4.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 210/27

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 14. maja 2015 na podlagi pritožbe združenja evropskih jeklarjev („združenje Eurofer“ ali „pritožnik“) na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih ploščato valjanih izdelkov iz železa ali nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla, razen nerjavnega jekla, vseh širin, hladno valjanih (hladno deformiranih), neplatiranih, neprevlečenih in neprekritih ter brez nadaljnje obdelave („hladno valjani ploščati izdelki iz jekla“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) in Ruske federacije („Rusija“) (skupaj imenovani „zadevni državi“) v Unijo.

(2)

Pritožnik je 12. novembra 2015 vložil zahtevek za registracijo v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe. Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/2325 (2) („uredba o registraciji“) določila obvezno registracijo uvoza nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Ruske federacije. S členom 1(2) navedene uredbe so bile vse zainteresirane strani pozvane, naj pisno izrazijo svoja stališča, predložijo ustrezne dokaze ali zahtevajo zaslišanje v določenem roku. Pripombe o registraciji so predložili pritožnik, združenje China Iron & Steel Association (CISA), ministrstvo za gospodarski razvoj Ruske federacije, ruski proizvajalci izvozniki, uvozniki in/ali uporabniki.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/181 (3) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Ruske federacije.

(4)

Končna analiza Komisije in njene ugotovitve o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije so podrobno predstavljene v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/1328 (4) („dokončna uredba“). Ta uredba se nanaša samo na vprašanje registracije, pripombe, prejete v zvezi z registracijo, in retroaktivni obračun zadevne protidampinške dajatve.

(5)

Da bi Komisija preučila, ali je retroaktivna uporaba dokončnih dajatev upravičena, je analizirala potrošnjo, cene ter obseg uvoza in prodaje pred začetkom preiskave in po njem. V okviru navedene analize je tudi poslala vprašalnike uvoznikom in/ali uporabnikom zadevnega izdelka v zvezi z njihovim obsegom uvoza, uvoznimi cenami in zalogami v obdobju po obdobju preiskave, tj. od 1. aprila 2015 do 31. januarja 2016. Odgovore je prejela od 22 nepovezanih in povezanih uvoznikov in/ali uporabnikov. Poleg tega so bili vprašalniki poslani pritožniku in petim vzorčenim proizvajalcem Unije glede prodaje v obdobju po obdobju preiskave, tj. od 1. aprila 2015 do 31. januarja 2016. Odgovore so poslali pritožnik in vsi vzorčeni proizvajalci Unije.

(6)

Opravljeni so bili preveritveni obiski na kraju samem, da bi se tako preverili podatki, ki so jih v odgovorih na vprašalnike iz uvodne izjave 5 predložile naslednje strani:

(7)

Na zahtevo združenja Eurofer je 3. maja 2016 potekalo zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. To zaslišanje je potekalo v okviru protidampinškega postopka v zvezi z uvozom nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Ruske federacije, eno od sproženih vprašanj pa je bilo morebitno retroaktivno pobiranje dokončne protidampinške dajatve.

(8)

Na zahtevo uvoznikov so službe Komisije opravile tudi dve zaslišanji v zvezi z vprašanjem retroaktivnega pobiranja protidampinške dajatve.

(9)

Komisija je vse strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala naložiti dokončno protidampinško dajatev na registrirani uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla („dodatno razkritje“). Za vse strani je bil določen rok za pošiljanje pripomb v zvezi z dodatnim razkritjem. Pripombe zainteresiranih strani so se preučile in upoštevale, kadar je bilo primerno.

(10)

Po dodatnem razkritju je več strani predložilo pripombe. Za eno skupino uvoznikov je bilo 15. junija 2016 organizirano zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Po tem zaslišanju je ena zainteresirana stran predložila pripombe v zvezi z ugotovitvami po zaslišanju.

(11)

Komisija bo v skladu s svojim sporočilom „Jeklarska industrija: ohranjanje trajnostnih delovnih mest in rasti v Evropi“ (5) zagotovila, da bo industrija konkretno pomoč prejela že precej pred sprejetjem začasnih ukrepov. To je mogoče doseči z registracijo uvoza pred sprejetjem začasnih ukrepov. Če so izpolnjeni ustrezni zakonski pogoji, lahko Komisija dokončne protidampinške dajatve retroaktivno naloži tri mesece pred sprejetjem začasnih ukrepov. Navedeni zakonski pogoji so določeni v členu 10(4) in členu 14(5) osnovne uredbe, ki temeljita na členih 10.6 in 10.7 protidampinškega sporazuma STO.

(12)

V navedenih zakonskih pogojih je določen mehanizem v dveh fazah za zagotovitev, da popravljalni učinek dokončne protidampinške dajatve, ki bo uporabljena, ne bo ogrožen.

(13)

Ker je to prvi primer, v katerem je ugotovljeno, da so pogoji za retroaktivno pobiranje protidampinških dajatev izpolnjeni, Komisija meni, da je nujno treba podrobno pojasniti metodologijo, uporabljeno za naveden sklep.

(14)

Prva faza, ki temelji na zamisli o preprečitvi ogrožanja popravljalnega učinka dajatev, je registracija v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe in členom 10.7 protidampinškega sporazuma STO, pri čemer se poleg registracije uvoza obvesti tudi zainteresirane strani, zlasti uvoznike, da se lahko dokončne dajatve poberejo retroaktivno, če so izpolnjeni vsebinski pogoji. Druga faza v primeru, da se s preprečevanjem ne uspe ohraniti popravljalni učinek dokončnih dajatev, je retroaktivni obračun protidampinških dajatev za izdelke, ki so bili uvoženi za potrošnjo ne več kot 90 dni pred dnevom začetka uporabe začasnih ukrepov, vendar ne pred začetkom preiskave, v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe in členom 10.6 protidampinškega sporazuma STO.

(15)

Katera koli od navedenih faz se lahko izvede le, če so izpolnjeni pogoji iz člena 10(4) osnovne uredbe in člena 10.6 protidampinškega sporazuma STO.

(16)

Komisija meni, da je primerno, da predstavi, kako pri odločanju o retroaktivni uvedbi protidampinških dajatev razlaga in uporablja pogoja „nadaljnje znatne rasti uvoza“ in „verjetnosti resne ogrozitve popravljalnega učinka dokončne protidampinške dajatve“ iz člena 10(4)(d) osnovne uredbe.

(17)

Drugi od dveh alternativnih pogojev iz člena 10(4)(c) osnovne uredbe bo vedno izpolnjen v tistem trenutku, ko bo začetek postopka objavljen v Uradnem listu Evropske unije. Zato nadaljnja pojasnila v zvezi s členom 10(4)(c) osnovne uredbe niso potrebna.

(18)

Člen 10(4)(d) osnovne uredbe določa:

„poleg ravni uvoza, ki je povzročal škodo v teku obdobja preiskave, obstaja nadaljnja znatna rast uvoza, ki bo zaradi svoje časovne opredeljenosti in obsega in drugih okoliščin verjetno resno ogrozil popravljalni učinek dokončne protidampinške dajatve, ki se bo uporabila.“

(19)

Komisija člen 10(4)(d) osnovne uredbe razlaga tako, da določa dva pogoja, ki morata biti izpolnjena, da bi lahko Komisija retroaktivno obračunala dokončno protidampinško dajatev (poleg pogojev, določenih v členu 10(4)(c) osnovne uredbe in v uvodu člena 10(4) v povezavi s členom 14(5) osnovne uredbe). Ta pogoja sta:

(20)

Za določitev, ali obstaja nadaljnja znatna rast uvoza, je treba primerjati podatke (6). V zvezi s tem je treba določiti, katera obdobja je treba primerjati.

(21)

Osnovna uredba se po eni strani nanaša na raven uvoza v obdobju preiskave. Po drugi strani izraza „nadaljnja“ in „poleg“ pomenita, da je treba raven uvoza v obdobju preiskave primerjati z ravnjo uvoza po obdobju preiskave.

(22)

Hkrati se obdobje, ki se bo primerjalo z obdobjem preiskave, ne more začeti, preden je izpolnjen eden od dveh alternativnih pogojev iz člena 10(4)(c) osnovne uredbe. Če se uvozniki verjetnega dampinga zavejo šele z objavo obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije, je torej treba to točko vzeti kot začetno točko za drugo obdobje.

(23)

Cilj splošne analize je oceniti, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo dajatve pred datumom uporabe začasnih ukrepov. Zato se mora zadnje navedeno obdobje končati z uvedbo začasnih ukrepov, ko se registracija uvoza (7) preneha uporabljati.

(24)

Statistični podatki o uvozu so na voljo samo mesečno. Komisija bo torej za zadnje navedeno obdobje uporabila podatke za polni koledarski mesec po objavi obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije, če se uvozniki dampinga začnejo zavedati z začetkom preiskave. Če se ga začnejo zavedati na drugi podlagi, na primer zaradi dampinga, ki traja daljše obdobje, bo to mesec po dogodku, ki je sprožil zavedanje, vendar ne prej kot prvi polni mesec po obdobju preiskave. Kar zadeva končno točko, bo Komisija določila dve vrednosti: eno vključno z mesecem, v katerem se začnejo začasni ukrepi, in eno brez tega meseca.

(25)

Komisija bo običajno določila povprečno mesečno raven uvoza za celotno obdobje preiskave, ki načeloma traja 12 mesecev, ter mesečno povprečje za raven uvoza med začetkom zavedanja in začasnimi ukrepi. Začetna in končna točka za zadnje navedeno povprečje se določita, kot je pojasnjeno v prejšnjem odstavku.

(26)

Poleg tega bo Komisija določila tudi gibanje uvoza v absolutnem smislu, njegov vpliv na gibanje zalog izdelka in tržne deleže ter potrošnjo izdelka v obravnavanem obdobju.

(27)

To je treba določiti za vsak primer posebej. Komisija bo poleg primerjanja tehtanih mesečnih povprečij upoštevala tudi vse druge ustrezne elemente. To so zlasti: razvoj skupne potrošnje zadevnega izdelka v Uniji, gibanje zalog in razvoj tržnih deležev. Analiza mora torej biti dvojna, absolutna in relativna. Primerjava med navedenima povprečjema je torej pomembna, vendar pa ni nujno odločilen element pri ugotavljanju, ali je nadaljnja rast uvoza „znatna“.

(28)

Uvoz, ki vstopi v Unijo pred registracijo, nikakor ne more biti predmet protidampinških dajatev. Vendar je pomemben za določitev, ali bo uvoz, ki vstopi v Unijo po registraciji, verjetno ogrozil popravljalni učinek dajatev ali ne, in sicer iz naslednjega razloga: med drugim zaradi obstoja zalog popravljalni učinek dajatev (tj. zvišanje cene uvoženih izdelkov bodisi zaradi zvišanja cene ali zaradi dajatve) ni nikoli takojšen, ampak nastopi šele, ko so zaloge prodane. Nadaljnja znatna rast uvoza pred registracijo bi običajno morala privesti do znatnega povečanja zalog. To pomeni, da je popravljalni učinek dajatev dodatno odložen v primerjavi s stanjem z običajnimi zalogami. Kakršen koli nadaljnji uvoz med registracijo in začasnimi ukrepi, s katerim se še povečajo zaloge, ki bistveno presegajo običajno raven, bo nadalje odložil popravljalni učinek.

(29)

V drugi fazi je treba določiti, ali bo ta rast verjetno resno ogrozila popravljalni učinek dokončne dajatve, ki se bo uporabila. Uporaba izraza „bo verjetno“ kaže, da je ta analiza usmerjena v prihodnost. To bo vedno analiza vsakega posameznega primera, njen rezultat pa bo odvisen od konkretnih okoliščin v vsakem posameznem primeru, v katerem je bila odrejena registracija uvoza za retroaktivno uvedbo dajatev.

(30)

Pri navedeni analizi je med drugim treba upoštevati učinek uvoza, ki je vstopil v Unijo med registracijo in začasnimi ukrepi. Kadar uvoza ni bilo ali je bil ta le neznaten, registracija zadostuje za preprečitev nadaljnje škode za industrijo Unije. Zato običajno ni utemeljitve za uporabo druge faze, tj. retroaktivne uvedbe dajatev.

(31)

Pri oceni, ali bo učinek uvoza, ki je vstopil v Unijo med registracijo in začasnimi ukrepi, verjetno resno ogrozil popravljalni učinek dajatev, bo Komisija analizirala zlasti naslednje dejavnike:

(32)

Pri preiskavah, v katere je vključena več kot ena zadevna država, bo kumulacija uvoza iz teh držav za namene analize, opisane v točkah 1.1 in 1.2 zgoraj, odvisna od tega, ali se je Komisija odločila te uvoze kumulirati v osnovni protidampinški preiskavi.

(33)

Registracija se nanaša na uvoz, opravljen med 12. decembrom 2015 in datumom uvedbe začasnih protidampinških ukrepov, tj. 12. februarjem 2016. V tem obdobju je uvoz iz zadevnih držav znašal približno 165 000 ton.

(34)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 5, so informacije predložili pritožnik, vsi vzorčeni proizvajalci Unije ter 22 nepovezanih in povezanih uvoznikov in/ali uporabnikov. Njihov uvoz je predstavljal 46 % celotnega uvoza iz zadevnih držav v obdobju, za katero so bili zbrani podatki, tj. od aprila 2015 do januarja 2016.

(35)

Komisija je za odločitev, ali je retroaktivno pobiranje dajatev upravičeno, ocenila merila iz člena 10(4) osnovne uredbe.

(36)

Predložene so bile pripombe v zvezi z registracijo uvoza in morebitno retroaktivno uporabo protidampinških ukrepov, ki so analizirane v nadaljevanju.

(37)

V skladu s členom 10(4)(c) osnovne uredbe je moralo biti mogoče „opaziti damping preko daljšega obdobja ali pa se je uvoznik zavedal ali pa bi se bil moral zavedati dampinga, kar zadeva obseg dampinga in domnevno ali ugotovljeno škodo“. Komisija v tej zadevi meni, da so se uvozniki zavedali ali bi se morali zavedati dampinga, kar zadeva obseg dampinga in domnevno ali ugotovljeno škodo, od datuma začetka preiskave iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 17 in v nadaljevanju.

(38)

Eden od uvoznikov je trdil, da dokazi prima facie o dampingu v pritožbi ne zadostujejo za dokaz, da so se uvozniki zavedali ali bi se morali zavedati dampinga, kar zadeva obseg dampinga in domnevno ali ugotovljeno škodo. Ta stran je zlasti navedla, prvič, da pritožba sama po sebi ni prepričljiv dokaz, da se je damping dejansko izvajal. Drugič, če bi bilo sprejeto, da dokazi v pritožbi zadostujejo za ugotovitev, da bi se uvozniki morali zavedati dampinga, bi bila retroaktivna uvedba dajatev mogoča v vsaki preiskavi. Nazadnje je trdila, da je trditev združenja Eurofer, da uvozniki glede na izjemno nizke cene kitajskega in ruskega uvoza niso mogli spregledati obstoja dampinga, zavajajoča, ker domnevno nizke cene same po sebi ne dokazujejo, da je bil uvoz dampinški.

(39)

Druga zainteresirana stran je navedla, da združenje Eurofer ni predložilo poročil v tisku ali drugih javno razpoložljivih informacij, dostopnih uvoznikom hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Uniji, ki so se nanašali na kakršen koli damping kitajskih proizvajalcev določenih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. Ta stran je poudarila, da so se predložena poročila v tisku nanašala na jeklo na splošno in ne posebej na hladno valjane ploščate izdelke iz jekla. Poleg tega so bila indijska in ameriška poročila v tisku, ki jih je predložilo združenje Eurofer, nepomembna v zvezi z zavedanjem uvoznikov v Uniji.

(40)

Najprej je treba poudariti, da se zavedanje uvoznikov iz člena 10(4)(c) osnovne uredbe nanaša na obseg dampinga in domnevno ali ugotovljeno škodo (dodan poudarek). Komisija meni, da so se uvozniki zavedali ali bi se morali zavedati obsega dampinga in domnevne škode na podlagi objektivnih dejavnikov, ne samo na podlagi nezaupne različice pritožbe, temveč tudi na podlagi obvestila o začetku tega postopka, ki sta bila na začetku na voljo in posredovana vsem zainteresiranim stranem, vključno z uvozniki, uporabniki in njihovimi reprezentativnimi združenji. Poleg tega so imele zainteresirane strani celovit dostop do nezaupne različice zahtevka združenja Eurofer za registracijo, ki je bila dejansko napovedana že v sami pritožbi. Preiskava je bila uvedena, ker se je štelo, da dokazi prima facie v pritožbi zadostno dokazujejo, da je bil uvoz iz zadevnih držav na trgu Unije verjetno dampinški. Ti dokazi prima facie so zajemali obdobje od oktobra 2013 do septembra 2014, tj. daljše časovno obdobje. Poleg tega je bilo začasno ugotovljeno in tudi dokončno potrjeno, da je bil damping ugotovljen tudi za obdobje preiskave v postopku, tj. od aprila 2014 do marca 2015. Zato je potrjeno, da so se uvozniki zavedali ali bi se morali zavedati dampinga in domnevne škode od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije.

(41)

Navesti je treba tudi, da je retroaktivni obračun protidampinških dajatev dovoljen samo za uvoz, ki ga je bilo treba registrirati, in samo, če so izpolnjena merila, kot so določena v členu 10(4) osnovne uredbe. Zato je nepravilno trditi, da je retroaktivna uvedba dajatev mogoča „v vsaki preiskavi“. Kar zadeva domnevno nepomembnost poročil v tisku, ki jih je predložilo združenje Eurofer, Komisija priznava, da se ti članki niso nanašali posebej na hladno valjane ploščate izdelke iz jekla, vendar pa so zagotovili zanesljive podatke o oblikovanju cen proizvajalcev izvoznikov jekla v zadevnih državah. Poleg tega bi bilo treba poročila v tisku upoštevati glede na druga objektivna dejstva, kot so predstavljena v zgornjih uvodnih izjavah.

(42)

Trditve v zvezi z vprašanjem zavedanja uvoznikov se zato zavrnejo.

(43)

Nekateri uvozniki so v svojem odgovoru na razkritje trdili, da bi bilo treba vprašanje zavedanja dampinga in škode proučiti z vidika retroaktivnosti, ki je „izreden ukrep“, ter da to določa visoke standarde za preiskovalni organ in/ali da je predlagani pristop k „zavedanju uvoznikov“ v zvezi s členom 10(4)(c) osnovne uredbe preširok. Zato ugotavljajo, da obvestilo o začetku ne zadošča, da bi se uvozniki zavedali obstoja dampinga in škode ali njunega obsega. Vendar sta obvestilo o začetku, o katerem se je veliko poročalo v časopisju s področja trgovine z jeklom, in javna različica pritožbe, ki je bila poslana znanim uvoznikom in/ali uporabnikom ter od prvega dne preiskave na voljo vsem zainteresiranim stranem, skupaj (zelo podrobno) jasno navajala uporabljeno metodologijo, vir informacij ter določene visoke stopnje dampinga in škode za LRK in Rusijo. Tako je bil obseg dampinga sporočen kot odstotek uvozne cene CIF. Poleg tega je Komisija v uvodnih izjavah 5 do 11 uredbe o registracij opozorila vse zainteresirane strani, da ima dovolj dokazov o dampingu, kar zadeva njegov obseg in domnevno ali ugotovljeno škodo. Komisija zato ugotavlja, da so se uvozniki zavedali ali bi se morali zavedati obstoja ali domnevnega obstoja dampinga in škode. Dejstvo, da na podlagi vseh preiskav niso bili uvedeni protidampinški ukrepi, ne pomeni, da dokazi prima facie o dampingu in škodi niso bili na voljo uvoznikom. Komisija je zato prepričana, da so bili izpolnjeni zahtevani standardi, ki zadevajo to vprašanje.

(44)

Ruski proizvajalci izvozniki in uvoznik so trdili, da odločitev Komisija iz člena 10(4)(c) osnovne uredbe zagotovo ne izpolnjuje standarda iz člena 10(6)(i) protidampinškega sporazuma, v katerem je navedeno, da bi se moral uvoznik zavedati, da izvoznik izvaja damping in da tak damping povzroča škodo. Poleg tega so trdili, da je v skladu z razlago Komisije pogoj glede „zavedanja“ izpolnjen vsakič, ko se objavi obvestilo o začetku, kar je nesprejemljivo. Nadalje so trdili, da je ocena dampinga zapleten postopek, ki zahteva dostop do poslovnih skrivnosti, ki jih ni dovoljeno razkriti.

(45)

Najprej je treba poudariti, da ima vsaka članica STO pravico vzpostaviti svoje protidampinške postopke in prakse, ki ustrezajo njenim okoliščinam, če ti ne kršijo standardov STO. Komisija meni, da ima zelo visoke standarde za začetek preiskav ter da je bila, kot je navedeno v uvodni izjavi 43, na podlagi razpoložljivih dokazov izvedena in zainteresiranim stranem dana na voljo zelo podrobna preiskava dampinga in škode. Ti podatki vključujejo domače in izvozne cene posameznih družb, ki bi jih lahko uvozniki zlahka primerjali s cenami, po katerih so kupovali iz zadevnih držav, da bi ugotovili, ali so bile take cene dampinške in v kakšnem obsegu. Opozoriti je treba tudi, kot je navedeno v uvodni izjavi 5, da so bili prejeti nekateri odgovori povezanih uvoznikov, ki imajo dostop do ustreznih informacij v zvezi z domačimi in izvoznimi cenami. Prav tako je treba opozoriti, da pravo STO ne določa, da bi morali biti uvozniki sposobni natančno izračunati damping, temveč da bi se morali zavedati obsega takega dampinga. Poleg tega je bila dana na voljo tudi analiza različnih kazalnikov škode, skupaj z natančnimi izračuni nelojalnega nižanja cen in prodaje po prenizkih cenah, v kateri je bilo navedeno, da bo tak dampinški uvoz povzročil škodo.

(46)

En uvoznik je tudi trdil, da so mu njegovi dobavitelji zagotovili, da niso izvajali dampinga, vendar tega niso utemeljili. Zato je treba to trditev zavrniti.

(47)

Ruski proizvajalec izvoznik je ugovarjal ugotovitvi dampinga ter navedel, da so se uvozniki uporabe člena 18 osnovne uredbe in obsega dampinga začeli zavedati šele 12. februarja 2016. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bil iz navedenih informacij v spisu, tj. obvestilu o začetku in nezaupni različici pritožbe, ki je bila poslana ali dana na voljo uvoznikom, jasno razviden obseg dampinga ter da je uvedba začasnih ukrepov le potrdila te informacije. Zato je treba to trditev zavrniti.

(48)

Komisija zato v zadevnem primeru potrjuje, da so imeli uvozniki očitno dokaze, da so kitajski in ruski izvozniki izvajali škodljivi damping.

(49)

V skladu s členom 10(4)(d) osnovne uredbe mora „poleg ravni uvoza, ki je povzročal škodo v teku obdobja preiskave, obstaja[ti] nadaljnja znatna rast uvoza“.

(50)

Glede na Eurostatove podatke (8) (ki so bili v času ocene na voljo do vključno marca 2016) je povprečni mesečni obseg uvoza iz zadevnih držav v obdobju preiskave znašal 118 912 ton. Povprečni mesečni obseg uvoza iz zadevnih držav v obdobju, ki se je začelo v prvem polnem mesecu po objavi začetka preiskave v Uradnem listu Evropske unije in končalo v zadnjem polnem mesecu pred uvedbo začasnih ukrepov (junij 2015–januar 2016), je znašal 162 457 ton, kar je za 37 % več kot v obdobju preiskave. V istem obdobju je skupni obseg uvoza znašal 1 299 658 ton, in sicer 721 386 ton iz LRK in 578 272 ton iz Rusije. Če se povprečni mesečni obseg uvoza iz LRK in Rusije primerja ločeno, se ugotovi 48-odstotno in 25-odstotno povečanje povprečnega mesečnega obsega uvoza iz LRK oziroma Rusije.

(51)

V obdobju od prvega polnega meseca po začetku preiskave do vključno meseca, v katerem so bili uvedeni začasni ukrepi (tj. od junija 2015 do februarja 2016), povprečni mesečni obseg uvoza znaša 150 673 ton, kar je za 27 % več od mesečnega povprečja v obdobju preiskave. Kar zadeva mesečni obseg uvoza iz LRK in Rusije, je ugotovljeno 34-odstotno oziroma 19-odstotno povečanje.

(52)

Uvoz 22 uvoznikov in/ali uporabnikov, ki so predložili informacije o uvozu v obdobju po začetku preiskave (od junija 2015 do januarja 2016), je predstavljal 46 % celotnega uvoza iz zadevnih držav. Tako pridobljene informacije so za vse te sodelujoče uvoznike in/ali uporabnike skupaj pokazale 22-odstotno povečanje zalog zadevnega izdelka ob koncu leta 2015 v primerjavi s koncem leta 2014. Ta ugotovitev ne samo potrjuje ugotovitev velikega povečanja uvoza na podlagi statističnih podatkov, ampak kaže tudi na kopičenje zalog.

(53)

Obe analizi kažeta, da se je obseg uvoza po začetku preiskave dejansko znatno povečal.

(54)

Več ruskih proizvajalcev izvoznikov je izpodbijalo ugotovitev, da je bilo povečanje znatno, pri čemer so se sklicevali na „vodilne komentatorje in strokovnjake“, ki menijo, da mora biti povečanje uvoza resnično izjemno. V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da navedena literatura ne pomeni trdega prava in da ne zagotavlja nobenih posebnih smernic glede tega, kaj bi bilo treba šteti za izjemno ali znatno, kar je treba v vsakem primeru analizirati za vsak primer posebej.

(55)

Na podlagi tega je Komisija prepričana, da se povečanje uvoza lahko šteje za znatno, zato se ta trditev zavrne.

(56)

Več ruskih proizvajalcev izvoznikov in tudi en uvoznik so trdili, da Komisija pri presoji zahtevka združenja Eurofer za registracijo ni ustrezno upoštevala začasnega učinka sankcij Unije na trgovino z Rusijo. V zvezi s tem v času registracije ni bilo nikakršnih „sankcij“ za zadevni izdelek, prav tako takih sankcij ni bilo med obdobjem preiskave ali po njem, dokler niso bili 12. februarja 2016 uvedeni začasni ukrepi. Ta trditev se zato zavrne.

(57)

Ruski proizvajalci izvozniki so to vprašanje ponovno obravnavali v svojih pripombah glede razkritja, pri čemer so navedli, da čeprav za zadevni izdelek niso bile uvedene nobene „sankcije“, je to zaradi splošne nepripravljenosti strank v Uniji, da bi kupovale blago iz Rusije, posredno vplivalo na zadevni izdelek. Ta trditev ni bila utemeljena. Poleg tega je jasno, da so na razvoj uvoza zadevnega izdelka po obdobju preiskave vplivala vprašanja, povezana s tem postopkom, in ne domnevni posredni učinki sankcij na druge izdelke. Blago, za katero so bile uvedene sankcije, je bilo jasno opredeljeno, zato ni mogoče sklepati, da so sankcije bistveno vplivale na velika nihanja količine v obdobju po preiskavi.

(58)

Poleg tega so isti ruski proizvajalci izvozniki in ruski organi trdili, da so pri oceni nadaljnje znatne rasti uvoza trditve združenja Eurofer temeljile na primerjavah samovoljno izbranih časovnih obdobij. Druga zainteresirana stran je trdila, da lahko zaradi izjemne nestabilnosti obsega uvoza hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla iz enega meseca v drugega izbira določenega obdobja v primerjavi z drugim privede do zelo drugačnih rezultatov. Z drugimi besedami, podatki v zahtevku združenja Eurofer niso kazali na obstoj „znatne rasti uvoza“.

(59)

Obdobja, vzeta za primerjavo v pritožbi, ki je privedla do registracije, so zajemala precej dolga obdobja po obdobju preiskave in obdobja, ki so se prekrivala z obdobjem preiskave. Poleg tega so različne zainteresirane strani predlagale druga obdobja za primerjalno analizo nadaljnje znatne rasti uvoza in vsa so privedla do iste ugotovitve (tj. nadaljnje znatne rasti uvoza v primerjavi z obsegom uvoza v obdobju preiskave). Ta trditev se zato zavrne.

(60)

Več ruskih proizvajalcev izvoznikov je trdilo, da ni bilo nadaljnje znatne rasti uvoza, ter predložilo številke za januar 2016, februar 2016 in marec 2016 v zvezi s svojim izvozom. Komisiji ni jasno, zakaj so bile predložene številke le za nekatere ruske proizvajalce izvoznike in ne za uvoz iz Rusije kot celote.

(61)

Res je, da je v statističnih podatkih iz uvodne izjave 50 za januar, februar in marec 2016 zabeležen manjši mesečni obseg uvoza, tj. po registraciji uvoza in – za del februarja in marec – potem ko so začeli učinkovati začasni ukrepi. V zvezi s tem je treba opozoriti na naslednje. Prvič, kot je navedeno v uvodni izjavi 9 uredbe o registraciji, je Komisija zahtevek za registracijo analizirala na podlagi analize obdobja do vključno septembra 2015. Navedena analiza je pokazala, da se je med drugim in prima facie obseg uvoza znatno povečal, tudi po začetku preiskave, kar bi resno ogrozilo popravljalni učinek protidampinške dajatve (uvodna izjava 5 uredbe o registraciji). Znatno povečanje, na podlagi katerega se je uvoz registriral, se torej le delno nanaša na isti uvoz, na podlagi katerega Komisija določi, ali je potreben retroaktivni obračun dajatve. Treba je opozoriti, da se za zadnje navedeno obdobje šteje obdobje od prvega polnega meseca po začetku preiskave, tj. od junija 2015, do vključno zadnjega polnega meseca pred začasnimi ukrepi, tj. januarja 2016, ali do vključno meseca, v katerem so bili uvedeni začasni ukrepi, tj. februarja 2016. Tudi v tem mnogo daljšem obdobju obstaja nadaljnja znatna rast uvoza v primerjavi z obdobjem preiskave. Te ugotovitve ne spremeni dejstvo, da je bil obseg uvoza iz držav januarja, februarja in marca 2016 razmeroma majhen.

(62)

Drugič, daleč največji obseg uvoza iz zadevnih držav je bil zabeležen za oktober 2015, tj. po obdobju analize za registracijo, in zelo velik obseg uvoza v primerjavi z obdobjem preiskave je bil še vedno zabeležen za november 2015. Razmeroma skromno raven uvoza po registraciji, na katero je opozoril proizvajalec izvoznik, bi bilo torej treba oceniti v zvezi z navedenim vrhuncem tik pred registracijo, ki ga je mogoče pojasniti le z bližnjo registracijo. Če se registracija ne bi zahtevala in izvedla, je verjetno, da bi bil ugotovljen enako velik skupni obseg, vendar pa bi bilo povprečno mesečno povečanje bolj konstantno namesto nenadnega porasta v oktobru in novembru 2015. Komisija v svoji analizi za ugotovitev izpolnjevanja pogojev iz člena 10(4)(d) ne more spregledati velikega povečanja uvoza v tem obdobju po obdobju analize za registracijo uvoza, vendar pred samo dejansko registracijo.

(63)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da čeprav je iz primerjave številk o uvozu med majem 2014 in septembrom 2014 ter majem 2015 in septembrom 2015 dejansko razvidno absolutno povečanje uvoza, združenje Eurofer ni upoštevalo ciklične narave uvoza zadevnega izdelka in razvoja potrošnje Unije. Ta trditev ni bila podprta z dokazi. Res je, da zadevni izdelek v določenem obsegu sledi gospodarski konjunkturi, ki je lahko spremenljiva. Kljub temu to ne pomeni, da uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla sledi cikličnemu vzorcu. Trditev se zavrne.

(64)

Dodati bi bilo treba tudi, da se je glede na gibanje potrošnje Unije, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 103 do 106 začasne uredbe, potrošnja za lastno uporabo nekoliko povečala, in sicer za 4 %, medtem ko se je potrošnja na prostem trgu zmanjšala za 9 %. Ker uvoz zadevnega izdelka konkurira na prostem trgu, Komisija tega argumenta ne razume.

(65)

Združenje China Iron & Steel Association (CISA) se prav tako ni strinjalo z obdobji, ki jih je izbralo združenje Eurofer. Trdilo je, da je za dejansko izvedbo uvoza izdelkov iz jekla iz LRK potrebnih vsaj štiri do pet mesecev po potrditvi naročila. Zadevni izdelek, uvožen v obdobju od maja do septembra 2015, je torej dejansko povezan s pogodbami, sklenjenimi pred začetkom zadeve.

(66)

V skladu z osnovno uredbo mora taka nadaljnja znatna rast uvoza obstajati poleg ravni uvoza, ki je povzročal škodo v obdobju preiskave. Ocena te zadeve torej temelji na reprezentativnem obdobju med začetkom preiskave in začasnimi ukrepi ter na obdobju preiskave. Trditev združenja CISA še podkrepi ugotovitev, da je v obdobju od maja do septembra 2015 obstajala nadaljnja znatna rast uvoza, ker je bila kljub zakasnitvi zaradi tekočih pogodb v zgoraj navedenem obdobju še vedno ugotovljena nadaljnja znatna rast uvoza. Trditev se zato zavrne.

(67)

Več zainteresiranih strani je tudi navedlo, da hladno valjani ploščati izdelki iz jekla niso izdelek, katerega zaloge se kopičijo, ampak izdelek, ki se proizvaja po naročilu.

(68)

Dejansko se zadevni izdelek se zaradi svojih lastnosti običajno ne skladišči daljše obdobje. Na primer, nekatere vremenske razmere bi lahko škodovale kakovosti izdelka. Vendar Komisija ni prejela dokazov zoper ugotovitev, da je v tej zadevi po začetku postopka dejansko prišlo do kopičenja zalog. Treba je poudariti, da kopičenje zalog pogosto ni običajna praksa in da se zgodi, kadar na trgu obstajajo posebne okoliščine in/ali pričakovanja, na primer glede prihodnjih cen obravnavanega izdelka. Dejstvo, da se izdelek običajno ne skladišči, ne pomeni, da ne more priti do kopičenja zalog, ko nastanejo take okoliščine in pričakovanja. Na podlagi številk, ki so jih predložili nepovezani in povezani uvozniki in/ali uporabniki po uvedbi začasnih ukrepov, je bilo ugotovljeno, da so bile zaloge ob koncu leta 2015 za 22 % večje kot ob koncu leta 2014. Zato se ob neobstoju dokazov zoper ugotovitev, da je lahko nadaljnja znatna rast uvoza znak kopičenja zalog, ta trditev zavrne.

(69)

Zainteresirane strani so v svojem odgovoru na razkritje ponovile, da se zadevni izdelek običajno ne skladišči, ampak se nabavlja po naročilu. Prvič, hladno valjani ploščati izdelki iz jekla se ne proizvajajo izključno po naročilu in tudi za tiste vrste, ki se večinoma proizvajajo po naročilu, to uvoznikom in/ali uporabnikom, ki predvidevajo prihodnja zvišanja cen, ne preprečuje nakupa večjih količin za kopičenje zalog. Poleg tega je začetek te preiskave vplival na uvozno obnašanje, pri čemer se je, glede na dokaze, kopičenje zalog izdelkov standardne kakovosti, ki se običajno uvažajo, precej povečalo. Opozoriti je treba tudi, da je uvoz 22 uvoznikov in/ali uporabnikov, ki so predložili informacije o uvozu v obdobju po začetku preiskave, predstavljal le 46 % celotnega uvoza iz zadevnih držav. Ob upoštevanju dejstva, da uvozniki in/ali uporabniki, ki predstavljajo več kot polovico uvoza, Komisiji niso predložili zahtevanih informacij, in glede na velike količine uvoza v Unijo v mesecih po začetku preiskave, lahko Komisija na podlagi zadostnih sprejemljivih dokazov sklene, da so se dejansko kopičile znatne zaloge ter da so pridobljene in uporabljene informacije pripeljale do precej previdne ocene stopnje kopičenja zalog.

(70)

Komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je po obdobju preiskave obstajala znatna rast uvoza.

(71)

Zainteresirane strani so v svojem odgovoru na razkritje trdile, da je obstajala dobro uveljavljena praksa Komisije za primerjavo uvoza v obdobju preiskave z uvozom v obdobju registracije, kar bi pomenilo, da se uvoz ni povečal. Iste strani so navedle, da Komisija ni navedla razlogov za to domnevno spremembo prakse.

(72)

Prvič, Komisija ugotavlja, da to ni vezano na preteklo prakso (če bi taka praksa obstajala, čeprav ni, glej naslednjo uvodno izjavo), ampak samo na objektivne norme pogodb in sekundarnega prava. V vsakem primeru lahko Komisija kadar koli, na primer zaradi posebnih okoliščin, nastalih pri preiskavi, ustrezno izpopolni ali nadalje razvije analizo, če za to navede zadostne razloge. Komisija je v dokumentu o splošnem razkritju navedla obširne ekonomske, pravne in politične razloge, na katerih temelji pristop, uporabljen v zadevnem primeru (glej uvodne izjave 11 do 32).

(73)

Drugič, uvoznik bi se lahko v vsakem primeru skliceval le na dve prejšnji zadevi (v zvezi s sončnimi paneli in hladno valjanimi ploščatimi izdelki iz nerjavnega jekla) kot domnevna dokaza take prakse, vendar se v nobeni od teh zadev dajatve niso obračunale retroaktivno. V teh okoliščinah se zato to ne more šteti za dobro uveljavljeno prakso. Poleg tega je Komisija v nasprotju s trditvami zainteresiranih strank iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1429 (9) analizirala obdobja po začetku preiskave, ko je ocenjevala, ali bi bilo treba protidampinško dajatev obračunati retroaktivno. Prav tako v teh zadevah vse okoliščine niso bile primerljive z okoliščinami zadevnega primera. Na primer, čeprav je bil obseg uvoza v obdobju registracije glede na mesečno povprečje manjši kot v predhodnem obdobju po začetku preiskave, je bil v absolutnem smislu v zadevnem primeru še vedno zelo velik. Ob upoštevanju, da je to prvi primer, v katerem je Komisija sklenila, da bi bilo treba glede na dejstva obravnavanega primera dajatve obračunati retroaktivno, so se v tej preiskavi strogo upoštevala načela iz uvodnih izjav 11 do 32. Zato Komisija ni analizirala le obsega uvoza v obdobju registracije, ampak je upoštevala tudi uvoz v obdobju med začetkom preiskave in registracijo. To je v skladu z določbami člena 10(4)(d) osnovne uredbe, ki, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 21 do 25, pooblaščajo Komisijo, da analizira obdobje po obdobju preiskave, ki v skladu z našo prakso traja od začetka preiskave do trenutka, ko se registracija preneha uporabljati. Obdobje analize, ki je tako določeno ob polnem upoštevanju prava, omogoča celovito oceno povečanja uvoza in njegovega posledičnega vpliva ter njegove sposobnosti ogrožanja popravljalnih učinkov ukrepov.

(74)

Ruski proizvajalci izvozniki in Ministrstvo za gospodarski razvoj Ruske federacije so v svojem odgovoru na razkritje izpodbijali pristop Komisije glede kumulativne ocene (ki je zajemala kitajski in ruski uvoz), da bi se izpolnile zahteve iz člena 10(4) osnovne uredbe. Vendar osnovna uredba ne prepoveduje kumulativne razlage člena 10(4) in v tem primeru so očitno izpolnjeni pogoji za kumulacijo. Poleg tega je bila, kjer je bilo to ustrezno, izvedena ločena analiza ruskega in kitajskega uvoza, na podlagi katere je bilo ugotovljeno, da je obstajala nadaljnja znatna rast uvoza (glej uvodno izjavo 50), vendar ni pokazala, da je bil za Rusko federacijo potreben drugačen pristop. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(75)

Da bi se ocenil vpliv znatne rasti uvoza na popravljalni učinek dokončne protidampinške dajatve, so bili združenju Eurofer in petim vzorčenim proizvajalcem Unije poslani vprašalniki o prodaji po obdobju preiskave. Obdobje, za katero so se zahtevali podatki iz časa po obdobju preiskave, je bilo od aprila 2015 do januarja 2016 (ob pošiljanju vprašalnika za obdobje po obdobju preiskave je bilo to najbližje preteklo obdobje).

(76)

Tako prejete informacije kažejo, da se je v navedenem obdobju potrošnja Unije na prostem trgu povečala za 14 %, medtem ko je obseg prodaje, ki so ga dosegli proizvajalci Unije, ostal razmeroma stabilen z le majhnim 3-odstotnim povečanjem. Posledično se je tržni delež industrije Unije nadalje zmanjšal za 7 odstotnih točk (z 71 % na 64 %). To je jasen znak nadaljnje škode za industrijo Unije.

(77)

Kar zadeva obseg, je treba jasno navesti, da je bil uvoz v obdobju registracije vključen v oceno „nadaljnjega povečanja uvoza“ in da se je, obravnavan ločeno, v obdobju registracije zmanjšal v primerjavi z ravnmi pred registracijo, vendar je bil njegov obseg še vedno znaten.

(78)

Več strani je trdilo, da je bilo to zmanjšanje uvoza v obdobju registracije dokaz, da je bil ukrep obvezne registracije uspešen. Vendar znaten obseg uvoza v obdobju registracije (približno 165 000 ton) jasno kaže, da ukrep obvezne registracije ni odvrnil uvoznikov in/ali uporabnikov ter da je, kot je pojasnjeno v nadaljevanju, potrebna retroaktivna uvedba dajatev, da se ne ogrozijo popravljalni učinki ukrepov.

(79)

Pri primerjavi povprečne mesečne uvozne cene na podlagi Eurostatovih podatkov je ugotovljeno, da so se v 11 mesecih po obdobju preiskave povprečne mesečne cene uvoza iz LRK in Rusije znižale za 13 % oziroma 12 % v primerjavi s povprečnimi mesečnimi uvoznimi cenami v obdobju preiskave.

(80)

Res je, da so se v istem obdobju znižale tudi cene surovin. Vendar opravljena analiza kaže, da znižanje cen surovin ni moglo upravičevati več kot 4-odstotnega znižanja prodajnih cen. Dejstvo, da te bistveno nižje uvozne cene ogrožajo popravljalni učinek protidampinške dajatve, je ponazorjeno s splošno primerjavo povprečne cene uvoza iz zadevnih držav s povprečno prodajno ceno iz industrije Unije v obdobju preiskave in v obdobju po njem. Navedena primerjava privede do 7-odstotnega nelojalnega znižanja prodajnih cen v obdobju preiskave, medtem ko se je po navedenem obdobju ta stopnja zvišala na 14 %.

(81)

Poleg tega so se uvozne cene v obdobju registracije še naprej zniževale bolj kot cene proizvajalcev Unije. Povprečna uvozna cena v zadevnem obdobju (10) je bila 408 EUR za Kitajsko (19 % nižja od povprečne uvozne cene v obdobju preiskave in 6 % nižja od povprečne uvozne cene v obdobju od začetka preiskave do registracije (11)) in 371 EUR za Rusijo (24 % nižja od povprečne uvozne cene v obdobju preiskave in 15 % nižja od povprečne uvozne cene v obdobju od začetka preiskave do registracije). Za obe državi skupaj je bila povprečna uvozna cena v obdobju registracije 386 EUR (22 % nižja od povprečne uvozne cene v obdobju preiskave in 11 % nižja od povprečne uvozne cene v obdobju od začetka preiskave do registracije). Zato se je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju registracije v povprečju še dodatno povečalo za približno 20 %.

(82)

Komisija glede na navedeno ugotavlja, da bo nadaljnja znatna rast uvoza zaradi svoje časovne opredeljenosti in obsega ter nadaljnjih znižanj povprečnih cen verjetno resno ogrozila popravljalni učinek dokončne protidampinške dajatve.

(83)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 52, je Komisija našla dokaze o kopičenju zalog po začetku preiskave. Ker je verjetno, da bodo izdelki, katerih zaloge se kopičijo, navsezadnje vstopili na trg Unije, Komisija meni, da je tako kopičenje zalog dodaten znak, da bo uvoz, ki se opravi celo po registraciji, ogrozil popravljalni učinek dajatev.

(84)

Nekatere zainteresirane strani so izpodbijale trditev glede kopičenja zalog, pri čemer so trdile, da ugotovitev kopičenja zalog ni bila podprta z dokazi. Vendar je jasno, da se je uvoz po obdobju preiskave znatno povečal v primerjavi s stopnjami pred začetkom preiskave in da so sodelujoči uvozniki in/ali uporabniki poročali o povečanju zalog. Poleg tega je za trg hladno valjanega jekla značilen uvoz s strani trgovcev in tudi končnih uporabnikov. Kljub dejstvu, da so se cene v mesecih po začetku te preiskave zniževale, se je trgovce in uporabnike spodbujalo k povečanju njihovega povprečnega mesečnega obsega uvoza in ravni zalog, kar so tudi storili. Zato je očitno, da je prišlo do kopičenja zalog.

(85)

Ena skupina uvoznikov je trdila, da je zagotovila dokaze, da je raven njenih zalog izkazovala padajoči trend in da njena nabava v obdobju po začetku preiskave ni bila namenjena kopičenju zalog. Ista zainteresirana stran je trdila, da obdobja za primerjavo ravni zaloge niso bila ustrezna, saj so bile zaloge ob koncu leta 2014 izjemno majhne zaradi nepripravljenosti bank za financiranje zalog. Na koncu je trdila, da Komisija ni dokazala, da je zadevno blago še vedno na zalogi, in navedla, da je pričakovala, da se bo material, kupljen v obdobju registracije, prodal pred uvedbo začasnih ukrepov. V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da ocena glede ravni zaloge lahko kaže posamezne razlike med družbami, ki uvažajo zadevni izdelek. Vendar ocena Komisije ni omejena na posamezne družbe, informacije v spisu, vključno z informacijami te skupine uvoznikov, pa kažejo, da je bilo povečanje 22-odstotno. Poleg tega je treba opozoriti, da za to trditev niso bili predloženi nobeni dokazi, kar zadeva banke ali količine zalog. Tudi če bi bila trditev glede razpoložljivosti finančnih sredstev resnična, se Komisija sprašuje, kako bi lahko uvozniki financirali znatno povečanje uvoza po začetku preiskave brez razpoložljivih finančnih sredstev. Na podlagi navedenega je bilo treba te trditve zavrniti.

(86)

Komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je znatna rast uvoza po obdobju preiskave resno ogrozila popravljalni učinek dokončne protidampinške dajatve.

(87)

Več ruskih proizvajalcev izvoznikov je trdilo, da člen 10(4) osnovne uredbe ne podpira kumulativne ocene, kar zadeva pogoje, ki so določeni v navedenem členu. Trdili so tudi, da po njihovem mnenju pogoji za retroaktivno uvedbo protidampinških dajatev niso izpolnjeni, kar zadeva uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla iz Rusije. Brez sklicevanja na kumulativno oceno v členu 10(4) osnovne uredbe Komisija ne bi imela pravne podlage za retroaktivno uporabo dokončnih protidampinških dajatev za uvoz iz Rusije. V zvezi s tem je bilo omenjeno tudi temeljno načelo nediskriminacije.

(88)

Ponoviti je treba, da se Komisija ne strinja s trditvijo, da pogoji, kot so določeni v členu 10(4), niso izpolnjeni. V tem primeru je treba poudariti, da so pogoji iz člena 10(4) izpolnjeni za obe državi pri kumulativni oceni zadevnih držav in tudi pri njuni individualni oceni. Ta trditev se zato zavrne.

(89)

Različne zainteresirane strani so trdile, da so se zaradi registracije uvozniki in/ali uporabniki znašli v položaju pravne negotovosti in da je to škodljivo vplivalo na njihovo poslovanje. Nadalje so trdile, da bo retroaktivna uvedba protidampinških dajatev na registrirani uvoz še poslabšala škodljivi učinek na uvoznike in/ali uporabnike v Uniji, ki so se razumno zanašali na svoje dobavitelje ob predpostavki, da niso vključeni v damping. Trdile so tudi, da bodo retroaktivni ukrepi prizadeli uvoznike in/ali uporabnike, kar zadeva uvoz, povezan s pogodbami, sklenjenimi pred začetkom postopka.

(90)

Komisija v zvezi s tem navaja, prvič, da je pravica preiskovalnega organa, da registrira uvoz, ko so izpolnjeni nekateri pogoji, določena v osnovni uredbi, na podlagi katere se je ta preiskava začela, in da registracijo izvede le v izjemnih primerih, saj pravne pogoje, določene v členu 14(5) osnovne uredbe, razlaga strogo. Kot je že bilo pojasnjeno, Komisija meni, da so bili v tej zadevi pogoji za registracijo očitno izpolnjeni. Drugič, dejanska registracija je bila izvedena šele sedem mesecev po začetku te preiskave. Nanaša se torej na uvoz, ki je bil opravljen ob polnem poznavanju tekoče protidampinške preiskave in posledične možnosti uvedbe protidampinških dajatev. Poleg tega Komisija poudarja, da osnovna uredba in protidampinški sporazum STO dovoljujeta morebitno retroaktivno uporabo protidampinških ukrepov, če so izpolnjeni nekateri pogoji.

(91)

Glede na navedeno Komisija ne zanika, da lahko registracija uvoza kot taka povzroči določeno pravno negotovost za zadevne uvoznike in/ali uporabnike, saj ne vodi samodejno do retroaktivnega pobiranja dokončnih dajatev, če sploh. Komisija niti ne zanika, da lahko, če se dajatve navsezadnje obračunajo retroaktivno na registrirani uvoz, to negativno vpliva na strani, ki so zadevno blago uvozile v dvomesečnem obdobju registracije, ki se je končalo z uvedbo začasnih dajatev. Vendar pa opozarja, da je namen registracije preprečiti ogrožanje popravljalnega učinka dajatev, do katerega bi na primer lahko prišlo z znatnim uvozom med registracijo, ki bi sledil znatnemu povečanju uvoza in kopičenju zalog, do katerih je prišlo že pred registracijo. Kadar registracija ostane neučinkovita, ker gospodarski subjekti ne upoštevajo opozorila v obliki registracije, je nujno retroaktivno uporabiti dajatve, da se tako zagotovi, da popravljalni učinek dajatev ni nadalje odložen zaradi uvoza, ki se izvaja po registraciji. Verjetno je, da bodo v zvezi s to zadevo številni uvozniki in/ali uporabniki, ki se zavedajo jasnega opozorila, da se lahko uvedejo retroaktivne dajatve, prenehali uvažati, medtem ko se bodo drugi odločili tvegati. Komisija je zato prepričana, da ni kršila načela pravne varnosti.

(92)

Poleg tega lahko uvozniki v primeru prenehanja dampinga po registraciji zahtevajo povračilo plačanih dajatev.

(93)

V skladu s členom 10(4) osnovne uredbe se lahko protidampinške dajatve obračunajo retroaktivno, če je bil uvoz registriran v skladu s členom 14(5) in če je Komisija zadevnim uvoznikom dala priložnost, da predložijo pripombe v zvezi s tem, ali so merila iz člena 10(4) osnovne uredbe izpolnjena.

(94)

Komisija po analizi predloženih pripomb ugotavlja, da so se uvozniki in/ali uporabniki zavedali ali bi se morali zavedati domnevnega dampinga in škode od objave obvestila o začetku 14. maja 2015. Poleg uvoza, ki je povzročil škodo v obdobju preiskave, so bile po začetku preiskave uvožene nadaljnje znatno večje količine zadevnega izdelka po še nižjih cenah kot v obdobju preiskave. Te velike količine zadevnega izdelka po nizkih cenah so že dodatno negativno vplivale na cene in tržni delež industrije Unije. Ker je obseg uvoza v povezavi z zgoraj opisanim oblikovanjem cen in razvojem tržnega deleža precejšen in obstaja poleg znatno povečanih zalog, bo uvoz, ki je bil opravljen po registraciji, verjetno resno ogrozil popravljalni učinek dokončne protidampinške dajatve.

(95)

Komisija na podlagi tega ugotavlja, da so pogoji, kot so določeni v členu 10(4) osnovne uredbe za retroaktivno uporabo dokončne protidampinške dajatve, izpolnjeni. Za zadevni izdelek, za katerega je bila z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2325 določena registracija, bi bilo torej treba obračunati dokončno protidampinško dajatev.

(96)

V skladu s členom 10(3) osnovne uredbe bi bilo treba stopnjo dajatve, ki jo je treba pobrati retroaktivno, določiti na ravni začasnih dajatev, uvedenih na podlagi Izvedbene uredbe (EU) 2016/181, kolikor so nižje kot stopnja dokončnih dajatev, uvedenih na podlagi Izvedbene uredbe (EU) 2016/1328.

(97)

Odbor, ustanovljen na podlagi člena 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036, ni predložil mnenja –

—

ploščato valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla, vseh širin, hladno valjani (hladno deformirani), neplatirani, neprevlečeni in neprekriti, brez nadaljnje obdelave, v kolobarjih ali ne, vseh debelin, elektropločevine,

—

ploščato valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla, vseh širin, hladno valjani (hladno deformirani), neplatirani, neprevlečeni in neprekriti, v kolobarjih, debeline manj kot 0,35 mm, žarjeni (znani kot „črna pločevina“),

—

ploščato valjani izdelki iz drugega legiranega jekla, vseh širin, iz silicijevega jekla za elektropločevine in

—

ploščato valjani izdelki iz legiranega jekla, hladno valjani (hladno deformirani), brez nadaljnje obdelave, iz hitroreznega jekla.