19.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 76/30

(1)

Mednarodna skupnost se srečuje z doslej najhujšo migracijsko in begunsko krizo, ki zahteva solidarnost in učinkovito mobilizacijo finančnih sredstev ter usklajenost pri spoprijemanju s sedanjimi izzivi in njihovem premagovanju. Potrebno je sodelovanje vseh akterjev, da se udejanjijo trajnostne srednje- in dolgoročne politike ter učinkovito izrabijo obstoječi programi, s tem pa oblikujejo in podprejo pobude, ki bodo prispevale k ciljem Združenih narodov (ZN) o trajnostnem razvoju in k obravnavi političnih, družbenih, ekonomskih in okoljskih dejavnikov, ki so temeljni vzroki migracij in med katere spadajo tudi revščina, neenakost, demografska rast, pomanjkanje delovnih mest, omejen dostop do izobraževanja, omejene gospodarske priložnosti, nestabilnost, konflikti, podnebne spremembe in dolgoročne posledice prisilnega razseljevanja.

(2)

Zagotavljanje virov za obravnavo temeljnih vzrokov migracij je sicer zelo pomembno, vendar pa je Unija še vedno v celoti predana politikam, ki zadevajo tudi druga ključna področja strateškega pomena, kot je navedeno v globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije.

(3)

S tretjimi državami je bil razvit nov partnerski okvir, ki je usmerjen v rezultate in upošteva vse politike in instrumente Unije. V okviru tega novega partnerskega okvira je bil oblikovan načrt Unije za zunanje naložbe, ki podpira naložbe v regijah zunaj Unije, hkrati pa prispeva k doseganju ciljev ZN o trajnostnem razvoju in k obravnavanju temeljnih vzrokov migracij. Ta načrt bi obenem moral prispevati k izpolnjevanju ciljev agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), ter ciljev drugih instrumentov za financiranje zunanjega delovanja.

(4)

Evropski svet je 28. junija 2016 potrdil predlog Evropske investicijske banke (EIB), da prispeva k načrtu za zunanje naložbe prek pobude EIB za odpornost, katere namen je spodbujati naložbe v državah južnega sosedstva in Zahodnega Balkana.

(5)

Ključni element pobude EIB za odpornost je kvantitativna in kvalitativna razširitev mandata EIB za zunanja posojila. EIB bi tako lahko nemudoma prispevala k ciljem načrta za zunanje naložbe, zlasti bi v ta namen lahko zagotovila dodatno financiranje upravičencem iz zasebnega sektorja, s čimer bi privabila zasebne naložbe in pospešila dolgoročne naložbe.

(6)

Strateški odbor Evropskega sklada za trajnostni razvoj, v katerem je zastopana tudi EIB, bo skladno s svojim poslovnikom in brez poseganja v notranja pravila EIB o upravljanju zagotovil smernice o komplementarnosti pobude EIB za odpornost z elementi načrta za zunanje naložbe.

(7)

Proračunsko jamstvo za financiranje zunaj Unije (v nadaljnjem besedilu: jamstvo EU) je bilo EIB odobreno s Sklepom št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(8)

V skladu s Sklepom št. 466/2014/EU je Komisija v sodelovanju z EIB pripravila vmesno pregledno poročilo, v katerem je ocenila uporabo tega sklepa na podlagi neodvisne zunanje ocene.

(9)

K ciljem, ki jih podpira jamstvo EU, bi bilo treba dodati tudi izboljšanje dolgoročne gospodarske odpornosti beguncev in migrantov ter gostiteljskih, tranzitnih in izvornih skupnosti kot strateški odziv pri obravnavanju temeljnih vzrokov migracij (v nadaljnjem besedilu: novi cilj).

(10)

Financiranje, ki se podpira v okviru novega cilja, bi moralo biti ločeno od prizadevanj Unije na področju nadzora meja.

(11)

Da bi se v okviru mandata za zunanja posojila lahko odzvali na morebitne prihodnje izzive in na prednostne naloge Unije ter izpolnili novi cilj, bi bilo treba zgornjo mejo za financiranje EIB v okviru jamstva EU povečati na 32 300 000 000 EUR.

(12)

V okviru splošnega mandata bi bilo treba 1 400 000 000 EUR rezervirati za projekte v javnem sektorju, namenjene izpolnjevanju novega cilja.

(13)

V okviru novega mandata za posojila zasebnemu sektorju bi moral biti znesek največ 2 300 000 000 EUR znotraj dvignjene zgornje meje namenjen projektom za izpolnjevanje novega cilja, in bi moral biti krit s skupnim jamstvom Unije.

(14)

Ali bo podpora za razvoj lokalnega zasebnega sektorja – zlasti pomoč mikro, malim in srednjim podjetjem (MSP), ki je eden od glavnih ciljev EIB v okviru mandata za zunanja posojila, uspešna, je odvisno od dejavnikov, kot so dostop MSP do financiranja, kredita in tehnične pomoči, od spodbujanja podjetništva in od prizadevanj za lažji prehod iz nestanovitnega neformalnega gospodarstva v formalni sektor. V tem okviru naj bi financiranje EIB podpiralo majhne naložbene projekte, ki jih vodijo MSP, ter naložbene projekte na odročnih podeželskih območjih in v zvezi z obdelavo pitne vode, odstranjevanjem odpadnih voda in energijo iz obnovljivih virov.

(15)

Zagotoviti bi bilo treba dopolnjevanje in usklajevanje s pobudami Unije za obravnavo temeljnih vzrokov migracij, tudi s podporo Unije za trajnostno ponovno vključevanje migrantov povratnikov v državah izvora.

(16)

V skladu s Pariškim sporazumom, bi si morala EIB prizadevati za ohranitev visoke stopnje financiranja na področju podnebja, pri čemer naj bi obseg tega financiranja predstavljal vsaj 25 % celotnega financiranja EIB zunaj Unije. Financiranje EIB v okviru Sklepa št. 466/2014/EU bi moralo biti naravnano na cilj, da se do leta 2020 vsaj 35 % celotnega financiranja EIB uporabi za gospodarstva v vzponu in države v razvoju zunaj Unije. EIB bi morala upoštevati sklepe Evropskega sveta z dne 22. maja 2013 glede postopnega odpravljanja subvencij, ki škodujejo okolju ali gospodarstvu, vključno s subvencijami za fosilna goriva.

(17)

Tveganje za splošni proračun Unije, povezano s financiranjem EIB v okviru mandata za posojila zasebnemu sektorju, bi moralo biti cenovno ovrednoteno. Prihodki iz takšnega ovrednotenja tveganja bi morali biti vplačani v Jamstveni sklad za zunanje ukrepe, ustanovljen z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (3), da bi se krilo poslovno tveganje in preprečilo izkrivljanje trga.

(18)

EIB bi morala v svojem okviru za merjenje rezultatov razviti in uporabljati niz kazalnikov za projekte, namenjene izpolnjevanju novega cilja. Zato bi bilo treba v letno poročilo o financiranju EIB, ki ga Komisija pripravi za Evropski parlament in Svet, vključiti oceno prispevka financiranja EIB k uresničevanju novega cilja, po potrebi tudi prispevka k ciljem ZN o trajnostnem razvoju, oceno sodelovanja lokalne civilne družbe ter oceno usklajevanja s prednostnimi nalogami zunanje politike in proračunskimi prednostnimi nalogami Unije.

(19)

Zagotoviti bi bilo treba prepoznavnost in preglednost financiranja EIB v okviru Sklepa št. 466/2014/EU, zlasti v zvezi s projekti, financiranimi prek finančnih posrednikov, da bi se izboljšal dostop institucij Unije in splošne javnosti do informacij, pri čemer bi se upoštevala potreba po varstvu zaupnih in poslovno občutljivih informacij.

(20)

Zadevna politika Unije o nekooperativnih jurisdikcijah za davčne namene je določena v pravnih aktih Unije in v sklepih Sveta, zlasti v prilogi k sklepom z dne 8. novembra 2016, in v vseh poznejših dopolnitvah.

(21)

Potrebna skrbnost v zvezi s financiranjem EIB v okviru Sklepa št. 466/2014/EU bi morala vključevati temeljito preverjanje skladnosti z veljavno zakonodajo Unije ter dogovorjenimi mednarodnimi standardi in standardi Unije glede preprečevanja pranja denarja, boja proti financiranju terorizma ter zatiranja davčnih goljufij in izogibanja davkom. Poleg tega bi morala EIB pri poročanju v okviru mandata za zunanja posojila za vsako posamezno državo zagotoviti podatke o skladnosti operacij v okviru tega mandata z njeno politiko o nekooperativnih jurisdikcijah in seznam posrednikov, s katerimi sodeluje EIB.

(22)

EIB je 12. oktobra 2016 odobrila izvajanje pobude EIB za odpornost. Projekti v okviru pobude EIB za odpornost, ki so bili odobreni po navedenem datumu ter pred začetkom veljavnosti tega sklepa in pred sklenitvijo sporazuma o jamstvu, bi lahko bili vključeni v kritje jamstva EU, če Komisija potrdi, da so skladni z novim ciljem in da spoštujejo pogoje v sporazumu o jamstvu.

(23)

Financiranje EIB v korist podjetij bi lahko bilo krito s skupnim jamstvom, namenjenim zasebnemu sektorju, samo v primeru, da spodbuja vključujočo rast in ustvarjanje delovnih mest, in sredstev ne zagotavljajo že lokalni finančni trgi.

(24)

Financiranje EIB bi moralo biti skladno z načeli iz sporočila Komisije z dne 25. oktobra 2011 z naslovom „Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–2014“, tudi kar zadeva finančne posrednike.

(25)

Zgornja meja za prerazporeditev med regijami, ki jo EIB lahko opravi v času mandata, bi se z 10 % na 20 % lahko povečala le ob spremembi prednostnih nalog zunanje politike Unije ali v nujnih in kriznih situacijah, ki bi lahko nastale med tem mandatom, ter v skladu z zadevnimi resolucijami Evropskega parlamenta in sklepi Sveta. Komisija bi morala Evropski parlament in Svet redno obveščati o teh prerazporeditvah.

(26)

Glede na pomen, ki ga ima pobuda EIB za odpornost v strategiji Unije za obravnavo temeljnih vzrokov migracij, in spričo potreb gostiteljskih in tranzitnih skupnosti je še vedno nadvse pomembno, da se zneski, rezervirani v okviru zgornje meje mandata za zunanja posojila za projekte, namenjene novemu cilju, v celoti porabijo. Če pa rezerviranih zneskov zaradi nepredvidenih okoliščin ni mogoče v celoti porabiti, bi bilo treba dovoliti tudi nekoliko več prožnosti. Če torej EIB do 30. junija 2019 ugotovi, da ne bo mogla porabiti svojega ciljnega zneska, predvidenega v okviru pobude EIB za odpornost, bi moralo biti omogočeno, da se največ 20 % od 1 400 000 000 EUR v okviru splošnega mandata, rezerviranih za projekte v javnem sektorju, in od 2 300 000 000 EUR iz mandata za posojila zasebnemu sektorju, lahko prerazporedi znotraj in/ali med predpristopnimi državami in državami upravičenkami ter sosednjimi in partnerskimi državami. Za vsako tako prerazporeditev bi moralo biti potreben predhodni dogovor med Komisijo in EIB.

(27)

Sezname upravičenih regij in držav ter potencialno upravičenih regij in držav bi bilo treba spremeniti tako, da bi izključili regije z visokim dohodkom in države z visoko bonitetno oceno, in sicer Brunej, Čile, Islandija, Izrael, Singapur, Južna Koreja in Tajvan. Poleg tega bi bilo treba na seznam potencialno upravičenih regij in držav dodati Iran.

(28)

Sklep št. 466/2014/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

Zgornje meje za financiranje EIB v okviru jamstva EU

1.   Zgornja meja financiranja EIB v okviru jamstva EU za obdobje 2014–2020 je 32 300 000 000 EUR. Zneski, ki so bili sprva rezervirani za financiranje, a pozneje preklicani, se pri zgornji meji ne upoštevajo.

Ta zgornja meja se razdeli na:

2.   Najvišja možna zneska iz odstavka 1 se razdelita na regionalne zgornje meje in podomejitve, kakor je opredeljeno v Prilogi I. EIB znotraj regionalnih zgornjih mej v obdobju, zajetem s tem sklepom, zagotovi razdelitev med državami znotraj regij, zajetih v jamstvo EU, pri čemer bo ta razdelitev uravnotežena skladno s prednostnimi nalogami zunanje politike Unije, ki bodo upoštevane v regionalnih tehničnih operativnih smernicah iz člena 5.“;

(2)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Splošni cilji in načela

1.   Jamstvo EU se odobri samo za financiranje EIB, ki ima na podlagi lastne ocene EIB dodano vrednost, in podpira enega od naslednjih splošnih ciljev:

2.   Financiranje EIB, izvedeno na podlagi tega sklepa, ohranja jasni značaj EIB kot investicijske banke ter hkrati prispeva k splošnim interesom Unije, zlasti k načelom, ki usmerjajo zunanje delovanje Unije in so navedena v členu 21 PEU, ter k izvajanju mednarodnih okoljskih sporazumov, katerih pogodbenica je Unija. Upravljavski organi EIB naj sprejmejo potrebne ukrepe za prilagoditev dejavnosti EIB zaradi učinkovitega prispevanja k zunanji politiki Unije ter ustrezno izpolnjujejo zahteve iz tega sklepa.

3.   Regionalno povezovanje med državami, vključno zlasti z gospodarskim povezovanjem med predpristopnimi državami, državami upravičenkami, sosednjimi državami in Unijo, je temeljni cilj za financiranje EIB na področjih splošnih ciljev iz odstavka 1. EIB financiranje v državah upravičenkah izvaja na področjih splošnih ciljev, in sicer s podporo tujih neposrednih naložb, ki spodbujajo gospodarsko povezovanje z Unijo.

4.   V državah v razvoju, kakor so opredeljene na seznamu prejemnikov uradne razvojne pomoči, ki ga je pripravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, financiranje EIB v skladu s členoma 208 in 209 PDEU prispeva k doseganju ciljev politike Unije na področju razvojnega sodelovanja, zlasti k zmanjševanju revščine prek vključujoče rasti ter trajnostnega gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja.

5.   Da se zagotovi kar največji razvojni učinek naložb zasebnega sektorja, si EIB prizadeva prispevati k ustvarjanju ugodnih pogojev za zasebna podjetja in naložbe ter zagotavlja, da se prednostno okrepi lokalni zasebni sektor v državah upravičenkah, tudi zadruge in socialna podjetja, in sicer s podporo lokalnim naložbam, kot je določeno v točki (a) odstavka 1. Financiranje EIB, ki podpira splošne cilje iz odstavka 1, stremi tudi k povečanju podpore naložbenim projektom, ki jih vodijo MSP iz države prejemnice in iz Unije, s čimer se omogoči dostop do financiranja za nove naložbene projekte, ki jih vodijo MSP. S financiranjem EIB je MSP omogočeno, da med drugim dostopajo do trgov v državah upravičenkah in da se vključijo v globalne vrednostne verige ter nadalje prispeva h krepitvi konkurenčnosti gospodarskih družb Unije.

EIB z namenom učinkovitega spremljanja in ocenjevanja porabe sredstev v korist zadevnih MSP opravi temeljit skrbni pregled ter določi in izvaja ustrezne pogodbene določbe, ki finančnim posrednikom in končnim upravičencem nalagajo standardne zahteve glede poročanja. EIB si prizadeva odkrivati ovire za financiranje, s katerimi se soočajo MSP, in prispevati k njihovemu odpravljanju.

EIB sodeluje s finančnimi posredniki, ki lahko izpolnijo posebne potrebe MSP v državah delovanja in ki izpolnjujejo zahteve iz člena 13, kakor so bile prenesene v sporazume na podlagi tretjega pododstavka odstavka 1 navedenega člena.

6.   Financiranje EIB, ki podpira splošni cilj iz točke (b) odstavka 1, podpira naložbene projekte predvsem na področju prometa, energije, okoljske infrastrukture, informacijske in komunikacijske tehnologije, zdravstva in šolstva. To zajema proizvodnjo in integracijo energije iz obnovljivih virov, ukrepe za energijsko učinkovitost, preoblikovanje energetskih sistemov, ki omogoča prehod na tehnologije in goriva z nižjimi emisijami ogljika, trajnostno energetsko varnost in energetsko infrastrukturo, vključno s proizvodnjo plina in njegovim prevozom na energetski trg Unije, pa tudi elektrifikacijo podeželskih območij, okoljsko infrastrukturo, na primer vodno, komunalno in zeleno infrastrukturo, telekomunikacijsko infrastrukturo in širokopasovno omrežno infrastrukturo.

7.   Financiranje EIB, ki podpira splošne cilje iz točke (c) odstavka 1, podpira naložbene projekte za blažitev podnebnih sprememb in za prilagajanje nanje, pri čemer ti projekti prispevajo k skupnim ciljem iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in iz Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi te konvencije, zlasti z izogibanjem emisijam toplogrednih plinov ali njihovim zmanjševanjem in z zmanjševanjem ogljičnega odtisa na področju energije iz obnovljivih virov, energijske učinkovitosti in trajnostnega prometa ali pa s povečanjem odpornosti ranljivih držav, sektorjev in skupnosti na škodljive posledice podnebnih sprememb.

Merila za upravičenost projektov na področju podnebnih ukrepov so opredeljena v strategiji EIB o podnebnih spremembah. Na podlagi metodologije, ki jo je oblikovala EIB, da bi pri zadevnih projektih ocenila emisije toplogrednih plinov in spremembe teh emisij, se v postopek presoje vplivov na okolje vključi analiza ogljičnega odtisa, da se ugotovi, ali predlagani projekti zagotavljajo optimalne izboljšave energetske učinkovitosti.

V obdobju, ki ga zajema ta sklep, si EIB prizadeva za ohranitev visoke stopnje financiranja na področju podnebja, pri čemer obseg tega financiranja predstavlja vsaj 25 % celotnega financiranja EIB zunaj Unije. Financiranje EIB na podlagi tega sklepa je naravnano na cilj, da se do leta 2020 vsaj 35 % celotnega financiranja EIB uporabi za gospodarstva v vzponu in države v razvoju zunaj Unije.

Financiranje EIB med drugim vključuje konkretne ukrepe za postopno odpravljanje financiranja projektov, ki negativno vplivajo na doseganje podnebnih ciljev Unije, in za okrepitev prizadevanj v podporo obnovljivim virom energije in energijske učinkovitosti.

EIB v sklopu prispevka za projekte okrepi elemente, povezane s prilagajanjem podnebnim spremembam, in sicer pri celotnem financiranju EIB v okviru mandata za zunanja posojila.

8.   Financiranje EIB, ki podpira splošne cilje iz točke (d) odstavka 1, podpira naložbene projekte, ki obravnavajo temeljne vzroke migracij, prispevajo k dolgoročni gospodarski odpornosti in k ciljem ZN o trajnostnem razvoju ter varujejo trajnostni razvoj v državah upravičenkah.

Ob popolnem spoštovanju človekovih, delavskih in socialnih pravic, temeljnih svoboščin in enakosti spolov z izvajanje pristopa, ki temelji na pravicah in zajema vse človekove in socialne pravice v skladu z načeli preglednosti, udeležbe, nediskriminacije in odgovornosti, financiranje EIB:

Financiranje EIB podpira:

9.   Financiranje EIB, ki podpira splošne cilje iz odstavka 1, upošteva dejstvo, da je enakost spolov presečno vprašanje, ki je ključno za doseganje trajnostnega razvoja in pomemben element pri zagotavljanju potrebne skrbnosti pri projektih. Pri vsakem takem financiranju se upošteva vidik enakosti spolov. EIB zagotovi, da bo njeno celotno financiranje skladno z zavezami iz njene strategije in akcijskega načrta za enakost spolov.

10.   EIB si prizadeva zagotoviti, da gospodarske družbe, ki sodelujejo pri projektih, ki jih sofinancira EIB, spoštujejo načeli preglednosti plačil in enakosti spolov ter načelo in enakega plačila, kot je določeno v Direktivi 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*1). Pri odločitvah EIB o financiranju projektov se upošteva, katere ukrepe so gospodarske družbe, ki so potencialne upravičenke, sprejele v zvezi z enakima plačilom in družbeno odgovornostjo podjetij.

11.   Jamstvo EU krije samo tisto financiranje EIB, ki se izvaja v državah upravičenkah, ki so z EIB sklenile okvirni sporazum, v katerem so navedeni pravni pogoji, pod katerimi se mora takšno financiranje izvajati, skladno z izjavo EIB o socialnih in okoljskih načelih in standardih ter z njenim okoljskim in socialnim priročnikom.

(*1)  Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L 204, 26.7.2006, str. 23).“;"

(3)

člen 5 se spremeni:

(4)

člen 8 se spremeni:

(5)

člen 9 se spremeni:

(6)

v členu 10 se doda naslednji odstavek:

„Tveganje za proračun Unije, povezano s financiranjem EIB v okviru mandata za posojila zasebnemu sektorju iz točke (b) člena 2(1), se cenovno ovrednoti, prihodki iz ovrednotenja poslovnega tveganja pa se vplačajo v Jamstveni sklad.“;

(7)

člen 11(1) se spremeni:

(8)

člen 12 se spremeni:

(9)

člena 13 in 14 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 13

Preprečevanje pranja denarja, boj proti financiranju terorizma, obdavčitev in nekooperativne jurisdikcije

1.   EIB v okviru financiranja, ki ga zajema ta sklep, spoštuje veljavno zakonodajo Unije ter dogovorjene mednarodne standarde in standarde Unije in torej na podlagi tega sklepa ne podpira projektov, ki prispevajo k pranju denarja, financiranju terorizma, izogibanju plačila davka, davčnim goljufijam ali davčnim utajam.

EIB prav tako ne sklene novega financiranja oziroma ne nadaljuje obstoječega s subjekti, registriranimi ali ustanovljenimi v jurisdikcijah, ki so na seznamu ustrezne politike Unije o nekooperativnih jurisdikcijah ali so opredeljene kot tretje države z visokim tveganjem na podlagi člene 9(2) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (*2) ali pa v praksi ne spoštujejo davčnih standardov Unije oziroma mednarodno dogovorjenih davčnih standardov glede preglednosti in izmenjave informacij. EIB lahko od tega načela odstopa samo, če se projekt fizično izvaja v eni od navedenih jurisdikcij in če v ničemer ne nakazuje, da zadevno financiranje prispeva k pranju denarja, financiranju terorizma, izogibanju plačila davka, davčnim goljufijam ali davčnim utajam.

EIB pri sklepanju sporazumov s finančnimi posredniki prenese zahteve iz tega člena v ustrezne sporazume in od finančnih posrednikov zahteva, da poročajo o njihovem spoštovanju.

EIB najpozneje po sprejetju seznama Unije o nekooperativnih jurisdikcijah za davčne namene pregleda svojo politiko o nekooperativnih jurisdikcijah. EIB nato vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju svoje politike o nekooperativnih jurisdikcijah v zvezi s svojim financiranjem, vključno z informacijami za posamezno državo in seznamom posrednikov, s katerimi sodeluje.

2.   EIB v okviru svojega financiranja, ki ga zajema ta sklep, uporablja načela in standarde, določene v pravu Unije o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, zlasti v Uredbi (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta (*3) ter Direktivi (EU) 2015/849. EIB zlasti zagotovi, da tako za neposredno financiranje kot za financiranje prek posrednikov na podlagi tega sklepa velja obveznost razkritja informacij o dejanskem lastništvu v skladu z Direktivo (EU) 2015/849.

Člen 14

Sporazum o jamstvu

Komisija in EIB podpišeta sporazum o jamstvu, v katerem podrobno opredelita določbe in postopke v zvezi z jamstvom EU, kot je določeno v členu 8. Ta sporazum o jamstvu se sporoči Evropskemu parlamentu in Svetu, upoštevajoč njuna zadevna notranja pravila, ki urejajo obravnavanje zaupnih informacij.

(*2)  Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73)."

(*3)  Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006 (UL L 141, 5.6.2015, str. 1).“;"

(10)

člen 18 se spremeni:

(11)

člen 20 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 20

Poročanje

Komisija do 30. junija 2019 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni uporabe tega sklepa s prispevkom za morebiten nov sklep o kritju financiranja EIB v okviru mandata EIB za zunanja posojila z jamstvom EU.

Komisija do 31. decembra 2021 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi tega sklepa.“;

(12)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 20a

Prehodna določba

EIB lahko financira projekte, ki so bili odobreni po 12. oktobru 2016 ter pred 8. aprilom 2018 in pred sklenitvijo sporazuma o jamstvu med Komisijo in EIB. Taki projekti se lahko krijejo iz jamstva EU, pri čemer mora Komisija potrditi, da so v skladu s ciljem, opredeljenim v točki (d) člena 3(1), in da spoštujejo pogoje, dogovorjene v sporazumu o jamstvu.“;

(13)

Priloge I, II in III se nadomestijo z besedilom iz prilog k temu sklepu;

(14)

v Prilogi IV se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Dejavnost EIB v partnerskih državah, ki sodelujejo v predpristopnem procesu, se izvaja v okviru, vzpostavljenem v partnerstvih za pristop in evropskih partnerstvih, v katerih so določene prednostne naloge za predpristopne države in države upravičenke z namenom napredovanja pri približevanju Uniji ter ki predstavljajo okvir za pomoč Unije. Stabilizacijsko-pridružitveni proces je okvir politike Unije za Zahodni Balkan. Temelji na progresivnem partnerstvu, v katerem Unija v okviru stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov ponuja trgovinske ugodnosti, gospodarsko in finančno pomoč ter pogodbena razmerja. S predpristopno finančno pomočjo se predpristopnim državam in državam upravičenkam pomaga pri pripravi na prevzem obveznosti in izzivov članstva v Uniji. Tovrstna pomoč podpira proces reform, vključno s pripravami na morebitno članstvo. Usmerjena je na vzpostavljanje institucij, usklajevanje s pravnim redom Unije, pripravo na politike in instrumente Unije ter na spodbujanje ukrepov za uresničitev ekonomske konvergence.“