28.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 357/1

(1)

Svet je po preiskavi („prvotna preiskava“) z Uredbo (ES) št. 954/2006 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Hrvaške, Romunije, Rusije in Ukrajine. Ti ukrepi so bili uvedeni v obliki protidampinške dajatve ad valorem v višini 24,1 % na uvoz poimensko navedenih proizvajalcev izvoznikov iz Rusije, s preostalo stopnjo dajatve v višini 35,8 % na uvoz od vseh drugih družb v Rusiji. Dokončna protidampinška dajatev, uvedena za skupino, ki je predmet sedanje preiskave v zvezi s pregledom, OAO TMK („skupina TMK“ ali „vložnik“), ki jo sestavljajo OAO Volzhsky Pipe Plant, OAO Taganrog Metallurgical Works, OAO Sinarsky Pipe Plant in OAO Seversky Tube Works, je bila 35,8 %, tj. preostala dajatev.

(2)

Z Uredbo (ES) št. 812/2008 (3) je Svet po začetku vmesnega pregleda, ki ga je zahtevala skupina TMK v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe („preiskava v zvezi s pregledom“), za skupino TMK spremenil dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla na 27,2 %.

(3)

Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa („preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa“) z Izvedbeno uredbo (EU) št. 585/2012 (4) ohranil ukrepe, uvedene z Uredbo (ES) št. 954/2006 na uvoz brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Rusije in Ukrajine.

(4)

Zato so trenutno veljavni ukrepi tisti, ki jih določa Izvedbena uredba (EU) št. 585/2012. Za skupino TMK, ki jo sestavljajo OAO Volzhsky Pipe Plant, OAO Taganrog Metallurgical Works, OAO Sinarsky Pipe Plant in OAO Seversky Tube Works, velja protidampinška dajatev v višini 27,2 %.

(5)

Komisija je 14. oktobra 2011 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije („obvestilo o začetku“) (5), v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe napovedala začetek delnega vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Rusije.

(6)

Pregled, ki je po obsegu omejen na proučitev dampinga, se je začel po utemeljenem zahtevku, ki ga vložila skupina TMK. V zahtevku je vložnik predložil dokaze prima facie, da za izravnavo škodljivega dampinga nadaljevanje ukrepov na sedanji ravni ni več potrebno.

(7)

Komisija je vložnika, organe države izvoznice in industrijo Unije uradno obvestila o začetku delnega vmesnega pregleda. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(8)

Za pridobitev informacij, ki so potrebne za njeno preiskavo, je Komisija vložniku poslala vprašalnik, ki se je odzval v roku.

(9)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev stopnje dampinga. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih vložnika in z njim povezanih trgovskih družbah ZAO TMK Trade House (Moskva), TMK Warehouse Complex LLC (Lytkaryno), TMK Europe GmbH (Köln), TMK Italia s.r.l. (Lecco) in TMK Global S.A. (Ženeva).

(10)

Preiskava stopnje dampinga je zajela obdobje od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(11)

Zadevni izdelek je enak, kot ga opredeljuje Izvedbena uredba (EU) št. 585/2012, na podlagi katere so bili uvedeni trenutno veljavni ukrepi, tj. nekatere brezšivne cevi iz železa ali jekla s krožnim prečnim prerezom, z zunanjim premerom do vključno 406,4 mm in z ekvivalentom ogljika (CEV) do vključno 0,86 v skladu s formulo in kemično analizo Mednarodnega inštituta za varilstvo (IIW) (6), ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7304 11 00, ex 7304 19 10, ex 7304 19 30, ex 7304 22 00, ex 7304 23 00, ex 7304 24 00, ex 7304 29 10, ex 7304 29 30, ex 7304 31 80, ex 7304 39 58, ex 7304 39 92, ex 7304 39 93, ex 7304 51 89, ex 7304 59 92 in ex 7304 59 93, s poreklom iz Rusije („zadevni izdelek“).

(12)

Sedanja preiskava je potrdila, da imajo, kot je bilo ugotovljeno tudi v prvotni preiskavi in preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, izdelek, ki ga proizvajajo v Rusiji in se izvaža v Unijo, izdelek, ki se proizvaja in prodaja na notranjem trgu, ter izdelek, ki ga v Uniji proizvajajo in prodajajo proizvajalci Unije, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter končne uporabe. Zato se ti izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

(13)

Prodaja na domačem trgu je potekala prek povezanih družb ZAO TMK Trade House in TMK Warehouse, ki sta zadevni izdelek nadalje prodajali neodvisnim strankam v Rusiji.

(14)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je najprej za vsakega proizvajalca izvoznika proučilo, ali je bil celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativen v primerjavi s celotnim obsegom izvoza v Unijo, tj. ali je celoten obseg take prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. S preiskavo je bilo ugotovljeno, da je bila domača prodaja reprezentativna za oba proizvajalca izvoznika.

(15)

Nadalje je bilo proučeno, ali je bila vsaka vrsta podobnega izdelka, ki sta jo proizvajalca izvoznika prodala na svojem domačem trgu, dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je celotni obseg navedene vrste izdelka vložnika, prodanega neodvisnim strankam na domačem trgu v OPP, pomenil vsaj 5 % celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka, izvoženega v Unijo.

(16)

V skladu s členom 2(4) osnovne uredbe je bilo nato proučeno, ali se za domačo prodajo vsake posamezne vrste izdelka, ki je bila prodana v reprezentativnih količinah, lahko šteje, da se je izvajala v običajnem poteku trgovanja. To je bilo izvedeno tako, da se je pri vsaki izvoženi vrsti izdelka določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v OPP.

(17)

Za tiste vrste izdelkov, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje vrste izdelka na domačem trgu prodanih po ceni, višji od stroškov, in pri katerih je bila tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka enaka ali višja od stroškov proizvodnje na enoto, je bila normalna vrednost po vrsti izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen celotne prodaje zadevne vrste, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(18)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka pomenil 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena zgolj dobičkonosne domače prodaje navedene vrste v OPP.

(19)

Normalna vrednost za nereprezentativne vrste (tiste, pri katerih je domača prodaja pomenila manj kot 5 % izvoza v Unijo ali se sploh niso prodajale na domačem trgu) je bila izračunana na podlagi proizvodnih stroškov za posamezno vrsto izdelka, h katerim se prištejejo zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške ter za dobiček. V primeru obstoječe domače prodaje je bil za zadevne vrste izdelkov uporabljen dobiček iz transakcij v okviru običajnega poteka trgovine na domačem trgu za vrsto izdelka. Če domače prodaje ni bilo, se je uporabil povprečen dobiček.

(20)

V zvezi s proizvodnimi stroški in zlasti stroški za energijo, se je glede plina v preiskavi ugotavljalo, ali so cene plina, ki so jih plačevali proizvajalci izvozniki, razumno odražale stroške, povezane s proizvodnjo in distribucijo plina.

(21)

Ugotovljeno je bilo, da je domača cena plina, ki so jo plačevali proizvajalci izvozniki, znašala približno tretjino izvozne cene zemeljskega plina iz Rusije. V zvezi s tem vsi razpoložljivi podatki kažejo, da so domače cene plina v Rusiji nadzorovane in precej nižje od tržnih cen, ki veljajo na nenadzorovanih trgih zemeljskega plina. Ker evidenca proizvajalcev izvoznikov ni razumno odražala stroškov za plin, je te bilo treba ustrezno prilagoditi v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe. Ker ni bilo na razpolago nobenih dovolj reprezentativnih neizkrivljenih cen plina z ruskega domačega trga, se je zdelo primerno, da prilagoditev v skladu s členom 2(5) temelji na informacijah z drugih reprezentativnih trgov. Prilagojena cena je temeljila na povprečni ceni ruskega plina pri prodaji za izvoz na nemško-češki meji (Waidhaus), prilagojeni glede na lokalne distribucijske stroške. Waidhaus, glavno vozlišče za prodajo ruskega plina v EU, ki je največji trg za ruski plin in na katerem cene razumno odražajo stroške, se lahko šteje za reprezentativen trg v smislu člena 2(5) osnovne uredbe.

(22)

Po razkritju je skupina TMK trdila, da je bila prilagoditev cene plina v nasprotju s členom 2(5) osnovne uredbe in členom 2.2.1.1 Protidampinškega sporazuma STO. Kot je navedeno v uvodni izjavi 21, je bilo ugotovljeno, da je bila domača cena plina, ki jo je plačevala skupina TMK, približno eno tretjino izvozne cene zemeljskega plina iz Rusije. Ker evidenca proizvajalcev izvoznikov ni razumno odražala stroškov za plin, je te bilo treba ustrezno prilagoditi v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe. Trditev skupine TMK se je štela za neutemeljeno in je bila v odsotnosti kakršnih koli dokazov zavrnjena.

(23)

Opozoriti je treba, da skupina TMK določene količine zadevnega izdelka ni navedla, saj je bila mnenja, da ta zadevni izdelek ne spada v obseg preiskave. Službam Komisije so bili med preveritvenimi obiski predstavljeni vzorci v obliki prečnih prerezov kosov izdelka, ki naj ne bi spadal v obseg izdelka, pred in po nadaljnji predelavi, ki pa se jih ne more obravnavati kot trdne dokaze.

(24)

Po pregledu se šteje, da ti zadevni izdelki spadajo v obseg izdelka. Pri izračunu stopnje dampinga so se zato upoštevale ustrezne izvozne transakcije.

(25)

Med zaslišanjem 9. novembra 2012, ki ga je vodil pooblaščenec za zaslišanje, je skupina TMK navedla, da želi nasloviti predvsem vprašanje razvrščanja, ki je obravnavano v dokumentu o razkritju, ki je po njihovem mnenju povzročilo povečanje njihove stopnje dampinga za približno 13–14 %. Skupina TMK je izrazila presenečenje v zvezi z dejstvom, da se je štelo, da ti izdelki spadajo v obseg preiskave, in ponovno poudarila, da te izvožene količine niso bile navedene, ker so bili ti izdelki „neobdelani“ (imenovani tudi „substrati“) in ne cevi, zato po njihovem mnenju niso spadali v obseg izdelka. Nadalje so navedli, da so to zadevo zelo na kratko obravnavale službe Komisije med preveritvenim obiskom. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je skupina TMK v vlogi z dne 31. avgusta 2012 sama navedla, da „vprašanje, ali je treba ‚neobdelane izdelke‘, ki se uvrščajo pod oznako KN 7304 59 10, vključiti v obseg preiskave ali ne, je bilo temeljito obravnavano med preiskavo“. Pravzaprav sta Evropsko združenje za jeklene cevi („ESTA“) in skupina TMK imela ob več priložnostih dovolj možnosti za predložitev pripomb o tem vprašanju. Poleg tega je treba omeniti, da so službe Komisije od povezanih uvoznikov družbe TMK zahtevale, da izpolnijo prilogo k vprašalniku, in so prejete informacije preverile med preveritvenim obiskom, da bi zbrale vse ustrezne informacije. Izjava, da je bilo to vprašanje med preiskavo zelo „na kratko“ obravnavano s strani služb Komisije in da so se ti izdelki šteli za del obsega izdelka, je bila nepravilna in je bila zato zavrnjena.

(26)

Skupina TMK je tudi navedla, da je bila vključitev teh izvoznih količin nezakonita in neupravičena, saj službe Komisije niso dokazale, da cevi niso bile „neobdelane“, in ugotovitve, da so bili ti „substrati“„polizdelki“ (ali delno obdelani), so neutemeljene.

(27)

Najprej je treba opomniti, da so izdelki, zajeti v oznakah KN 7304 39 10 in 7304 59 10, „cevi in votli profili“, brezšivni, iz železa (razen litega železa) ali jekla, „neobdelani, ravni in z enakomerno debelino sten, za uporabo zgolj pri proizvodnji cevi in votlih profilov z drugimi prečnimi prerezi in debelinami sten“. Pojasnjevalna opomba k tarifnima podštevilkama 7304 39 10 in 7304 59 10 navaja, da zajema „brezšivne jeklene cevi, običajno proizvedene s prediranjem in vročim valjanjem, ali pa s prediranjem in vročim vlečenjem. Običajno jih imenujejo ‚blanks‘. Namenjene so preoblikovanju v cevi drugih oblik in debelin sten, ki imajo manjša dimenzijska odstopanja. Pojavljajo se z grobo odrezanimi robovi in ostrganimi zarobki, vendar so drugače neobdelane. Njihova zunanja in notranja površina sta grobi in neoluščeni. Niso naoljene, prevlečene s cinkom ali pobarvane“. Po preučitvi utemeljitev skupine TMK in ESTA se šteje, da so na podlagi različnih dokumentov, zbranih med preveritvenimi obiski (nabavni nalogi strank in specifikacije, pogodbe med družbami, računi, ki so jih izdali povezani uvozniki, opis standarda ISO 9809-1), te cevi res „polizdelki“ v smislu, da morajo ustrezati nekaterim zahtevam in specifikacijam, kot so „vroče dodelane cevi za jeklenke najvišje kakovosti iz nerjavnega jekla vrste 34CrMo4, ki je predmet UNI EN 10083-1 in DIN 1629, ‚razbeljene‘ in ‚gladkih robov‘, mer, navedenih v nabavnem nalogu“. Poleg tega tudi druge zahteve, ki so navedene v nabavnem nalogu stranke, in specifikacije, kot so „ultrazvočno testiranje pomanjkljivosti, nadzor nad debelino, obliko in premostjo“, kažejo na nadaljnjo predelavo teh cevi, kar pa ne velja za tako imenovane „neobdelane“ izdelke.

(28)

Skupina TMK je trdila, da značilnosti „razbeljenje“ in „gladki robovi“ ne spadajo med merila, navedena v besedilu ustreznih oznak KN in pojasnilu, ki določa, ali je cev „substrat“. V zvezi s tem je treba opozoriti, da besedila v naslovih in ustrezne pojasnjevalne opombe ne vsebujejo vedno izčrpnega seznama vseh značilnosti vključenih izdelkov. V zvezi z zadevnimi izdelki, ki imajo skupne značilnosti z različnimi vrstami blaga, je razvrščanje odvisno od najpomembnejših značilnosti uvoženega blaga. Zato kljub ugotovitvi, da te značilnosti ne spadajo med merila, navedena v besedilu ustreznih oznak KN in pojasnilu, so pomemben element pri ocenjevanju, ali se vrste izdelka lahko štejejo za „neobdelane“ in tako znotraj oznak KN 7304 39 10 in 7304 59 10.

(29)

Skupina TMK je trdila tudi, da te cevi niso bile razbeljene, saj niso bile toplotno obdelane, kot navajajo certifikati preskusa. V zvezi s tem je treba opozoriti, da nabavne specifikacije stranke vsebujejo nasprotujoče si podatke, saj navajajo toplotno obdelavo izdelka. Na te nabavne specifikacije se sklicujejo tudi drugi dokumenti, kot je deklaracija proizvajalca, ki jo je izdala skupina TMK, in specifikacije k pogodbam, ki so jih podpisale skupina TMK ter njena nepovezana stranka.

(30)

Ugotovljeno je bilo tudi, da so bili v navedenih pogodbah med družbami, ki jih je skupina TMK predložila med preveritvenim obiskom, ti izdelki prvotno razvrščeni pod drugo oznako KN (za katero veljajo ukrepi) in bili ponovno razvrščeni pod oznako KN, za katero ukrepi ne veljajo (tudi v OP), čeprav razpoložljive informacije niso navajale nobenih sprememb v zvezi z nabavnim nalogom stranke in specifikacijami izdelka. Skupina TMK je trdila, da so te spremembe oznake KN nepomembne, saj so v okviru veljavnih carinskih pravil klasifikacije pomembne objektivne značilnosti blaga v času njihovega uvoza v Unijo. Čeprav so objektivne značilnosti blaga v času njegovega uvoza v Unijo pomemben element, skupina TMK ne zanika, da je uvrstila vrste izdelka pod oznako, za katero veljajo ukrepi, potem pa je navedeno razvrstitev spremenila brez kakršnih koli sprememb v specifikaciji izdelka. To se šteje za enega izmed elementov, ki vodi do zaključka, da zadevne vrste izdelka spadajo v obseg preiskave.

(31)

Ugotovljeno je bilo tudi, da je bilo na nabavnih specifikacijah nepovezane stranke jasno navedeno, da gre za „polizdelek“ in ne „neobdelan izdelek“ ali „substrat“. V zvezi s slednjim je skupina TMK trdila, da je za carinske namene klasifikacije povsem nepomembno, kako kupec opiše izdelek. V odgovor na to je treba navesti, da je opis izdelka s strani kupca pomemben v smislu, da je kupec dejansko seznanjen z zahtevami izdelka v času naročila. Izjava, da je kupčev opis „povsem nepomemben“, je torej vprašljiva.

(32)

Skratka, polizdelki brezšivnih jeklenih cevi, izdelani s toplotno obdelavo, kupljeni za proizvodnjo takih jeklenk, morajo ustrezati zelo podrobnim tehničnim/kakovostnim/dimenzijskim zahtevam. Te značilnosti vsekakor ne ustrezajo pojmu „neobdelan“, kot navajata pojasnjevalni opombi h KN 7304 39 10 in 7304 59 10, in zato je bilo treba pripombe, ki jih je dala skupina TMK v zvezi z domnevno napačno razlago pojma „neobdelan“ s strani Komisije, zavrniti.

(33)

V nasprotju z več predhodnimi izjavami je skupina TMK trdila tudi, da ti izdelki, ki so bili prodani nepovezani stranki, niso bili namenjeni izključno za isto uporabo, tj. proizvodnjo jeklenk, saj bi se lahko predelali v tako imenovane „precizne cevi“. Skupina je navedla, da prva nepovezana stranka najprej preoblikuje neobdelane izdelke v hladno valjane cevi (ali precizne cevi), ki se nato predelajo v plinske jeklenke. Opozoriti je treba, da ta element ni le v nasprotju s tem, kar je navedla skupina TMK v prejšnjih stališčih, temveč tudi s tem, kar je bilo ugotovljeno iz dokumentov, zbranih med preveritvenimi obiski. Ne glede na zgoraj navedeno je treba opozoriti, da je bila ta dodatna trditev nova, da je bila predložena v pozni fazi in ni bila podprta z dokazi. Poleg tega je skupina predložila dokaze, ki naj bi kazali, da je nepovezana stranka prodajala tudi precizne cevi. Poleg tega, da je bil ta dokaz predložen zelo pozno v preiskavi, je bilo treba opozoriti tudi, da se je dokaz nanašal na obdobje dolgo po koncu OPP in da so se dokumenti nanašali na morebitno prodajo katere koli vrste (ali dela) hladno valjanih izdelkov (cevi). Ti argumenti so bili zato zavrnjeni.

(34)

Večina izvoza zadevnega izdelka proizvajalcev izvoznikov v Unijo je bila opravljena neodvisnim strankam v Uniji prek dveh povezanih trgovskih družb, tj. TMK Europe GmbH, s sedežem v Nemčiji, in TMK Italia s.r.l., s sedežem v Italiji. Izvozna cena za zgoraj navedeni izvoz je bila določena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe na podlagi izvoznih cen, ki so bile dejansko plačane ali se plačujejo, tj. na podlagi dejansko plačanih ali plačevanih cen pri nadaljnji prodaji za povezano družbo prvemu neodvisnemu kupcu v Uniji v OPP, prilagojenih za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, ter za dobiček.

(35)

Omejene količine so bile izvožene neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Izvozna cena za te količine je bila določena na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(36)

Normalna vrednost in izvozna cena proizvajalcev izvoznikov sta bili primerjani na podlagi franko tovarna. Z namenom zagotovitve poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Na tej podlagi so bile opravljene prilagoditve v zvezi s stroški pakiranja, prevoza in kredita ter protidampinškimi dajatvami.

(37)

Skupina TMK je zahtevala, da se upoštevajo nekatere značilnosti, ki se nanašajo na vrsto jekla, navoja in premaza zadevnega izdelka, da bi bila zagotovljena poštena primerjava med zadevnimi izdelki, prodanimi na domačem trgu in za izvoz.

(38)

Zaščitni odbor industrije brezšivnih jeklenih cevi Evropske unije („ESTA“) je trdil, da je kakršna koli zahteva za spremembo opredelitve izdelka ali metodologije, uporabljene v prvotni preiskavi ali poznejšem pregledu, v nasprotju s členom 11(9) osnovne uredbe in se je ne bi smelo upoštevati.

(39)

V zvezi s tem je preiskava pokazala, da zahteva, ki jo je vložila skupina TMK, ni vplivala na opredelitev izdelka, temveč je omogočila identifikacijo dodatnih značilnosti, ki zagotavljajo pošteno primerjavo zadevnih izdelkov z enakimi značilnostmi. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so te dodatne značilnosti vplivale na cene in primerljivost cen.

(40)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo sklenjeno, da je zahtevek utemeljen, in zgoraj navedene lastnosti so bile zato upoštevane.

(41)

Skupina TMK je trdila, da v skladu s členom 11(10) osnovne uredbe pri konstruiranju izvozne cene dajatve, plačane na transakcije DDP („dobavljeno ocarinjeno“), ne bi smele biti odštete. Trdi, da se je v primerjavi z zadnjim celotnim 12-mesečnim obdobjem pred uvedbo protidampinških dajatev na izvoz zadevnega izdelka skupine TMK v Unijo (1. julija 2005–30. junija 2006 ali „referenčno obdobje“) dajatev ustrezno odražala v cenah, zaračunanih v OPP, in nadaljnjih prodajnih cenah v Uniji.

(42)

V tem smislu je bilo ugotovljeno, da cene DDP, zaračunane prvim nepovezanim strankam, niso krile stroškov, kaj šele protidampinških dajatev; te transakcije so na splošno delale izgubo. Treba je tudi opozoriti, da čeprav so se cene za podobne izdelke od referenčnega obdobja povečale za približno 30 %, so se cene surovin, ki v povprečju predstavljajo več kot 50 % stroškov proizvodnje, v istem obdobju povečale za več kot 70 %. Na podlagi zgoraj navedenega se šteje, da prepričljivi dokazi, ki bi kazali, da se dajatev ustrezno odraža v zaračunanih cenah, niso bili predloženi.

(43)

Opozoriti je treba tudi, da tudi če bi se strinjali, da se dajatev odraža v cenah nadaljnje prodaje (quod non), pa člen 11(10) osnovne uredbe zahteva, da cene pri nadaljnji prodaji in nadaljnje prodajne cene odražajo to dajatev.

(44)

Po razkritju je skupina TMK še naprej nasprotovala odbitku dajatev od izvozne cene in je nadalje trdila, da je prilagoditev za stroške plina privedla do izgub, ki pa so bile po njihovem mnenju nedvomno nižje, vendar ni predložila nobenih dodatnih dokazov. Skupina TMK je vztrajala pri stališču, da je dejstvo, da naj bi izvozne cene na ravni franko tovarna presegale stroške proizvodnje, nezakonito, ter ponovno poudarila, da je treba preučiti le, ali se plačane protidampinške dajatve ustrezno odražajo v ceni nadaljnje prodaje, ki jo zaračunavajo njihove nepovezane stranke, ki so kupovale na podlagi DDP. Ker pa cene DDP, zaračunane prvim nepovezanim strankam, tudi brez prilagoditve stroškov za plin niso krile stroškov, kaj šele protidampinške dajatve, in ker so cene surovin v istem obdobju, ki v povprečju predstavljajo več kot 50 % stroškov proizvodnje, narasle za več kot 70 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 42, se šteje, da skupina TMK ni predložila prepričljivih dokazov, da se dajatev ustrezno odraža v zaračunanih cenah ali v cenah nadaljnje prodaje.

(45)

Na podlagi navedenega je bilo treba to trditev zavrniti.

(46)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe se je ločeno za vsakega od proizvajalcev izvoznikov tehtana povprečna normalna vrednost primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno na podlagi franko tovarna. Skupna stopnja dampinga za skupino TMK se določi z izračunom enotne tehtane povprečne stopnje dampinga za proizvajalce izvoznike skupine TMK.

(47)

Na podlagi tega je bila stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, 29,6 %. Po razkritju je skupina TMK opozorila na nekaj očitnih napak v izračunih dampinga pri dveh izmed svojih proizvodnih subjektov. Te napake so bile popravljene in povprečna tehtana stopnja dampinga, ki je bila ugotovljena za skupino TMK, je 28,7 % namesto 29,6 %.

(48)

Opozoriti je treba, da je ta stopnja dampinga, v nasprotju z dokazi prima facie, predloženimi v zahtevku za pregled, višja od veljavne dajatve, ki se uporablja za uvoz od skupine TMK. Povečanje izhaja iz številnih dejavnikov: prvič, dokazi, predloženi v zahtevku za pregled, so zadevali le nekatere transakcije enega od treh proizvajalcev izvoznikov. Nekatere od teh transakcij niso bile povezane z zadevnim izdelkom. Drugič, med preiskavo, kot je navedeno v uvodni izjavi 23, nekatere izvozne transakcije zadevnega izdelka skupine niso bile navedene. Nazadnje, trditve skupine v zvezi z dajatvami kot stroškom (glej uvodne izjave 41 do 45) so bile zavrnjene. Kombinacija teh in drugih elementov, preverjenih med preiskavo, je povzročila povečanje stopnje dampinga.

(49)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je bilo proučeno tudi, ali se spremenjene okoliščine v zvezi z dampingom lahko upravičeno štejejo za trajne.

(50)

Skupina TMK je v svojem zahtevku za pregled navedla, da so spremenjene okoliščine trajne narave, saj je izvedla znatne spremembe v notranji strukturi in precejšnje izboljšave proizvodne opreme, ki so imele neposreden vpliv na stroškovno strukturo.

(51)

Preiskava je pokazala, da so znatne naložbe skupine TMK vodile k večji učinkovitosti in povečanju zmogljivosti. Vendar, ob upoštevanju zvišanja cen surovin in razvoja proizvodnega programa v smeri izdelkov z visoko dodano vrednostjo, zmanjšanja proizvodnih stroškov ni bilo mogoče ugotoviti. Ugotovljeno je bilo, da so izboljšave, navedene v uvodni izjavi 50, strukturne narave in se v bližnji prihodnosti verjetno ne bodo spremenile.

(52)

Poleg tega je bil upoštevan tudi razvoj izvoznih cen za države, ki niso članice EU, v OPP in države EU po OPP. Ugotovljeno je bilo, da je bil izvoz enakih izdelkov v države, ki niso članice EU, izveden na primerljivi ravni cen kot izvoz v EU v istem obdobju. Kar zadeva obdobje po OPP, je bilo ugotovljeno, da je prodaja potekala po nekoliko višjih cenah kot v OPP, kar je v skladu z razvojem cen na mednarodni ravni. Nobenih znakov torej ni bilo, da bi izvozne cene v bližnji prihodnosti precej nihale.

(53)

Glede na rezultate preiskave se zdi primerno spremeniti protidampinško dajatev, ki se uporablja za uvoz zadevnega izdelka skupine TMK, na 28,7 %. Spremenjeno protidampinško dajatev je treba določiti na ravni ugotovljene stopnje dampinga, saj je nižja od stopnje škode, ugotovljene s prvotno preiskavo.

(54)

Zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti sprememba Izvedbene uredbe (EU) št. 585/2012, in dana jim je bila možnost, da izrazijo pripombe –