„49.

V vabilu na obravnavo se stranke obvesti o morebitnih ukrepih organizacije, ki jih določi Sodišče. Med ukrepi je lahko ta, da se stranke, ki so vabljene na obravnavo, pozove, naj odgovorijo na nekatera vprašanja, zavzamejo stališča o vprašanjih med podajanjem ustnih navedb ali se pri tem osredotočijo na nekatere vidike zadeve, ali naj se stranke, ki zagovarjajo enaka stališča, za obravnavo med seboj posvetujejo glede skupne obrambe.

Pred začetkom obravnave se zastopnike in odvetnike povabi na kratek sestanek s sodečim senatom, ki je namenjen pripravi obravnave. Sodnik poročevalec in generalni pravobranilec lahko ob tej priložnosti opredelijo točke, glede katerih so zaželena dodatna pojasnila v ustni obravnavi.

50.

Obravnava je navadno sestavljena iz treh delov: podajanja ustnih navedb, vprašanj članov Sodišča in replik.

Ker je Sodišče že seznanjeno z dokumenti, ki so bili predloženi v pisnem postopku, je namen podajanja ustnih navedb izpostaviti ali podrobno razložiti točke, ki jih oseba, ki jih podaja, šteje za zlasti pomembne pri odločitvi Sodišča. Med podajanjem ustnih navedb se je treba izogibati ponavljanju navedb iz pisnega postopka. Ponovna navedba dejanskega in pravnega okvira zadeve po navadi ni potrebna.

Podajanje ustnih navedb je priporočljivo začeti s predstavitvijo njihove strukture.

Na morebitna vprašanja, ki jih je Sodišče postavilo vnaprej, da bi se nanje odgovorilo na obravnavi, je treba odgovoriti v sklopu ustnih navedb.

Kadar Sodišče udeležence obravnave pozove, naj se pri podajanju ustnih navedb osredotočijo na nekatere točke, ti ne bi smeli navajati drugih vidikov zadeve, razen če menijo, da so ti zlasti pomembni za odločitev Sodišča.

Udeleženci, ki zagovarjajo podobna stališča, se morajo, kolikor je to mogoče, izogibati ponovnemu navajanju argumentov, ki so že bili predstavljeni na isti obravnavi.

Glede trajanja podajanja ustnih navedb glej točko 51 spodaj.

Namen vprašanj članov Sodišča je po navadi omogočiti tistim, ki podajajo ustne navedbe, da glede nanje in na predložene dokumente v pisnem postopku pojasnijo ali podrobno razložijo nekatere točke.

Namen replik je omogočiti osebam, ki podajajo ustne navedbe, da na kratko odgovorijo na stališča, podana na obravnavi, a le če menijo, da je to potrebno. Replika se mora nanašati samo na odgovor na navedena stališča in tega ne sme presegati.

51.

Podajanje ustnih navedb pred občnim senatom, velikim senatom ali senatom petih sodnikov je omejeno na dvajset minut, pred senatom treh sodnikov pa na petnajst minut. Podajanje ustnih navedb intervenienta je pred vsemi senati omejeno na petnajst minut.

Podaljšanje tega časa je izjemoma dovoljeno na obrazložen predlog. Tak predlog mora Sodišče prejeti najpozneje dva tedna pred obravnavo.

V vabilu na obravnavo so zastopniki in odvetniki povabljeni, naj sodnega tajnika obvestijo o predvidenem trajanju podajanja ustnih navedb. Ti podatki so potrebni za načrtovanje dela Sodišča in senatov, zato se najavljenega časa ne sme prekoračiti.“