1.   Ta direktiva določa splošni režim za trošarino, ki neposredno ali posredno zadeva porabo naslednjega blaga (v nadaljnjem besedilu: trošarinsko blago):

2.   Države članice lahko pobirajo druge posredne davke na trošarinsko blago za posebne namene, če so ti davki skladni z davčnimi pravili Unije, ki se uporabljajo za trošarino ali davek na dodano vrednost, glede določanja davčne osnove, izračunavanja davka, davčne obveznosti in davčnega nadzora, ta pravila pa ne vključujejo določb o oprostitvah.

3.   Države članice lahko pobirajo davke na:

Vendar pa pobiranje takih davkov pri trgovanju med državami članicami ne sme povzročati formalnosti, povezanih s prestopom meje.

1.   Formalnosti, določene v carinskih določbah Unije za vstop blaga na carinsko območje Unije, se smiselno uporabljajo za vstop trošarinskega blaga na ozemlje Unije z enega od ozemelj iz člena 4(2).

2.   Formalnosti, določene v carinskih določbah Unije za izstop blaga s carinskega območja Unije, se smiselno uporabljajo za izstop trošarinskega blaga z ozemlja Unije na eno od ozemelj iz člena 4(2).

3.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 se Finski dovoli, da za gibanja trošarinskega blaga med ozemljem te države članice in ozemlji iz točke (c) člena 4(2) uporablja enake postopke, kot so tisti, ki se uporabljajo za taka gibanja na ozemlju te države članice.

4.   Členi 14 do 46 se ne uporabljajo za trošarinsko blago, ki ima carinski status neunijskega blaga, kakor je opredeljeno v točki 24 člena 5 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14).

1.   Ta direktiva in direktive 92/83/EGS, 92/84/EGS, 2003/96/ES in 2011/64/EU se uporabljajo za ozemlje Unije.

2.   Ta direktiva in direktive 92/83/EGS, 92/84/EGS, 2003/96/ES in 2011/64/EU se ne uporabljajo za naslednja ozemlja, ki so del carinskega območja Unije:

3.   Ta direktiva in direktive 92/83/EGS, 92/84/EGS, 2003/96/ES in 2011/64/EU se ne uporabljajo za ozemlja iz člena 355(3) PDEU niti za naslednja druga ozemlja, ki niso del carinskega območja Unije:

4.   Španija lahko z uradno izjavo sporoči, da se od prvega dne drugega meseca po vložitvi take izjave za Kanarske otoke uporabljajo ta direktiva in direktive 92/83/EGS, 92/84/EGS, 2003/96/ES in 2011/64/EU za vse trošarinsko blago ali nekatere trošarinske izdelke iz člena 1, ob upoštevanju ukrepov za prilagoditev veliki oddaljenosti Kanarskih otokov.

5.   Francija lahko z uradno izjavo sporoči, da se od prvega dne drugega meseca po vložitvi take uradne izjave za ozemlja iz točke (b) odstavka 2 uporabljajo ta direktiva in direktive 92/83/EGS, 92/84/EGS, 2003/96/ES in 2011/64/EU za vse trošarinsko blago ali nekatere trošarinske izdelke iz člena 1, ob upoštevanju ukrepov za prilagoditev njihovi veliki oddaljenosti.

6.   Z določbami te direktive Grčiji ni preprečena ohranitev posebnega statusa gore Atos, ki je zagotovljen s členom 105 grške ustave.

1.   Glede na konvencije in pogodbe, sklenjene s Francijo, Italijo, Ciprom in Združenim kraljestvom, se Kneževina Monako, San Marino in suvereni coni Združenega kraljestva Akrotiri in Dhekelia ter otok Man pri uporabi te direktive ne obravnavajo kot tretje države.

2.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi, da se gibanje trošarinskega blaga, ki

3.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi, da se gibanje trošarinskega blaga, ki izhaja iz Jungholza in Mittelberga (Kleines Walsertal) ali je namenjeno tja, obravnava kot gibanje, ki izhaja iz Nemčije ali je tja namenjeno.

1.   Za trošarinsko blago velja obveznost plačila trošarine ob:

2.   Obveznost plačila trošarine nastane ob sprostitvi v porabo in v državi članici, kjer se to zgodi.

3.   V tej direktivi „sprostitev v porabo“ pomeni:

4.   Čas odpreme iz režima odloga plačila trošarine iz točke (a) odstavka 3 je:

5.   Za trošarinsko blago, ki je v režimu odloga plačila trošarine in je popolnoma uničeno ali popolnoma ali delno nepovratno izgubljeno zaradi nepredvidljivih okoliščin, višje sile ali soglasja za uničenje blaga pristojnih organov države članice, se ne šteje, da je sproščeno v porabo.

6.   Za namene te direktive se blago šteje za popolnoma uničeno ali nepovratno izgubljeno, kadar ga kot trošarinsko blago ni več mogoče uporabljati.

7.   Delna izguba zaradi narave blaga, do katere pride med gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine med državami članicami, se ne šteje za sprostitev v porabo, če je količina izgube nižja od skupnega praga za delno izgubo za to trošarinsko blago, razen če država članica utemeljeno sumi, da gre za goljufijo ali nepravilnost. Tisti del delne izgube, ki presega skupni prag za delno izgubo za to trošarinsko blago, se obravnava kot sprostitev v porabo.

8.   Država članica lahko določi lastna pravila za obravnavo delnih izgub pod režimom odloga plačila trošarine, ki niso zajete v odstavku 7.

9.   V primeru popolnega uničenja ali popolne ali delne nepovratne izgube trošarinskega blaga iz odstavka 5 se pristojnim organom države članice, v kateri je prišlo do popolnega uničenja ali popolne ali delne nepovratne izgube oziroma v kateri je bila izguba ugotovljena, če ni mogoče ugotoviti, kje je prišlo do izgube, predloži ustrezno dokazilo.

Kadar se ugotovi popolno uničenje ali popolna ali delna nepovratna izguba trošarinskega blaga, se po predložitvi ustreznega dokazila v celoti ali delno sprosti zavarovanje, predloženo v skladu s členom 17.

10.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 51, s katerimi določi skupne pragove za delno izgubo iz odstavka 7 tega člena in člena 45(2), pri čemer med drugim upošteva naravo blaga, fizične in kemične značilnosti blaga, temperaturo okolja med gibanjem, razdaljo ali čas gibanja ter navede trošarinsko blago, ustrezni skupni prag za delno izgubo kot odstotek skupne količine in druge pomembne vidike v zvezi s prevozom blaga.

Če skupni pragovi za delno izgubo niso določeni, države članice še naprej uporabljajo nacionalne določbe.

1.   Oseba, ki postane zavezanec za plačilo trošarine, je:

2.   Kadar je več oseb zavezanih plačilu iste trošarine, so solidarno zavezane k plačilu takšnega dolga.

1.   Če je med gibanjem trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine prišlo do nepravilnosti, zaradi česar je bilo trošarinsko blago sproščeno v porabo v skladu s točko (a) člena 6(3), se trošarinsko blago sprosti v porabo na ozemlju države članice , kjer se je nepravilnost zgodila.

2.   Če se je med gibanjem trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine odkrila nepravilnost, zaradi česar je bilo trošarinsko blago sproščeno v porabo v skladu s točko (a) člena 6(3), in ni mogoče ugotoviti, kje je prišlo do nepravilnosti, velja, da se je zgodila na ozemlju države članice, kjer je bila ugotovljena, in takrat, ko je bila ugotovljena.

3.   V primerih iz odstavkov 1 in 2 pristojni organi države članice, v kateri je bilo blago sproščeno v porabo ali šteje, da je bilo sproščeno v porabo, obvestijo pristojne organe odpremne države članice.

4.   Če trošarinsko blago pod režimom odloga plačila trošarine ne prispe v namembni kraj in če med gibanjem ni bila odkrita nobena nepravilnost, zaradi česar bi bilo trošarinsko blago sproščeno v porabo v skladu s točko (a) člena 6(3), velja, da je bila nepravilnost storjena v odpremni državi članici v trenutku, ko se je gibanje začelo, razen če se v štirih mesecih po začetku gibanja v skladu s členom 19(1) pristojnim organom odpremne države članice predloži dokaz o koncu gibanja v skladu s členom 19(2) ali o kraju, kjer je bila nepravilnost storjena.

Če oseba, ki je jamčila za plačilo v skladu s členom 17, ni vedela, da blago ni prispelo v namembni kraj, ali pa obstaja možnost, da tega ni vedela, se ji odobri enomesečni rok od dneva, ko ji pristojni organi odpremne države članice to sporočijo, da ta oseba lahko predloži dokaz o koncu gibanja v skladu s členom 19(2) oziroma o kraju, kjer je bila nepravilnost storjena.

5.   Če se v primerih iz odstavkov 2 in 4 pred potekom treh let od začetka gibanja v skladu s členom 19(1) ugotovi, v kateri državi članici se je dejansko zgodila nepravilnost, se uporabi odstavek 1.

Pristojni organi države članice, v kateri se je zgodila nepravilnost, obvestijo pristojne organe države članice, v kateri se je trošarina pobrala, ti pa jo povrnejo ali odpustijo, takoj ko druga država članica predloži dokaz, da je trošarino pobrala.

6.   Za namene tega člena „nepravilnost“ pomeni okoliščine med gibanjem trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, zaradi katerih se gibanje oziroma del gibanja trošarinskega blaga ni končalo v skladu s členom 19(2), razen okoliščin iz člena 6(5) in (6).

1.   Trošarina se ne plačuje za trošarinsko blago, namenjeno:

2.   Za oprostitve veljajo pogoji in omejitve, ki jih določi država članica gostiteljica. Države članice lahko odobrijo oprostitve kot vračilo trošarine.

1.   Trošarinsko blago, ki se giba z ozemlja ene države članice na ozemlje druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine in zanj velja oprostitev iz člena 11(1), spremlja potrdilo o oprostitvi. Potrdilo o oprostitvi navaja naravo in količino trošarinskega blaga, ki se dobavi, vrednost blaga in identiteto oproščenega prejemnika ter državo članico gostiteljico, ki potrdi oprostitev.

2.   Države članice lahko uporabijo potrdilo o oprostitvi iz odstavka 1, tako da vključijo druga področja posrednega obdavčenja in da zagotovijo, da je potrdilo o oprostitvi združljivo s pogoji in omejitvami za uveljavljanje oprostitev v njihovem nacionalnem pravu.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obrazec, ki se uporabi za potrdilo o oprostitvi. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2).

4.   Postopek iz členov 20 do 27 se ne uporablja za gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, namenjenega oboroženim silam iz točke (d) člena 11(1), za katerega velja postopek, ki neposredno temelji na Severnoatlantski pogodbi.

Vendar države članice lahko določijo, da se postopek iz členov 20 do 27 uporablja za takšna gibanja, ki se odvijajo izključno na njihovem ozemlju ali – po dogovoru med zadevnimi državami članicami – med njihovimi ozemlji.

1.   Države članice lahko oprostijo plačilo trošarine za trošarinsko blago, ki ga dobavijo brezcarinske prodajalne in ga potniki na poletu ali morski plovbi v osebni prtljagi odnesejo na tretje ozemlje ali v tretjo državo.

2.   Blago, dobavljeno na letalu ali ladji med poletom ali morsko plovbo na tretje ozemlje ali v tretjo državo, se obravnava enako kakor blago, ki ga dobavljajo brezcarinske prodajalne.

3.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se oprostitve iz odstavkov 1 in 2 uporabljajo tako, da se preprečijo morebitne utaje, izogibanja ali zlorabe.

4.   V tem členu se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.   Vsaka država članica določi pravila glede proizvodnje, predelave, vzdrževanja zalog in skladiščenja trošarinskega blaga, za katero velja ta direktiva.

2.   Proizvodnja, predelava, vzdrževanje zalog in skladiščenje trošarinskega blaga, za katero trošarina še ni plačana, se opravljajo v trošarinskem skladišču.

1.   Za odprtje in delovanje trošarinskega skladišča imetnik trošarinskega skladišča pridobi dovoljenje pristojnih organov države članice, v kateri je trošarinsko skladišče.

To dovoljenje je v skladu s pogoji, ki jih organi smejo določiti zaradi preprečitve kakršne koli utaje ali zlorabe.

2.   Imetnik trošarinskega skladišča mora:

Pogoje zavarovanja iz točke (a) prvega pododstavka določijo pristojni organi države članice, ki izda dovoljenje za trošarinsko skladišče.

1.   Trošarinsko blago se lahko giba pod režimom odloga plačila trošarine med naslednjimi kraji na ozemlju Unije, tudi prek tretje države ali tretjega ozemlja:

Za namene tega člana „kraj uvoza“ pomeni kraj, kjer se blago sprosti v prosti promet v skladu s členom 201 Uredbe (EU) št. 952/2013.

2.   Razen kadar uvoz poteka v davčnem skladišču, se lahko trošarinsko blago prepelje s kraja uvoza pod režimom odloga plačila trošarine samo, če deklarant ali katera koli oseba, ki je neposredno ali posredno udeležena v carinskih formalnostih v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 952/2013, pristojnim organom države članice uvoza zagotovi naslednje:

3.   Države članice lahko določijo, da se dokaz iz točke (c) odstavka 2 pristojnim organom predloži izključno na zahtevo.

4.   Z odstopanjem od točke (a)(i) in (ii) in točke (b) odstavka 1 tega člena lahko namembna država članica pod pogoji, ki jih sama določi, dovoli gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine do kraja neposredne dobave, ki je na njenem ozemlju, kadar ta kraj določi imetnik trošarinskega skladišča v namembni državi članici ali registrirani prejemnik, ki ni registrirani prejemnik z dovoljenjem, omejenim v skladu s členom18(3).

Ta imetnik trošarinskega skladišča ali ta registrirani prejemnik je še naprej odgovoren za predložitev poročila o prejemu iz člena 24(1).

5.   Odstavki 1, 2 in 4 se uporabljata tudi za gibanje trošarinskega blaga, za katero je predpisana ničelna trošarinska stopnja in ki ni sproščeno v porabo.

1.   Pristojni organi odpremne države članice zahtevajo pod pogoji, ki jih sami določijo, da se tveganje, ki izhaja iz gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, zavaruje z zavarovanjem, ki ga zagotovi imetnik odpremnega trošarinskega skladišča ali registrirani pošiljatelj.

2.   Za gibanje energentov po fiksnih cevovodih zavarovanje ni potrebno, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organi odpremne države članice pod pogoji, ki jih sami določijo, omogočijo, da zavarovanje iz odstavka 1 zagotovi prevoznik ali letalski prevoznik, lastnik trošarinskega blaga, prejemnik ali skupaj dve ali več izmed teh oseb in oseb iz odstavka 1.

4.   Zavarovanje velja na celotnem območju Unije.

5.   Odpremna država članica lahko opusti obveznost zagotavljanja zavarovanja pri naslednjem gibanju trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine:

6.   Države članice določijo podrobna pravila, ki urejajo zagotavljanje in veljavnost zavarovanja.

1.   Registrirani prejemnik ne sme proizvajati, predelovati, imeti na zalogi, skladiščiti ali odpremljati trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine.

2.   Registrirani prejemnik izpolni naslednje zahteve:

3.   Za registriranega prejemnika, ki prejme trošarinsko blago le občasno, je dovoljenje iz točke 9 člena 3 omejeno na določeno količino trošarinskega blaga, enega pošiljatelja in določeno časovno obdobje. Države članice lahko omejijo dovoljenje na eno samo gibanje.

1.   Gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine se začne:

2.   Gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine se konča:

1.   Za trošarinsko blago se šteje, da se giba pod režimom odloga plačila trošarine, samo če ga spremlja elektronski administrativni dokument, obdelan v skladu z odstavkoma 2 in 3.

2.   Za namene odstavka 1 tega člena pošiljatelj predloži osnutek elektronskega administrativnega dokumenta pristojnim organom odpremne države članice z uporabo računalniško podprtega sistema iz člena 1 Sklepa (EU) 2020/263 (v nadaljnjem besedilu: računalniško podprti sistem).

3.   Pristojni organi odpremne države članice elektronsko preverijo podatke, navedene v osnutku elektronskega administrativnega dokumenta.

Kadar ti podatki niso veljavni, se o tem brez odlašanja obvesti pošiljatelja.

Kadar so ti podatki veljavni, pristojni organi odpremne države članice dokument opremijo z enotno administrativno referenčno oznako in jo sporočijo pošiljatelju.

4.   V primerih iz točk (a)(i), (ii) in (iv) člena 16(1), točke (b) člena 16(1) in člena 16(4) pristojni organi odpremne države članice brez odlašanja posredujejo elektronski administrativni dokument pristojnim organom namembne države članice, ki ga posredujejo prejemniku, če je ta imetnik trošarinskega skladišča ali registrirani prejemnik.

Kadar je trošarinsko blago namenjeno imetniku trošarinskega skladišča v odpremni državi članici, pristojni organi te države članice posredujejo elektronski administrativni dokument neposredno imetniku trošarinskega skladišča.

5.   Pošiljatelj osebi, ki spremlja trošarinsko blago, ali v primeru, da nihče ne spremlja blaga, prevozniku ali letalskemu prevozniku, predloži enotno administrativno referenčno oznako. Oseba, ki spremlja trošarinsko blago, ali prevoznik ali letalski prevoznik navedeno oznako na zahtevo predloži pristojnim organom med celotnim gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine. Vendar lahko pristojni organi po potrebi zahtevajo tiskano kopijo elektronskega administrativnega dokumenta ali katerega koli drugega trgovinskega dokumenta.

6.   Pošiljatelj lahko prekliče elektronski administrativni dokument z uporabo računalniško podprtega sistema, če se gibanje ni začelo v skladu s členom 19(1).

7.   Pošiljatelj lahko med gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine z uporabo računalniško podprtega sistema spremeni namembni kraj ali prejemnika trošarinskega blaga v enega od namembnih krajev iz točk (a)(i), (ii), (iii) ali (v) člena 16(1) ali, če je to primerno, iz člena 16(4). Pošiljatelj v ta namen pristojnim organom odpremne države članice predloži osnutek elektronskega dokumenta o spremembi namembnega kraja z uporabo računalniško podprtega sistema.

1.   V primerih iz točk (a)(iii) in (v) člena 16(1) pristojni organi odpremne države članice posredujejo elektronski administrativni dokument pristojnim organom države članice, v kateri je izvozna deklaracija vložena v skladu s členom 221(2) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 (v nadaljnjem besedilu: država članica izvoza), če ta država članica ni odpremna država članica.

2.   Deklarant pristojnim organom države članice izvoza predloži enotno administrativno referenčno oznako, ki označuje trošarinsko blago, navedeno v izvozni deklaraciji.

3.   Pristojni organi v državi članici izvoza pred sprostitvijo blaga za izvoz preverijo, ali se podatki iz elektronskega administrativnega dokumenta ujemajo s podatki iz izvozne deklaracije.

4.   V primeru neskladnosti med elektronskim administrativnim dokumentom in izvozno deklaracijo pristojni organi v državi članici izvoza obvestijo pristojne organe v odpremni državi članici z uporabo računalniško podprtega sistema.

5.   Če se blago ne bo več iznašalo s carinskega ozemlja Unije, pristojni organi v državi članici izvoza o tem, takoj ko to ugotovijo, obvestijo pristojne organe v odpremni državi članici z uporabo računalniško podprtega sistema. Pristojni organi v odpremni državi članici obvestilo brez odlašanja posredujejo pošiljatelju. Pošiljatelj ob prejemu obvestila prekliče elektronski administrativni dokument v skladu s členom 20(6) ali spremeni namembni kraj blaga v skladu s členom 20(7), kot je ustrezno.

1.   V primeru gibanja energentov pod režimom odloga plačila trošarine po morju ali celinskih vodnih poteh do prejemnika, ki ni dokončno znan takrat, ko pošiljatelj predloži osnutek elektronskega administrativnega dokumenta iz člena 20(2), lahko pristojni organi odpremne države članice pošiljatelju dovolijo, da v navedenem dokumentu izpusti podatke o prejemniku.

2.   Takoj ko so podatki o prejemniku znani in najpozneje ob koncu gibanja, jih pošiljatelj po postopku iz člena 20(7) pošlje pristojnim organom odpremne države članice.

3.   Ta člen se ne uporablja za gibanje iz točk (a)(iii) in (v) člena 16(1).

1.   Pristojni organi odpremne države članice pod pogoji, ki jih določi ta država članica, lahko dovolijo, da pošiljatelj razdeli gibanje energentov pod režimom odloga plačila trošarine v vsaj dva premika, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2.   Države članice obvestijo Komisijo, ali dovolijo razdelitev gibanja na njihovem ozemlju in pod katerimi pogoji. Komisija te podatke posreduje drugim državam članicam.

1.   Ob prejemu trošarinskega blaga v katerem koli namembnem kraju iz točk (a)(i), (ii) ali (iv) člena 16(1) ali iz člena 16(4) prejemnik pristojnim organom namembne države članice z uporabo računalniško podprtega sistema brez odlašanja in najpozneje v petih delovnih dneh po koncu gibanja – razen v primerih, ki se pristojnim organom ustrezno utemeljijo – predloži poročilo o prejemu blaga.

2.   Pristojni organi namembne države članice določijo postopke za predložitev poročila o prejemu blaga s strani prejemnikov iz člena 11(1).

3.   Pristojni organi namembne države članice elektronsko preverijo podatke, navedene v poročilu o prejemu.

Kadar podatki niso veljavni, je pošiljatelj o tem brez odlašanja obveščen.

Kadar so ti podatki veljavni, pristojni organi namembne države članice prejemniku izdajo potrdilo o registraciji poročila o prejemu in potrdilo posredujejo pristojnim organom odpremne države članice.

4.   Pristojni organi odpremne države članice poročilo o prejemu posredujejo pošiljatelju. Kadar sta kraj odpreme in namembni kraj v isti državi članici, pristojni organi te države članice poročilo o prejemu posredujejo neposredno pošiljatelju.

1.   V primerih iz točke (a)(iii) člena 16(1) in, če je to ustrezno, iz točke (b) člena 16(1) te direktive pripravijo poročilo o izvozu pristojni organi države članice izvoza na podlagi informacije o izstopu blaga, ki so jo prejeli od carinskega urada izstopa v skladu s členom 329 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, ali pa urad, pri katerem se opravijo formalnosti za izstop blaga s carinskega območja iz člena 2(2) te direktive; poročilo potrjuje, da je trošarinsko blago zapustilo ozemlje Unije, in je pripravljeno z uporabo računalniško podprtega sistema.

2.   V primerih iz točke (a)(v) člena 16(1) pristojni organi države članice izvoza izpolnijo poročilo o izvozu na podlagi informacij, ki so jih prejeli od carinskega urada izstopa v skladu s členom 329(5) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

3.   Pristojni organi države članice izvoza elektronsko preverijo podatke, na podlagi katerih se izpolni poročilo o izvozu v skladu z odstavkoma 1 in 2. Ko so ti podatki preverjeni in kadar odpremna država članica ni država članica izvoza, pristojni organi države članice izvoza pošljejo poročilo o izvozu pristojnim organom odpremne države članice.

Pristojni organi odpremne države članice poročilo o izvozu posredujejo pošiljatelju.

1.   Z odstopanjem od člena 20(1) lahko pošiljatelj, kadar računalniško podprti sistem v odpremni državi članici ni na voljo, začne gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine pod pogojem, da:

Odpremna država članica lahko pred začetkom gibanja od pošiljatelja zahteva tudi kopijo dokumenta iz točke (a) prvega pododstavka, preverjanje s strani odpremne države članice podatkov iz te kopije in, če je za nerazpoložljivost računalniško podprtega sistema odgovoren pošiljatelj, ustrezno pojasnilo o razlogih za to nerazpoložljivost.

2.   Takoj ko je računalniško podprti sistem spet na voljo, pošiljatelj predloži osnutek elektronskega administrativnega dokumenta v skladu s členom 20(2).

Takoj ko so podatki iz osnutka elektronskega administrativnega dokumenta preverjeni v skladu s členom 20(3), če so ti podatki veljavni, ta dokument nadomesti nadomestni dokument iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena. Smiselno se uporabljajo člen 20(4), člen 21(1) ter člena 24 in 25.

3.   Pošiljatelj v svoji evidenci hrani izvod nadomestnega dokumenta iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1.

4.   Če računalniško podprti sistem ni na voljo v odpremni državi članici, pošiljatelj lahko spremeni namembni kraj blaga v skladu s členom 20(7) ali razdeli gibanje energentov v skladu s členom 23 in te informacije sporoči pristojnim organom odpremne države članice z drugimi komunikacijskimi sredstvi. Pošiljatelj v ta namen obvesti pristojne organe odpremne države članice pred spremembo namembnega kraja ali začetkom delitve gibanja. Smiselno se uporabljata odstavka 2 in 3.

5.   Če računalniško podprti sistem v odpremni državi članici ni na voljo v primerih iz točk (a)(iii) in (v) člena 16(1), pošiljatelj deklarantu zagotovi kopijo nadomestnega dokumenta iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1.

Deklarant pristojnim organom države članice izvoza predloži kopijo navedenega nadomestnega dokumenta, vsebina katerega ustreza trošarinskemu blagu, navedenemu v izvozni deklaraciji, ali enotni identifikator nadomestnega dokumenta.

1.   Če v primerih iz točk (a)(i), (ii) in (iv) člena 16(1), točke (b) 16(1) in 16(4) poročila o prejemu iz člena 24(1) ob zaključku gibanja ni mogoče predložiti v roku iz tega člena, ker v namembni državi članici ni na voljo računalniško podprti sistem ali ker v primeru iz člena 26(1) še niso bili opravljeni postopki iz člena 26(2), prejemnik predloži pristojnim organom namembne države članice, razen v upravičenih primerih, nadomestni dokument, ki vsebuje iste podatke kot poročilo o prejemu in potrjuje konec gibanja.

Razen kadar lahko prejemnik v kratkem roku prek računalniško podprtega sistema predloži poročilo o prejemu v skladu s členom 24(1) ali razen v utemeljenih primerih, pristojni organi namembne države članice pošljejo izvod nadomestnega dokumenta iz prvega pododstavka pristojnim organom odpremne države članice, ki ga posredujejo pošiljatelju ali zagotovijo, da je pošiljatelju na voljo. Takoj ko je računalniško podprti sistem spet na voljo v namembni državi članici ali ko so opravljeni postopki iz člena 26(2), prejemnik predloži poročilo o prejemu v skladu s členom 24(1). Smiselno se uporabljata odstavka 3 in 4 člena 24.

2.   Če v primeru iz točk (a)(iii) ali (v) člena 16(1) ni mogoče pripraviti poročila o izvozu iz člena 25(1) in (2) ali obvestila v skladu s členom 21(5), da se blago ne bo več iznašalo iz ozemlja Unije, ob zaključku gibanja trošarinskega blaga, ker v državi članici izvoza ni na voljo računalniško podprtega sistema ali ker v primeru iz člena 26(1) še niso bili opravljeni postopki iz člena 26(2), pošljejo pristojni organi države članice izvoza organom odpremne države članice dokument, ki vsebuje iste podatke kot poročilo o izvozu ali obvestilo in potrjuje konec gibanja ali da se blago ne bo izneslo iz ozemlja Unije, razen kadar je mogoče poročilo o izvozu ali obvestilo pripraviti v kratkem roku prek računalniško podprtega sistema ali v upravičenih primerih.

Pristojni organi odpremne države članice posredujejo pošiljatelju izvod dokumenta iz prvega pododstavka ali zagotovijo, da ostane pošiljatelju na voljo.

Takoj ko je računalniško podprti sistem spet na voljo v državi članici izvoza ali ko so opravljeni postopki iz člena 26(2), pristojni organi države članice izvoza pošljejo poročilo o izvozu v skladu s členom 25(1) in (2) ali obvestilo iz člena 21(5). Smiselno se uporablja člen 25(3).

1.   Ne glede na člen 27 poročilo o prejemu iz člena 24(1) ali poročilo o izvozu iz člena 25(1) in (2) potrjuje, da je bilo gibanje trošarinskega blaga končano v skladu s členom 19(2).

2.   Z odstopanjem od odstavka 1, kadar ni poročila o prejemu ali poročila o izvozu zaradi razlogov, ki so drugačni od razlogov iz člena 27, se lahko predloži drugo dokazilo o koncu gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine v skladu z odstavkoma 3 in 4.

3.   V primerih iz točk (a)(i), (ii) in (iv)člena 16(1), točke (b) 16(1) in 16(4) se lahko predloži drugo dokazilo o koncu gibanja, ki ga pristojni organi namembne države članice potrdijo z uradnim zaznamkom in ki temelji na ustreznem dokazu, da je trošarinsko blago prispelo na namembni kraj.

Nadomestni dokument iz točke (a) člena 26(1) predstavlja ustrezen dokaz.

4.   V primerih iz točk (a)(iii) ali (v) člena 16(1) pristojni organi odpremne države članice pri ugotavljanju, ali je bilo trošarinsko blago v okoliščinah iz odstavka 2 izneseno z ozemlja Unije:

5.   Če so pristojni organi države članice izvoza sprejeli ustrezna dokazila, v računalniško podprtem sistemu dokončno zaključijo gibanje.

1.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 51 za določitev strukture in vsebine elektronskih administrativnih dokumentov, ki se izmenjujejo prek računalniško podprtega sistema za namene členov 20 do 25, ter nadomestnih dokumentov iz členov 26 in 27 v okviru gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila in postopke za izmenjavo elektronskih administrativnih dokumentov s pomočjo računalniško podprtega sistema v okviru gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine ter pravila in postopke za uporabo nadomestnih dokumentov iz členov 26 in 27. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2).

3.   Vsaka država članica določi primere, v katerih se lahko šteje, da računalniško podprti sistem ni na voljo, ter določi pravila in postopke, po katerih je treba ravnati v takih primerih, za namene členov 26 in 27 ter v skladu z njima.

1.   Za trošarinsko blago, ki ga nabavijo fizične osebe za lastno uporabo in ga same prevažajo z ozemlja ene države članice na ozemlje druge države članice, se trošarina obračuna le v državi članici, kjer je trošarinsko blago nabavljeno.

2.   Za določitev, ali je trošarinsko blago iz odstavka 1 namenjeno za lastno uporabo fizične osebe, države članice upoštevajo najmanj naslednje:

3.   Za uporabo vsebine točke (e) odstavka 2 lahko države članice določijo okvirne količine samo v obliki dokaza. Te okvirne količine ne smejo biti nižje od:

4.   Države članice lahko tudi določijo, da nastane obveznost plačila trošarine v državi članici porabe za nabavo mineralnega olja, ki je že bilo sproščeno v porabo v drugi državi članici, če take proizvode na neobičajen način prevaža fizična oseba ali kdo drug v imenu fizične osebe.

Za namene tega odstavka „neobičajen način prevoza“ pomeni prevoz goriva, ki ni prevoz v rezervoarjih vozil ali v ustreznih ročkah za rezervno gorivo, in prevoz tekočih proizvodov za ogrevanje, ki ni prevoz v cisternah, uporabljenih v imenu gospodarskih subjektov.

1.   Kadar se trošarinsko blago, ki je bilo sproščeno v porabo na ozemlju ene države članice, giba na ozemlje druge države članice, da bi se tam dobavilo v komercialne namene ali uporabilo, zanj velja obveznost plačila trošarine v namembni državi članici.

V okviru režima v tem oddelku se trošarinsko blago giba samo od certificiranega pošiljatelja do certificiranega prejemnika.

2.   Za namene tega člena se šteje, da je trošarinsko blago „dobavljeno v komercialne namene“, če je bilo sproščeno v porabo na ozemlju ene države članice, gibalo iz te države članice na ozemlje druge države članice in je dobavljeno osebi, ki ni fizična oseba, ali fizični osebi, če se za gibanje ne uporablja člen 32 ali člen 44. Vendar se ne šteje, da je trošarinsko blago dobavljeno v komercialne namene, če ga ta fizična oseba prevaža za lastno uporabo pri gibanju blaga z ozemlja druge države članice.

3.   Gibanje trošarinskega blaga iz tega člena se začne, ko trošarinsko blago zapusti prostore certificiranega pošiljatelja ali kateri koli kraj v odpremni državi članici, ki je pred začetkom gibanja priglašen pristojnim organom v odpremni državi članici.

4.   Gibanje trošarinskega blaga iz tega člena se konča, ko certificirani prejemnik prejme pošiljko trošarinskega blaga v svojih prostorih ali katerem koli kraju v namembni državi članici, ki je pred začetkom gibanja priglašen pristojnim organom v namembni državi članici.

5.   Sprejmejo se tisti pogoji za plačilo obveznosti in stopnje trošarine, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine v namembni državi članici.

1.   Certificirani prejemnik je zavezanec za plačilo trošarine, ki se obračuna ob dobavi blaga v namembno državo članico, razen če se med gibanjem zgodi nepravilnost iz člena 46.

2.   Če ena ali vse osebe, ki sodelujejo pri gibanju, niso prijavljene ali certificirane, tudi za te osebe nastane obveznost plačila trošarine.

3.   Za trošarinsko blago, ki se skladišči na ladji ali zrakoplovu, ki pluje ali leti med ozemljema dveh držav članic, vendar ni na voljo za prodajo, ko je ladja ali zrakoplov na ozemlju ene od držav članic, ne velja obveznost plačila trošarine v tej državi članici.

1.   Za trošarinsko blago se šteje, da izpolnjuje zahteve iz tega oddelka samo, če gibanje poteka ob uporabi elektronskega poenostavljenega administrativnega dokumenta, z izvedbo postopkov v skladu s členom 36.

2.   Certificirani prejemnik iz člena 34(1) izpolnjuje vse naslednje zahteve:

3.   Z odstopanjem od točke (a) odstavka 2 lahko pristojni organi namembne države članice pod pogoji, ki jih določijo, dovolijo, da zavarovanje predloži prevoznik ali letalski prevoznik, lastnik trošarinskega blaga, certificirani pošiljatelj ali kakršna koli kombinacija dveh ali več navedenih oseb skupaj s certificiranim prejemnikom ali brez njega.

4.   Zavarovanje iz točke (a) odstavka 2 velja na celotnem območju Unije.

5.   Države članice določijo podrobna pravila, ki urejajo zagotavljanje in veljavnost zavarovanja.

6.   Imetnik trošarinskega skladišča ali registrirani pošiljatelj lahko deluje kot certificirani pošiljatelj za namene tega oddelka, potem ko o tem obvesti pristojne organe odpremne države članice.

7.   Imetnik trošarinskega skladišča ali registrirani prejemnik lahko deluje kot certificirani prejemnik za namene tega oddelka, potem ko o tem obvesti pristojne organe namembne države članice.

8.   Za certificiranega pošiljatelja ali certificiranega prejemnika, ki pošilja ali prejema trošarinsko blago le občasno, je certifikacija iz točk 11 in 12 člena 3 omejena na določeno količino trošarinskega blaga, enega prejemnika ali pošiljatelja in določeno časovno obdobje. Države članice lahko omejijo certifikacijo na eno samo gibanje. Takšna začasna certifikacija se lahko ne glede na zahteve iz točka 11 in 12 člena 3 dodeli tudi fizičnim osebam, ki delujejo kot pošiljatelji ali prejemniki, če je trošarinsko blago dobavljeno v komercialne namene v skladu s členom 33(2).

1.   Kadar se trošarinsko blago giba na podlagi tega oddelka, certificirani pošiljatelj pristojnim organom odpremne države članice predloži osnutek elektronskega poenostavljenega administrativnega dokumenta z uporabo računalniško podprtega sistema.

2.   Pristojni organi odpremne države članice elektronsko preverijo podatke, navedene v osnutku elektronskega poenostavljenega administrativnega dokumenta.

Kadar podatki niso veljavni, se certificiranega pošiljatelja o tem brez odlašanja obvesti.

Kadar so ti podatki veljavni, pristojni organi odpremne države članice dokumentu dodelijo enotno poenostavljeno administrativno referenčno oznako in jo sporočijo certificiranemu pošiljatelju.

3.   Pristojni organi odpremne države članice elektronski poenostavljeni administrativni dokument brez odlašanja posredujejo pristojnim organom namembne države članice, ki ga posredujejo certificiranemu prejemniku.

4.   Certificirani pošiljatelj osebi, ki spremlja trošarinsko blago, ali v primeru, da nihče ne spremlja blaga, prevozniku ali letalskemu prevozniku predloži enotno poenostavljeno administrativno referenčno oznako. Oseba, ki spremlja trošarinsko blago, ali prevoznik ali letalski prevoznik to oznako na zahtevo predloži pristojnim organom med celotnim gibanjem.

5.   Med gibanjem trošarinskega blaga na podlagi tega oddelka lahko certificirani pošiljatelj z uporabo računalniško podprtega sistema spremeni namembni kraj v drug kraj dobave v isti državi članici, ki ga upravlja isti certificirani prejemnik, ali v kraj odpreme. V ta namen certificirani pošiljatelj pristojnim organom odpremne države članice predloži osnutek elektronskega dokumenta o spremembi namembnega kraja z uporabo računalniško podprtega sistema.

1.   Ob prejemu trošarinskega blaga certificirani prejemnik pristojnim organom namembne države članice z uporabo računalniško podprtega sistema brez odlašanja in najpozneje v petih delovnih dneh po koncu gibanja – razen v primerih, ki se pristojnim organom ustrezno utemeljijo – predloži poročilo o prejemu blaga.

2.   Pristojni organi namembne države članice elektronsko preverijo podatke, navedene v poročilu o prejemu.

Kadar podatki niso veljavni, se certificiranega prejemnika o tem brez odlašanja obvesti.

Kadar so ti podatki veljavni, pristojni organi namembne države članice certificiranemu prejemniku izdajo potrdilo o registraciji poročila o prejemu in ga posredujejo pristojnim organom odpremne države članice.

Poročilo o prejemu velja za zadosten dokaz o tem, da je certificirani prejemnik izpolnil vse potrebne formalnosti in, če je primerno ter če trošarinsko blago ni oproščeno plačila trošarine, plačal ustrezno trošarino namembni državi članici ali o režimu odloga plačila trošarine v skladu s Poglavjem III.

3.   Pristojni organi odpremne države članice poročilo o prejemu posredujejo certificiranemu pošiljatelju.

4.   Trošarina, plačana v odpremni državi članici, se na zahtevo in na podlagi poročila o prejemu iz odstavka 1 povrne.

1.   Z odstopanjem od člena 36 lahko, kadar računalniško podprti sistem ni na voljo v odpremni državi članici, certificirani pošiljatelj začne gibanje trošarinskega blaga pod pogojem, da:

Odpremna država članica lahko pred začetkom gibanja od certificiranega pošiljatelja zahteva kopijo dokumenta iz točke (a) prvega pododstavka, preverjanje podatkov iz te kopije s strani odpremne države članice in, če je za nerazpoložljivost računalniško podprtega sistema odgovoren certificirani pošiljatelj, ustrezno pojasnilo o razlogih za to nerazpoložljivost.

2.   Takoj ko je računalniško podprti sistem spet na voljo, certificirani pošiljatelj predloži osnutek elektronskega poenostavljenega administrativnega dokumenta v skladu s členom 36(1).

Takoj ko so podatki iz osnutka elektronskega poenostavljenega administrativnega dokumenta preverjeni v skladu s členom 36(2), če so ti podatki veljavni, ta dokument nadomesti nadomestni dokument iz točke (a) odstavka 1 tega člena. Smiselno se uporabljata člen 36(3) in člen 37.

3.   Certificirani pošiljatelj hrani kopijo nadomestnega dokumenta iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 v svoji evidenci.

4.   Če računalniško podprti sistem ni na voljo v odpremni državi članici, certificirani pošiljatelj lahko spremeni namembni kraj blaga v skladu s členom 36(5) in te informacije sporoči pristojnim organom odpremne države članice z drugimi komunikacijskimi sredstvi. Certificirani pošiljatelj pred spremembo namembnega kraja obvesti pristojne organe odpremne države članice. Smiselno se uporabljata odstavka 2 in 3 tega člena.

1.   Ne glede na člen 39 je poročilo o prejemu, ki se zahteva na podlagi člena 37(1), dokazilo, da je bilo trošarinsko blago dobavljeno certificiranemu prejemniku.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1, kadar ni poročila o prejemu iz drugih razlogov od tistih, ki so navedeni v členu 39, se lahko predloži drugo dokazilo o dobavi trošarinskega blaga z uradnim zaznamkom pristojnih organov namembne države članice na podlagi ustreznih dokazov, da je odpremljeno trošarinsko blago prispelo v namembni kraj.

Nadomestni dokument iz prvega odstavka člena 39 predstavlja ustrezen dokaz za namene prvega pododstavka tega odstavka.

3.   Kadar so pristojni organi odpremne države članice sprejeli uradni zaznamek pristojnih organov namembne države članice, se to šteje kot zadosten dokaz, da je certificirani prejemnik izpolnil vse potrebne formalnosti in plačal ustrezno trošarino v namembni državi članici.

1.   Kadar se trošarinsko blago, ki je že sproščeno v porabo na ozemlju države članice, giba v namembni kraj na ozemlju te države članice čez ozemlje druge države članice, veljajo naslednje zahteve:

2.   Kadar se trošarinsko blago pogosto in redno giba pod pogoji iz odstavka 1, lahko zadevne države članice po skupnem dogovoru in v skladu s pogoji, ki jih določijo same, poenostavijo zahteve iz odstavka 1.

1.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 51 za določitev strukture in vsebine elektronskih administrativnih dokumentov, ki se izmenjujejo prek računalniško podprtega sistema za namene členov 36 in 37, ter nadomestnih dokumentov iz členov 38, 39 in 41 v okviru gibanja trošarinskega blaga na podlagi tega oddelka.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte za določitev pravil in postopkov, ki se uporabljajo za izmenjavo elektronskih administrativnih dokumentov prek računalniško podprtega sistema za namene členov 36 in 37, ter pravil in postopkov za uporabo nadomestnih dokumentov iz členov 38, 39 in 40 v okviru gibanja trošarinskega blaga na podlagi tega oddelka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 52.

1.   Za trošarinsko blago, ki je že sproščeno v porabo na ozemlju ene države članice in ki ga kupi oseba, ki ni imetnik trošarinskega skladišča, registrirani prejemnik ali certificirani prejemnik, ki ima sedež v drugi državi članici in ne opravlja samostojne gospodarske dejavnosti, in ki ga pošiljatelj, ki opravlja samostojno gospodarsko dejavnost, ali nekdo v njegovem imenu neposredno ali posredno pošlje ali prevaža na ozemlje druge države članice, velja obveznost plačila trošarine v namembni državi članici.

2.   V primeru iz odstavka 1 obveznost plačila trošarine nastane v namembni državi članici ob dobavi trošarinskega blaga. Upoštevajo se tisti pogoji za plačilo obveznosti in stopnja trošarine, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine .

Trošarina se plača v skladu s postopkom, ki ga določi namembna država članica.

3.   Zavezanec za plačilo trošarine v namembni državi članici je pošiljatelj.

Vendar pa lahko namembna država članica dovoli, da pošiljatelj imenuje davčnega zastopnika s sedežem v namembni državi članici, kot zavezanca za plačilo trošarine. Davčnega zastopnika potrdijo pristojni organi te države članice. Države članice lahko določijo, da je, kadar pošiljatelj ali davčni zastopnik ne spoštuje določbe iz točke (a) odstavka 4, zavezanec za plačilo trošarine prejemnik trošarinskega blaga.

4.   Pošiljatelj ali davčni zastopnik izpolnjuje naslednje zahteve:

Zadevne države članice lahko v skladu s pogoji, ki jih določijo, na podlagi dvostranskih ali večstranskih sporazumov poenostavijo te zahteve.

5.   V primeru iz odstavka 1 se trošarina, pobrana v prvi državi članici, na zahtevo pošiljatelja vrne, če je pošiljatelj ali davčni zastopnik ravnal v skladu s postopkom iz odstavka 4.

6.   Države članice lahko določijo posebna pravila za uporabo odstavkov 1 do 5 za trošarinsko blago, za katerega velja poseben nacionalni režim distribucije.

1.   V primerih iz člena 33(1) in člena 44(1) se trošarina za trošarinsko blago, ki je bilo med prevozom na ozemlje države članice, ki ni država članica, v kateri je bilo sproščeno v porabo, popolnoma uničeno ali nepovratno izgubljeno zaradi nepredvidljivih okoliščin, višje sile ali soglasja pristojnih organov te države članice za uničenje blaga, v tej državi članici ne nastane obveznost za plačilo trošarine.

Za namene te direktive se blago šteje za popolnoma uničeno ali nepovratno izgubljeno, kadar ga kot trošarinsko blago ni več mogoče uporabljati.

2.   V primeru delne izgube zaradi narave blaga, do katere pride med njegovim prevozom na ozemlju države članice, ki ni država članica, v kateri je bilo sproščeno v porabo, ne nastane obveznost za plačilo trošarine v tej državi članici, če količina izgube ne presega skupnega praga za delno izgubo za to trošarinsko blago, ki je določen v skladu s členom 6(9), razen če država članica utemeljeno sumi, da gre za goljufijo ali nepravilnost.

3.   V primeru popolnega uničenja ali delne ali popolne nepovratne izgube trošarinskega blaga iz odstavka 1 se pristojnim organom države članice, v kateri je prišlo do popolnega uničenja ali delne ali popolne nepovratne izgube oziroma v kateri je bila izguba ugotovljena, če ni mogoče ugotoviti, kje je prišlo do izgube, predloži ustrezno dokazilo.

Kadar se ugotovi popolno uničenje ali delna ali popolna nepovratna izguba trošarinskega blaga, se po predložitvi zadovoljivega dokazila v celoti ali delno sprosti zavarovanje, predloženo v skladu s točko (a) člena 35(2) ali točko (a) člena 44(4).

1.   Če med gibanjem trošarinskega blaga v skladu s členom 33(1) ali členom 44(1) pride do nepravilnosti na ozemlju države članice, ki ni ozemlje države članice , v kateri je bilo to blago sproščeno v porabo, zanj velja obveznost plačila trošarine, ta pa se obračuna v državi članici, v kateri je prišlo do nepravilnosti.

2.   Če je bila med gibanjem trošarinskega blaga v skladu s členom 33(1) ali členom 44(1) odkrita nepravilnost na ozemlju države članice, ki ni ozemlje države članice, v kateri je bilo to blago sproščeno v porabo, in če ni mogoče ugotoviti kraja, kjer je prišlo do nepravilnosti, se šteje, da se je ta zgodila v državi članici, v kateri je bila odkrita, in se tam tudi obračuna trošarina.

Če se pred iztekom treh let od datuma nakupa trošarinskega blaga ugotovi, na ozemlju katere države članice je dejansko prišlo do nepravilnosti, se uporabijo določbe iz odstavka 1.

3.   Trošarina se zaračuna osebi, ki je jamčila za njeno plačilo v skladu s točko (a) člena 35(2) ali točko (a) člena 44(4), in kateri koli osebi, ki je sodelovala pri nepravilnosti. Kadar je več oseb zavezanih plačilu iste trošarine, so solidarno zavezane k plačilu takšnega dolga.

Pristojni organi države članice, v kateri je bilo trošarinsko blago sproščeno v porabo, na zahtevo povrnejo ali odpustijo trošarino, če se ta pobere v državi članici, v kateri je bila storjena ali ugotovljena nepravilnost. Pristojni organi namembne države članice sprostijo zavarovanje, predloženo v skladu s točko (a) člena 35(2) ali točko (a) člena 44(4).

4.   Za namene tega člena „nepravilnost“ pomeni okoliščine med gibanjem trošarinskega blaga iz člena 33(1) ali 44(1), ki niso zajete v členu 45, zaradi katerih se gibanje oziroma del gibanja trošarinskega blaga ni ustrezno končal.

5.   Za nepravilnost se šteje, če v nasprotju s členom 33(1) ali točko (a) člena 44(4) ena ali nobena od oseb, ki sodelujejo pri gibanju, ni prijavljena ali certificirana ali če se ne spoštujejo določbe iz člena 35(1). Ustrezno se uporabljajo odstavki 1 do 4, razen če je prejemnik dolžan plačati trošarino v skladu z zadnjim stavkom člena 44(3).

1.   Brez poseganja v člen 6(2) lahko države članice zahtevajo, da je trošarinsko blago takrat, ko je sproščeno v porabo na njihovem ozemlju, ali, v primerih iz člena 33(1) in iz člena 44(1), ko vstopi na njihovo ozemlje, označeno z davčnimi oznakami ali nacionalnimi identifikacijskimi znaki, ki se uporabljajo za fiskalne namene.

2.   Vsaka država članica, ki zahteva uporabo davčnih oznak ali nacionalnih identifikacijskih znakov iz odstavka 1, jih mora dati na voljo imetnikom trošarinskih skladišč drugih držav članic. Vendar pa vsaka država članica lahko zahteva, da so te oznake ali znaki na voljo davčnim zastopnikom, ki jih pooblastijo pristojni organi te države članice.

3.   Brez poseganja v kakršne koli določbe, ki jih lahko države članice določijo, da bi zagotovile pravilno izvajanje tega člena in preprečile utajo, izogibanje ali zlorabo, države članice zagotovijo, da davčne oznake ali nacionalni identifikacijski znaki iz odstavka 1 ne ustvarjajo omejitev za prosti pretok trošarinskega blaga.

Kadar je trošarinsko blago označeno s takimi oznakami ali znaki, država članica, ki jih je izdala, vrne , odpusti ali sprosti vsak znesek, ki je bil plačan ali zajamčen za pridobitev takih oznak ali znakov, z izjemo stroškov njihove izdaje, če je obveznost plačila trošarine nastala ali je bila trošarina pobrana v drugi državi članici.

Vendar pa lahko država članica, ki je izdala te oznake ali znake, določi, da je treba za vračilo, odpustitev ali sprostitev plačanega ali zajamčenega zneska njenim pristojnim organom predložiti zadovoljiv dokaz, da so bili te oznake ali znaki odstranjeni ali uničeni.

4.   Davčne oznake ali nacionalni identifikacijski znaki iz odstavka 1 veljajo v državi članici, ki jih je izdala. Vendar pa države članice te oznake ali znake lahko medsebojno priznajo.

1.   Države članice lahko male proizvajalce vina oprostijo zahtev iz členov 14 do 31 ter drugih zahtev glede gibanja in nadzora. Če ti mali proizvajalci vina sami opravljajo transakcije znotraj Unije, o tem obvestijo svoje pristojne organe in ravnajo v skladu z zahtevami iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/273 (16).

2.   Kadar so mali proizvajalci vina oproščeni zahtev v skladu z odstavkom 1, prejemnik obvesti pristojne organe namembne države članice o prejetih pošiljkah vina z dokumentom, zahtevanim z Delegirano uredbo (EU) 2018/273, ali s sklicevanjem nanj.

3.   Za namene tega člena „mali proizvajalec“ pomeni pridelovalca, ki na podlagi povprečne letne pridelave v vsaj treh zaporednih vinskih letih v povprečju pridela manj kot 1 000 hektolitrov vina v vinskem letu, v skladu s členom 2(3) Delegirane uredbe (EU) 2018/273.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(10), člena 29(1) in člena 43(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 20. februarja 2020.

3.   Prenos pooblastila iz člena 6(10), člena 29(1) in člena 43(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 6(10), člena 29(1) in člena 43(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Komisiji pomaga Odbor za trošarine. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

1.   Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 2, 3, 6, 12, 16, 17, 19 do 22, 25 do 29, 33 do 46, 54 in 55 ter 57 do 31. decembra 2021. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Ob upoštevanju člena 54 države članice te predpise uporabljajo od 13. februarja 2023.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v obstoječih zakonih in drugih predpisih sklicevanje na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, štejejo kot sklicevanje na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.