28.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 169/6

(1)

Če se količina gnoja, ki ga namerava država članica letno vnesti na hektar, razlikuje od količin, navedenih v prvem stavku drugega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS in v točki (a) navedenega pododstavka, mora biti ta količina določena tako, da ne posega v doseganje ciljev iz člena 1 navedene direktive, in biti upravičena glede na objektivna merila, kot so dolge rastne dobe in posevki, ki sprejmejo veliko dušika.

(2)

Komisija je 3. novembra 2011 sprejela Izvedbeni sklep 2011/721/EU (2), v skladu s katerim je Italiji na kmetijah regij Emilija Romanja, Lombardija, Piemont in Benečija, ki imajo najmanj 70 % posevkov z visoko potrebo po dušiku in dolgo rastno dobo, pod določenimi pogoji dovoljen letni vnos do 250 kg dušika iz govejega gnoja in obdelanega prašičjega gnoja na hektar.

(3)

Odstopanje, odobreno z Izvedbenim sklepom 2011/721/EU, je zadevalo približno 300 kmetij in 13 000 hektarjev površin ter je prenehalo veljati 31. decembra 2015.

(4)

Italija je 20. januarja 2016 Komisiji predložila zahtevek za odstopanje na podlagi tretjega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS za regiji Lombardija in Piemont.

(5)

Zahtevano odstopanje se nanaša na namen Italije, da na kmetijah regij Lombardija in Piemont, ki imajo najmanj 70 % posevkov z visoko potrebo po dušiku in dolgo rastno dobo, dovoli letni vnos do 250 kg dušika iz govejega gnoja in obdelanega prašičjega gnoja na hektar. Odstopanje bi predvidoma zajemalo okoli 600 govedorejskih kmetij in 60 prašičerejskih kmetij v regijah Lombardija in Piemont, kar ustreza 15 % oziroma 6 % vseh govedorejskih in prašičerejskih kmetij v teh regijah, 4 % kmetijske površine v uporabi ter 14 % glav molznega goveda in 7,4 % prašičev v teh regijah. Tudi poljedelske kmetije lahko vložijo zahtevek za odstopanje.

(6)

Zakonodaja za izvajanje Direktive 91/676/EGS in določanje akcijskih programov v regijah Lombardija (Sklep št. X/5171 z dne 16. maja 2016) in Piemont (Sklep št. 19/2971 z dne 29. februarja 2016) je bila sprejeta in se uporablja v povezavi s tem sklepom za obdobje 2016–2019.

(7)

Opredeljena ranljiva območja, na katera se nanašajo akcijski programi, zajemajo približno 80 % uporabljene kmetijske površine v Lombardiji in 44 % uporabljene kmetijske površine v Piemontu.

(8)

Predloženi podatki o kakovosti vode kažejo, da ima v regijah Lombardija in Piemont 87 % teles podzemne vode povprečne koncentracije nitratov pod 50 mg/l, 55 % pa pod 25 mg/l. V površinskih vodah so na več kot 90 % krajev monitoringa povprečne koncentracije nitratov pod 25 mg/l, na nobenem kraju pa niso nad 50 mg/l.

(9)

Regiji Lombardija in Piemont zajemata več kot 35 % živine, ki se vzredi v Italiji: 38 % mlečne živine, 60 % prašičev in 15 % perutnine. Število glav živine se je v obdobju 2007–2013 zmanjševalo.

(10)

V obdobju 2003–2013 se je uporaba kemičnih dušikovih gnojil zmanjšala za 27 %, prav tako pa se je zmanjšala uporaba mineralnih fosforjevih gnojil, tj. za 57 %.

(11)

Travinje, koruza za zrnje, silažna koruza in ozimna žita zasedajo približno 65 % skupne kmetijske površine v Lombardiji in Piemontu.

(12)

Spremni dokumenti, predloženi v zahtevku za odstopanje, kažejo, da je predlagana letna količina 250 kg dušika iz govejega gnoja in obdelanega prašičjega gnoja na hektar upravičena glede na objektivna merila, kot so velika neto količina padavin, dolge rastne dobe in veliki donosi posevkov, ki sprejmejo veliko dušika.

(13)

Komisija po pregledu zahtevka meni, da predlagana količina 250 kg iz govejega gnoja in obdelanega prašičjega gnoja na hektar ob upoštevanju nekaterih strogih pogojev ne bo posegala v doseganje ciljev iz Direktive 91/676/EGS.

(14)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (3) določa celovit, čezmejni pristop za varstvo voda na območjih rečnih bazenov, da bi se doseglo dobro stanje evropskih vodnih teles do leta 2015. Zmanjšanje količine hranil je sestavni del navedenega cilja. Odobritev odstopanja v skladu s tem sklepom ne posega v določbe v skladu z Direktivo 2000/60/ES in ne izključuje možnosti, da bodo morda za izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz nje, potrebni dodatni ukrepi.

(15)

Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa splošna pravila za vzpostavitev infrastrukture za prostorske informacije v Uniji za namene okoljskih politik Unije ter politik ali dejavnosti, ki lahko vplivajo na okolje. Prostorske informacije, zbrane v okviru tega sklepa, bi morale biti, kjer je to primerno, skladne z določbami iz navedene direktive. Da bi zmanjšala upravno breme in izboljšala skladnost podatkov, bi morala Italija pri zbiranju potrebnih podatkov v skladu s tem sklepom, kjer je to primerno, uporabiti informacije, pridobljene v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, vzpostavljenega na podlagi poglavja II naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(16)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za nitrate, ki je bil ustanovljen v skladu s členom 9 Direktive 91/676/EGS –

(a)

„kmetije“ pomenijo kmetijska gospodarstva, na katerih se redi živina ali ne;

(b)

„parcela“ pomeni posamezno polje ali skupino polj, ki so enotna glede posevkov, tipa tal in praks gnojenja;

(c)

„travinje“ pomeni trajno ali začasno travinje (začasno travinje leži manj kot pet let);

(d)

„pozna koruza“ pomeni zrelostni razred koruze FAO 600–700, ki se poseje od sredine marca do začetka aprila in ima rastni cikel najmanj 145 do 150 dni;

(e)

„koruza ali sirek, ki mu sledi posevek ozimnih krmnih poljščin“, pomeni srednje pozno ali zgodnjo koruzo po mednarodni klasifikaciji FAO ali sirek, ki mu sledi posevek ozimnih krmnih poljščin, kot so mnogocvetna ljuljka, ječmen, tritikala ali ozimna rž;

(f)

„ozimno žito, ki mu sledi posevek poletnih krmnih poljščin“, pomeni ozimno pšenico, ozimni ječmen ali tritikalo, ki ji sledi posevek poletnih krmnih poljščin, kot so koruza, sirek, muhvič ali proso;

(g)

„posevki z visoko potrebo po dušiku in dolgo rastno dobo“ pomenijo travinje, pozno koruzo, koruzo ali sirek, ki mu sledi posevek ozimnih krmnih poljščin, in ozimno žito, ki mu sledi posevek poletnih krmnih poljščin;

(h)

„goveji gnoj“ pomeni iztrebke goveda, tudi iztrebke med pašo ali predelane iztrebke;

(i)

„obdelava gnoja“ pomeni predelavo prašičjega gnoja na dve frakciji, in sicer na trdno in tekočo frakcijo, ki se uporablja za izboljšanje gnojenja zemljišč ter povečanje izkoristka dušika in fosforja;

(j)

„obdelan gnoj“ pomeni tekočo frakcijo, ki nastane pri obdelavi prašičjega gnoja in ima najmanjše razmerje med dušikom in fosfati (N/P2O5) 2,5;

(k)

„obdelan gnoj z odstranjenim dušikom“ pomeni obdelan gnoj z vsebnostjo dušika manj kot 30 % v primerjavi z vsebnostjo dušika v surovem prašičjem gnoju;

(l)

„tla z nizko vsebnostjo organskih snovi“ pomenijo tla, katerih vsebnost organskega ogljika v zgornjih 30 centimetrih prsti je manj kot 2 %;

(m)

„neslana in malo slana tla“ pomenijo tla z električno prevodnostjo nasičenega ekstrakta tal ECe < 4 mS/cm ali električno prevodnostjo ekstrakta vode EC 1:2 < 1 mS/cm pri razmerju tla/voda 1:2 ali območja, opredeljena kot varna pred zasoljevanjem, kot je prikazano na zemljevidu tal, izdelanem na regionalni ravni;

(n)

„učinkovitost rabe dušika“ pomeni odstotek skupnega vnosa dušika iz živinskega gnoja, ki je na voljo za posevke v letu, za katerega se predloži zahtevek.

(a)

vrsta obdelave gnoja;

(b)

zmogljivost in glavne lastnosti obrata za obdelavo, vključno z njegovo učinkovitostjo;

(c)

količina gnoja, poslanega v obdelavo;

(d)

količina, sestava, vključno s specifikacijo vsebnosti dušika in fosforja, ter namembni kraj trdne frakcije;

(e)

količina, sestava, vključno s specifikacijo vsebnosti dušika in fosforja, ter namembni kraj obdelanega gnoja;

(f)

ocena plinastih izgub med obdelavo.

(a)

število glav živine, opis sistema namestitve in sistema za skladiščenje, vključno z velikostjo in vrsto prostora, ki je na razpolago za skladiščenje gnoja;

(b)

izračun proizvedenega dušika in fosforja iz gnoja na kmetiji;

(c)

opis obdelave gnoja in lastnosti obdelanega gnoja (če je ustrezno);

(d)

količino, vrsto in lastnosti gnoja, dostavljenega zunaj kmetije ali na kmetijo;

(e)

kolobarjenje in površino parcel s posevki z visoko potrebo po dušiku in dolgo rastno dobo ter parcel z drugimi posevki;

(f)

pričakovane donose za posamezni gojeni posevek glede na razpoložljivost hranil in vode ter lokalne razmere, kot so podnebje, tip tal itd.;

(g)

ocenjene potrebe posevka po dušiku in fosforju na posameznih parcelah;

(h)

izračun vnosa dušika in fosforja z gnojem na posameznih parcelah;

(i)

izračun vnosa dušika s kemičnimi gnojili na posameznih parcelah;

(j)

oceno količine vode, potrebne za namakanje, in točno navedbo vodnega vira; dovoljenje za odvzem vode ali pogodbo o rabi vode z ustreznim „konzorcijem za oskrbo z vodo“ oziroma zemljevid, na katerem je prikazano, da kmetija leži na območjih, na katerih je plitva podzemna voda v stiku s koreninsko cono.

(a)

na 70 % ali več površine kmetije se gojijo posevki z visoko potrebo po dušiku in dolgo rastno dobo;

(b)

začasno travinje se orje spomladi;

(c)

začasno in trajno travinje ne vključuje več kot 50 % stročnic ali drugih rastlin, ki vežejo atmosferski dušik;

(d)

pozna koruza se požanje, vključno s stebli;

(e)

ozimne krmne poljščine, kot so mnogocvetna ljuljka, ječmen, tritikala ali ozimna rž, se posejejo najpozneje dva tedna po žetvi koruze ali sirka in se požanjejo največ dva tedna pred setvijo koruze ali sirka;

(f)

poletne krmne poljščine, kot so koruza, sirek, muhvič ali proso, se posejejo najpozneje dva tedna po žetvi ozimnega žita in se požanjejo največ dva tedna pred setvijo ozimnega žita;

(g)

posevki z visoko potrebo po dušiku se posejejo najpozneje dva tedna po oranju trave, v letu oranja trajnega travinja pa se gnojila ne vnašajo.

(a)

oceno izvajanja odstopanja na podlagi nadzora na ravni kmetij in nadzora prevoza gnoja ter informacije o kmetijah, ki ne upoštevajo določb, na podlagi rezultatov upravnih pregledov in poljskih pregledov;

(b)

informacije o obdelavi gnoja, vključno z dodatno predelavo in uporabo trdnih frakcij, ter podrobne podatke o lastnostih sistemov obdelave, njihovi učinkovitosti in sestavi obdelanega gnoja ter končni namembni kraj trdnih frakcij;

(c)

zemljevide, ki prikazujejo območja z nizko vsebnostjo organskih snovi, in ukrepe, sprejete za spodbujanje uporabe utrjene trdne frakcije na tleh z nizko vsebnostjo organskih snovi, iz člena 5(2);

(d)

metodologije za oceno sestave obdelanega gnoja, razlik v sestavi in učinkovitosti obdelave za vsako kmetijo, za katero je bilo odobreno posamezno odstopanje, iz člena 5(3);

(e)

evidenco amoniaka in drugih emisij, ki nastanejo pri obdelavi gnoja, iz člena 5(4);

(f)

uveljavljen protokol za merjenje električne prevodnosti in zemljevide, ki prikazujejo območja, prizadeta zaradi zasoljevanja, iz člena 6(12);

(g)

metodologije za preverjanje, ali so odobrena odstopanja združljiva z zmogljivostjo obratov za obdelavo gnoja, iz člena 8(1);

(h)

metodologije za preverjanje, ali je posamezno odobreno odstopanje združljivo z dovoljeno rabo vode na kmetiji, za katero je bilo odobreno odstopanje, iz člena 8(2);

(i)

zemljevide, ki prikazujejo deleže kmetij, živine in kmetijskih zemljišč, za katere je bilo odobreno posamezno odstopanje, in zemljevide, ki prikazujejo lokalno rabo zemljišč, ter podatke o kolobarjenju in kmetijskih praksah na kmetijah, za katere je bilo odobreno odstopanje, iz člena 10(1) in (2);

(j)

rezultate monitoringa kakovosti vode z informacijami o trendih kakovosti vode za podzemne in površinske vode, vključno z obalnimi vodami, ter vpliv odstopanja na kakovost vode iz člena 10(3);

(k)

seznam najbolj občutljivih vodnih teles iz člena 10(4);

(l)

povzetek in oceno podatkov, pridobljenih na krajih monitoringa, iz člena 10(5).