz specifičnih omejitev najbolj oddaljenih regij. Da se spremenijo nekateri nebistveni elementi te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti tudi pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 PDEU, da se omogoči uvedba dodatnih osnovnih kazalnikov smotrnosti. Da bi se olajšal nemoten prehod s sheme, vzpostavljene z Uredbo (EU) št. 508/2014, na shemo, vzpostavljeno s to uredbo, bi bilo treba na Komisijo prenesti tudi pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 PDEU, da se z določitvijo prehodnih določb dopolni ta uredba. Predvsem je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Konkretno, za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet prejemata vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(60)

Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z delovnimi programi, opredelitvijo energetsko učinkovitih tehnologij in vzpostavitvijo metodoloških elementov za merjenje zmanjšanja emisij CO2 motorjev ribiških plovil, pojavom izjemnega dogodka, opredelitvijo primerov neskladnosti s strani držav članic, ki lahko povzročijo prekinitev roka plačil, začasno ustavitvijo plačil zaradi hude kršitve pravil s strani države članice, finančnimi popravki in opredelitvijo ustreznih podatkov o izvajanju dejavnosti in njihovi predstavitvi. Razen kar zadeva programe dela, vključno s tehnično pomočjo, in pojav izjemnega dogodka, bi bilo treba ta pooblastila izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (26).

(61)

V skladu s členom 193(2) finančne uredbe bi moralo biti mogoče, da se nepovratna sredstva dodelijo za ukrep, ki se je že začel izvajati, pod pogojem, da prosilec lahko dokaže, da je bilo treba ukrep začeti izvajati pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih. Vendar pa stroški, nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, niso upravičeni, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. Da pri zagotavljanju podpore Unije ne bi prihajalo do motenj, ki bi lahko škodovale interesom Unije, bi moralo biti v sklepu o financiranju za omejeno obdobje na začetku večletnega finančnega okvira 2021–2027 in le v ustrezno utemeljenih primerih mogoče določiti, da so aktivnosti in stroški iz začetka proračunskega leta 2021 upravičeni, tudi če so se aktivnosti začele izvajati in so stroški nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva. Iz istih razlogov in pod enakimi pogoji je treba odstopati od člena 193(4) finančne uredbe, kar zadeva nepovratna sredstva za tekoče poslovanje.

(62)

Ker države članice ciljev te uredbe ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(63)

Da bi zagotovili kontinuiteto pri nudenju podpore na zadevnem področju politike in omogočili izvajanje od začetka večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, je treba zagotoviti uporabo te uredbe z retroaktivnim učinkom za podporo v okviru posrednega in neposrednega upravljanja od 1. januarja 2021. Zato bi ta uredba morala nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –