28.4.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 108/3

(1)

Komisija je z Uredbo (EU) št. 1261/2010 (2) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasno izravnalno dajatev na uvoz nekaterih palic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije.

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 15. februarja 2010 vložila Evropska zveza za železo in jeklo (Eurofer) (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 25 %, celotne proizvodnje nekaterih palic iz nerjavnega jekla Unije.

(3)

Preiskava subvencioniranja in škode je zajela obdobje od 1. aprila 2009 do 31. marca 2010 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP), kakor je navedeno v uvodni izjavi 23 začasne uredbe. Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od leta 2007 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(4)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o uvedbi začasnih izravnalnih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), je več zainteresiranih strani v pisnih izjavah sporočilo svoja stališča glede začasnih ugotovitev. Strani, ki so to zahtevale, so imele tudi možnost za zaslišanje. Komisija je še naprej zbirala informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za sprejetje dokončnih ugotovitev. Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile preučene in po potrebi ustrezno upoštevane.

(5)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih palic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Določeno je bilo tudi obdobje, v katerem so strani lahko predložile svoja stališča v zvezi s tem dokončnim razkritjem.

(6)

Ker v zvezi s stranmi, ki jih postopek zadeva, ni bilo nobenih pripomb, se potrdijo uvodne izjave 5 do 22 začasne uredbe.

(7)

Treba je spomniti, da je bil „zadevni izdelek“, kot je navedeno v uvodni izjavi 24 začasne uredbe, opredeljen kot palice iz nerjavnega jekla, hladno oblikovane ali hladno dodelane, brez nadaljnje obdelave, razen palic okroglega prečnega prereza in s premerom 80 mm ali več, s poreklom iz Indije, trenutno uvrščen v oznake KN 7222 20 21, 7222 20 29, 7222 20 31, 7222 20 39, 7222 20 81 in 7222 20 89.

(8)

En proizvajalec izvoznik v Indiji je trdil, da bi bilo treba palice iz nerjavnega jekla okroglega prečnega prereza in s premerom manj kot 80 mm, vendar zunaj meje dovoljenega odstopanja od H6 do H11, izključiti iz preiskave, ker ne spadajo v obseg izdelka.

(9)

Ta trditev je bila zavrnjena, ker se obseg izdelka ne nanaša na dovoljena odstopanja. Kontrolna številka izdelka v vprašalniku vsebuje polje za dovoljena odstopanja z omejitvijo od H6 do H11, vendar je namenjeno samo primerjavi in nima obvezujočih posledic za izdelek v preiskavi. Zato se sklene, da se izdelke zunaj meje dovoljenega odstopanja od H6 do H11 ne bi smelo izključiti.

(10)

Treba bi bilo opozoriti, da so bili za izračun začasnih stopenj subvencije in škode upoštevani izdelki zunaj meje dovoljenega odstopanja od H6 do H11.

(11)

Ker v zvezi s podobnim izdelkom ni bilo nobene pripombe, se uvodna izjava 25 začasne uredbe potrdi.

(12)

V uvodni izjavi 26 začasne uredbe so navedene naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodelitev subvencij:

(13)

Industrija Unije je podvomila, da Komisija ni upoštevala več shem subvencioniranja, in je zato menila, da so bile subvencije, za katere je bilo ugotovljeno, da so jih prejeli indijski proizvajalci, prenizko ocenjene.

(14)

V odgovor na to bi bilo treba opozoriti, da je pritožba vsebovala veliko število nacionalnih in lokalnih shem subvencioniranja, ki so bile vključene v vprašalnik proizvajalcem izvoznikom in ki jih je Komisija preučila. Vendar je bilo samo za sheme iz uvodne izjave 12 ugotovljeno, da so preiskani proizvajalci izvozniki, vključeni v vzorec, prejeli subvencije.

(15)

Industrija Unije je trdila tudi, da so ugotovitve Komisije v nasprotju z ugotovitvijo Ministrstva za trgovino Združenih držav (Ministrstva za trgovino ZDA) v nedavnem izravnalnem postopku v zvezi z nekaterim izvozom jekla iz Indije, v okviru katerega so bile ugotovljene veliko višje subvencije. Vendar bi bilo treba opozoriti, da je ta ugotovitev povezana z drugačnim izdelkom in zajema drugačno obdobje preiskave. Zato se ta trditev zavrne.

(16)

Ker ni bilo nobene druge pripombe, se uvodne izjave 26 do 28 začasne uredbe potrdijo.

(17)

Več strani je trdilo, da se DEPBS ne bi smelo obravnavati kot izravnalno subvencijo, ker je namen te sheme izravnati carine na uvoz. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 38 začasne uredbe, ta shema ne more veljati za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, saj ni usklajena s pravili iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Zlasti izvoznik ni nikakor obvezan dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev, v proizvodnem postopku, znesek kredita pa ni izračunan glede na dejansko porabljene surovine. Poleg tega ni niti sistema niti postopka, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem procesu izvoznega izdelka oziroma ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je tudi upravičen do ugodnosti v okviru DEPBS ne glede na to, ali sploh uvaža surovine. Za dodelitev ugodnosti zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bile uvožene kakršne koli surovine. Tako so izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot surovine, še vedno upravičeni do ugodnosti v okviru DEPBS. Zato se te trditve zavrnejo.

(18)

V primeru prodaje licence DEPB je ena stran trdila, da je bila dejanska prodajna cena nižja od vrednosti licence in da je bila ugodnost zato nižja. V zvezi s tem bi bilo treba opozoriti, da je bila ugodnost v okviru te sheme izračunana na podlagi zneska kredita, odobrenega z licenco, ne glede na to, ali je bila licenca uporabljena za izravnavo carin na uvoz oziroma ali je bila licenca dejansko prodana. Šteje se, da je prodaja licence po ceni, nižji od nominalne vrednosti, izključno tržna odločitev, ki ne spremeni zneska ugodnosti, prejete v okviru te sheme. Zato se ta trditev zavrne.

(19)

Ena stran je nadalje trdila, da tudi če se je DEPBS obravnavala kot izravnalna, ugodnost, prejeta v okviru sheme, ne bi smela temeljiti na izvozni vrednosti, temveč bolj na dejanski uporabi licence DEPB. V zvezi s tem bi bilo treba spomniti, da je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalne subvencije, v skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe izračunan glede na ugodnost za prejemnika, za katerega je bilo ugotovljeno, da je obstajal med OP. V tem smislu se je štelo, da je ugodnost dodeljena prejemniku takrat, ko se izvede izvozna transakcija na podlagi te sheme. V navedenem trenutku se lahko indijska vlada odpove carinam, kar predstavlja finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, ki med drugim navaja znesek kredita DEPBS, ki se odobri za to izvozno transakcijo, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija odobri ali ne. Na podlagi dejstva, da se družba zaveda, da bo prejela subvencijo v okviru DEPBS, je družba v ugodnejšem položaju, saj lahko zaradi subvencij ponudi nižje cene. Za ugotovitev dodelitve ugodnosti je ključen trenutek izvoza in ne kasnejša uporaba, ker je izvoznik, ki že ima takšno pravico, v finančno smislu „na boljšem“. Zato se ta trditev zavrne.

(20)

Ker v zvezi s to shemo ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave 29 do 41 začasne uredbe potrdijo.

(21)

Ena stran je trdila, da bi bilo treba AAS obravnavati kot sistem povračila dajatev, ker se uvoženi materiali uporabljajo za proizvodnjo izvoznega blaga. V odgovor na to trditev je bilo v uvodni izjavi 54 začasne uredbe pojasnjeno, da se v tem primeru uporabljena podshema ne more šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Indijska vlada ni učinkovito uporabljala svojega sistema ali postopka preverjanja, da bi potrdila, ali in v kakšnih količinah so bile surovine porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka (Priloga II(II)(4) k osnovni uredbi in v primeru shem nadomestnih povračil Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). Prav tako se šteje, da standardni input-output normativi (SIONs) za zadevni izdelek niso bili dovolj natančni in sami ne morejo predstavljati sistema preverjanja dejanske potrošnje, ker zasnova navedenih standardov indijski vladi ne omogoča dovolj natančnega preverjanja količin surovin, porabljenih v izvozni proizvodnji. Indijska vlada tudi ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanske porabe surovin, čeprav bi to v odsotnosti učinkovito uporabljenega sistema preverjanja (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi) morala storiti. Proti tej podshemi se torej lahko uvedejo izravnalni ukrepi, trditve pa se zavrnejo.

(22)

V zvezi z izračunom zneska subvencije in v nasprotju z vlogo ene strani, je pri določanju zneska ugodnosti, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, treba upoštevati ugodnost AAS, ki se nanaša na izdelke, drugačne od zadevnega izdelka. V okviru ASS ni nobene obveznosti, ki omejuje uporabo ugodnosti za uvoz dajatev prostih surovin, povezanih z posameznim izdelkom. Posledično lahko zadevnemu izdelku koristijo vse dodeljene ugodnosti AAS.

(23)

Ker v zvezi s to shemo ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave 42 do 58 začasne uredbe potrdijo.

(24)

Ker v zvezi s to shemo ni bilo nobene pripombe, se uvodna izjava 59 začasne uredbe potrdi.

(25)

Pred obravnavo številnih pripomb družbe, ki je bila izbrana v vzorec in je imela status izvozno usmerjenega obrata (EOU), bi bilo treba spomniti, da je ključna obveznost EOU, kot je določeno v Zunanjetrgovinski politiki 2004–2009 in Zunanjetrgovinski politiki 2009–2014, doseči neto devizni zaslužek, kar pomeni, da mora biti v referenčnem obdobju (5 let) skupna vrednost izvoza višja od skupne vrednosti uvoženega blaga. Načeloma so lahko v EOUS vključena vsa podjetja, ki izvažajo svojo celotno proizvodnjo blaga in storitev.

(26)

Zato so izvozno usmerjeni obrati upravičeni do številnih koncesij, navedenih v uvodni izjavi 66 začasne uredbe. Izvozno usmerjeni obrati so zakonsko odvisni od opravljenega izvoza in se zato štejejo za specifične in se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 4(4) osnovne uredbe. Izvozni cilj EUO, kot je določen v poglavju 6.1 Zunanjetrgovinske politike 2009–2014, je osnovni pogoj za pridobitev subvencij.

(27)

Vse izjeme, do katerih je EOU upravičen, so zakonsko pogojene z opravljenim izvozom. EOUS se ne more šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih pravil iz Priloge I (točki (h) in (i)), Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi.

(28)

Poleg tega ni bilo potrjeno, da ima indijska vlada vzpostavljen sistem ali postopek preverjanja za ugotavljanje, ali in v kakšnem obsegu so bile brez dajatve in/ali prometnega davka nabavljene surovine porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka (Priloga II(II)(4) k osnovni uredbi in v primeru nadomestnih shem povračil Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). Cilj vzpostavljenega sistema preverjanja je spremljanje obveznosti neto deviznih zaslužkov in ne potrošnja uvoza v zvezi s proizvodnjo izvoznega blaga.

(29)

V zvezi s stranjo, ki ima status EOU, za uvedbo izravnalnega ukrepa za katero koli ugodnost veljata dva pogoja: (i) neobstoj sistema preverjanja in (ii) obstoj presežnega odpusta. V odgovor na to bi bilo treba opozoriti, da je za indijsko vlado ključno, da dokaže, da je vzpostavila ustrezen sistem preverjanja za ugotavljanje, katere surovine so bile porabljene v proizvodnem postopku in v kakšnem obsegu. Neobstoj ustreznega sistema preverjanja bo nadalje obravnavan v nadaljnjem besedilu. Vprašanje izdaje presežnega odpusta je pomembno samo v primeru, kadar je bilo ugotovljeno, da je shema, v tem primeru EOUS, shema povračila dajatev v dobri veri, ki izpolnjuje zahteve iz prilog I, II in III k osnovni uredbi. Kot že pojasnjeno v uvodni izjavi 27, se EOUS ne more šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe.

(30)

Stran je nadalje poudarila, da je sistem EOU, ki omogoča dajatev prost uvoz surovin za izvoz končnega blaga. Stran je trdila, da se sistem EOU lahko izenači s posebnim carinskim postopkom oprostitve pri aktivnem plemenitenju in ne povračilom dajatev. Trdila je, da ne glede na to, ali je rezultat teh dveh sistemov teoretično enak (izvoz blaga, ki vsebuje surovine, za katere izpadejo dajatve na uvoz), med njima obstajajo znatne razlike. V podporo trditvi je stran navedla, da ima izvoznik v sistemu povračila dajatev pravico, da zahteva povračilo dajatev za surovine, ki jih vsebuje končno blago. V sistemu aktivnega oplemenitenja je izvoznik oproščen kakršne koli uvozne dajatve, vendar je zakonsko obvezan plačati dajatve za vsakršno končno blago, ki ga proda na domačem trgu. Stran je trdila, da v okviru slednjega sistema presežni odpust ni mogoč.

(31)

V odgovor na to bi bilo najprej treba opozoriti, da se obstoj presežnega odpusta lahko ugotovi samo v primerih, v katerih je vzpostavljen sistem preverjanja, katerega cilj je spremljanje porabe uvoza glede na proizvodnjo izvoznega blaga. Glede trditve strani, da EOU ni shema za povračilo dajatev, bi bilo treba opozoriti, da opomba 2 v Prilogi I k osnovni uredbi jasno določa, da za namene osnovne uredbe „odpust ali povračilo“ vključuje celotno ali delno oprostitev ali odložitev plačila uvoznih dajatev. Pojasniti bi bilo treba, da je osnovni koncept sheme povračila dajatev ali sheme oprostitve enak, torej dajatve na uvoz surovin bodisi niso plačljive bodisi niso vračljive pod pogojem, da se take surovine uporabljajo v proizvodnji izdelkov, ki se nato izvažajo. Nenazadnje bi bilo treba pojasniti, da mora EOUS za ugotovitev, ali naj se obravnava kot sistem povračila dajatev v dobri veri, izpolnjevati zahteve iz prilog I, II in III k osnovni uredbi.

(32)

Stran je nadalje trdila, da je EOU predmet ustreznega sistema preverjanja in nadaljnjih ukrepov preverjanja v zvezi z njegovim izvozom in prodajo na domačem trgu. Stran je trdila, da nista bili pomembni le Zunanjetrgovinska politika in Priročnik o postopkih, ki določa zakone in postopke za EOU. Prav tako bi bilo treba raziskati, ali obstajajo drugi indijski zakoni in predpisi, ki določajo razumen in učinkovit sistem preverjanja. V podporo svoji trditvi je stran navedla, da je v skladu z oddelkom 6.10.1 Priročnika o postopkih pravno zavezana k vodenju ustreznih računov in predložitvi digitalno podpisanih četrtletnih in letnih poročil o napredku v zvezi z uvozom, nakupi na domačem trgu, izvozom in domačo prodajo. Stran je nadalje trdila, da je pri domači prodaji v skladu z osrednjim zakonom o trošarinah (Central Excise Act) iz leta 1944 pravno zavezana k izdaji davčnega računa, na katerem so na primer jasno označeni plačljivi davki. V skladu z mesečnimi zahtevami iz osrednjega zakona o trošarinah mora stran organom predložiti tudi podrobne podatke o domači prodaji. Prav tako je stran v skladu z zakonom o gospodarskih družbah iz leta 1956 in veljavnimi računovodskimi standardi pravno zavezana k zagotovitvi podrobnih podatkov o uvozu in domači nabavi ter izvozu in domači prodaji v svojih revidiranih računovodskih izkazih.

(33)

V odgovor na to je treba navesti, da ni dvoma, da zakon o gospodarskih družbah lahko zagotavlja okvir za računovodske standarde v Indiji. Vendar je za dostop do uvedbe izravnalnega ukrepa za EOU pomembno vprašanje, ali je indijska vlada vzpostavila sistem, ki lahko potrdi, ali in v kakšnem obsegu so bile dajatev ali davkov proste surovine porabljene v proizvodnji izvoznega blaga.

(34)

Namen zahtev iz osrednjega zakona o trošarinah je popolnoma drugačen, torej zagotoviti, da se v primeru prodaje na domačem trgu v Indiji plačajo veljavni davki. Namen osrednjega zakona o trošarinah ni preverjanje dajatev prostega uvoza materiala oziroma nadzorovanje povezave med dajatve prostimi surovinami in nastalimi izvoznimi izdelki, da bi se štele za sheme za povračilo dajatev.

(35)

Glede uvedbe nadaljnjih ukrepov preverjanja bi bilo treba spomniti, kot je navedeno v uvodni izjavi 69 začasne uredbe, da EOU nikoli ni obvezan k povezavi vsake uvozne pošiljke z namembnim krajem nastalega izdelka. Vendar bi samo tak nadzor pošiljk indijskim organom zagotovil dovolj podatkov o končnem namembnem kraju surovin, da bi preverili, ali oprostitve dajatev/prometnega davka ne presegajo količine surovin za proizvodnjo za izvoz.

(36)

Zato je bilo kljub natančni preučitvi predloga te strani potrjeno, da indijska vlada nima učinkovitega sistema ali postopka preverjanja za potrditev, ali in v kakršnem obsegu so bile dajatev in prometnega davka prosto nabavljene surovine porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka (Priloga II(II)(4) k osnovni uredbi in v primeru shem nadomestnih povračil Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). Indijska vlada tudi ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanske količine zadevnih surovin, čeprav bi to ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi) običajno morala storiti. Poleg tega indijska vlada ni predložila nobenega dokaza o tem, da je prišlo do presežnega odpusta.

(37)

Stran je trdila, da bi Komisija za namene izračuna subvencije morala upoštevati carine, plačane na domačo prodajo končnih izdelkov. V odgovor na to trditev bi bilo treba opozoriti, da ima EOU možnost, da proda del svoje proizvodnje na domačem trgu, čeprav je namen uvedbe EOU doseči neto devizni zaslužek. V okviru EOUS se bo blago obravnavalo kot uvoženo blago, čeprav je treba plačati samo stopnjo koncesijske dajatve v višini 50 %. EOU kot tak zato ni v drugačnem položaju kot druga podjetja, ki delujejo na domačem trgu, kar pomeni, da bi bilo treba plačati ustrezne dajatve ali davke na kupljeno blago. V tem smislu bi moralo biti jasno, da odločitev indijske vlade, da obdavči blago za potrošnjo na domačem trgu, ne pomeni, da oprostitev uvoznih dajatev in povračilo prometnih davkov za EOU ni ugodnost glede na izvozno prodajo zadevnega izdelka. Poleg tega prodaja na domačem trgu ne vpliva na splošnejšo oceno o obstoju ustreznega sistema preverjanja.

(38)

Stran je trdila tudi, da Komisija pri računanju zneska subvencije uporablja napačen imenovalec. Stran je trdila, da je pravilni imenovalec promet od celotne prodaje in ne promet od izvozne prodaje. To trditev je treba zavrniti. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil znesek subvencije (števec), izračunan v okviru sheme, dodeljen glede na celoten izvozni promet v OP kot ustrezni imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom. Možnost, da EOU proda del svoje proizvodnje na domačem trgu, ne spremeni dejstva, da ima EOUS jasen izvozni cilj.

(39)

Nenazadnje je stran trdila, da bi morala biti ugodnost, dodeljena družbi, med trenutkom uvoza surovin in trenutkom izvoza končnih palic iz nerjavnega jekla iz Indije enaka stroškom kredita, ki indijski vladi izpadejo. V podporo svoji trditvi se je stran sklicevala na nedavno predhodno ugotovitev Ministrstva za trgovino ZDA pri protidampinškem pregledu novega vkrcevalca, v okviru katerega so se neplačane dajatve obravnavale kot brezobrestno posojilo družbi v trenutku uvoza. V odgovor na to je treba opozoriti, da Komisija ni obvezana k uporabi kakršne koli metodologije izračunavanja, ki jo uporablja Ministrstvo za trgovino ZDA, temveč k uporabi določb osnovne uredbe. Metodologija izračunavanja, uporabljena v tem primeru, je pojasnjena v uvodnih izjavah 75 in 76 začasne uredbe. V vsakem primeru pa bi ta trditev veljala le, če bi bile dajatve zgolj odložene (opomba 3 v Prilogi I k osnovni uredbi) in ne oproščene, kot velja v tem primeru.

(40)

Glede na navedeno se uvodne izjave 60 do 77 začasne uredbe potrdijo.

(41)

Ena stran je priznala, da je za svoj izvoz prejela preferencialni kredit, vendar je trdila, da je bila stopnja tega kredita bistveno višja od stopnje prevladujočih kreditov v EU in da se zato ne bi smela obravnavati kot subvencija.

(42)

V odgovor na to bi bilo treba opozoriti, da je bil znesek subvencije izračunan na podlagi razlike med obrestmi, plačanimi za izvozne kredite, in zneskom, ki bi ga bilo treba plačati za običajne komercialne kredite, ki jih je uporabila zadevna družba v Indiji. V tem primeru je bilo za izračun zneska subvencije uporabljeno domače referenčno merilo. Zato se ta trditev zavrne.

(43)

Ker v zvezi s tem ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave 78 do 86 začasne uredbe potrdijo.

(44)

Višina subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, je v skladu z določbami osnovne uredbe, izražena ad valorem, od 3,3 % do 4,3 %. Ker so te subvencije na isti ravni, kot je navedeno v uvodni izjavi 87 začasne uredbe, se navedena uvodna izjava potrdi.

(45)

Metodologija za določitev stopnje subvencije za sodelujoče družbe, ki niso vključene v vzorec, je bila določena v uvodni izjavi 88 začasne uredbe. V skladu s členom 15(3) osnovne uredbe je stopnja subvencije za sodelujoče družbe, ki niso zajete v vzorcu, 4,0 % in je izračunana na podlagi tehtanega povprečja stopnje subvencije, določene za sodelujoče družbe v vzorcu. Zato se uvodna izjava 88 začasne uredbe potrdi.

(46)

Podlaga za določitev stopnje subvencije na ravni države je bila določena v uvodni izjavi 89 začasne uredbe. Ker v zvezi s tem ni bilo nobenih pripomb, se uvodna izjava 89 začasne uredbe potrdi.

(47)

Ker v zvezi z industrijo Unije ni bilo nobenih pripomb, se uvodne izjave 90 do 93 začasne uredbe potrdijo.

(48)

Ker v zvezi s škodo ni bilo nobenih pripomb, se uvodne izjave 94 do 122 začasne uredbe potrdijo.

(49)

Ker v zvezi z vzročno zvezo ni bilo nobenih pripomb, se uvodne izjave 123 do 136 začasne uredbe potrdijo.

(50)

Ker v zvezi z interesom Unije ni bilo nobenih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 137 do 148 začasne uredbe potrdijo.

(51)

Ena stran je trdila, da povprečna stopnja dobička pred odbitkom davka 9,5 %, ki je temeljila na situaciji iz leta 2007 in se je uporabila za izračun neškodljive cene, da se določi stopnja škode, ni bila reprezentativna za dolgoročno stopnjo dobička industrije pred odbitkom davka. Bilo je navedeno, da se je leto, na katerem je temeljil ta dobiček, štelo za izredno leto, in da bi bili leti 2005 in 2006 bolj reprezentativni, ker sta to bili običajni poslovni leti s stopnjami dobička od 4 % do 6 %.

(52)

Ciljni dobiček, ki se je uporabljal v začasni fazi, je temeljil na tehtani povprečni stopnji dobička, ki so jo vzorčeni proizvajalci Unije dosegli leta 2007. To leto se je štelo za najbližje reprezentativno leto, ko proizvajalci Unije niso utrpeli škodljivega subvencioniranja. Zato se pripomba zavrne, stopnja dobička, uporabljena v začasni fazi, pa se potrdi.

(53)

Ker niso bile prejete nobene druge pripombe v zvezi s stopnjo odprave škode, se uvodne izjave 149 do 153 začasne uredbe potrdijo.

(54)

Metodologija, uporabljena v začasni uredbi, se potrdi.

(55)

Glede na navedeno in v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe bi bilo treba uvesti dokončno izravnalno dajatev na ravni, ki omogoča odpravo škode, povzročene s subvencioniranim uvozom, ne da bi se presegla ugotovljena stopnja subvencije.

(56)

Na podlagi navedenega so bile stopnje izravnalnih dajatev določene na podlagi primerjave med stopnjami odprave škode in stopnjami subvencij. V skladu s tem so predlagane stopnje izravnalnih dajatev naslednje:

(57)

Stopnje izravnalnih dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato se v njih kaže situacija, ki je bila med preiskavo ugotovljena v zvezi s temi družbami. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja „za vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz Indije, ki jih proizvajajo te družbe, torej navedeni specifični pravni subjekti. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, ne morejo koristiti teh stopenj, pri čemer zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(58)

Kakršen koli zahtevek za uporabo določene stopnje izravnalne dajatve za posamezno družbo (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih subjektov) bi bilo treba nemudoma nasloviti na Komisijo (5) skupaj z vsemi ustreznimi podatki, zlasti o kakršni koli spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezane na primer s to spremembo imena ali to spremembo proizvodnih in prodajnih subjektov. Če bo primerno, bo ta uredba ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(59)

Glede na višino ugotovljenih stopenj subvencij in glede na raven škode, povzročene industriji Unije, se zdi potrebno, da se zneski, zavarovani z začasno izravnalno dajatvijo, uvedeno z začasno uredbo, dokončno poberejo –