31.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 29/1

(1)

Komisija je 26. septembra 2007 prejela pritožbo, ki jo je na podlagi člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), vložil Evropski zavod za industrijske pritrdilne elemente („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 25 % celotne proizvodnje nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla v Skupnosti.

(2)

Ta pritožba je vsebovala dokaze o dampingu nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) in o materialni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Postopek se je začel 9. novembra 2007 z objavo obvestila o začetku (2) v Uradnem listu Evropske unije („obvestilo o začetku“).

(4)

Glede na potrebo po dodatni obravnavi nekaterih vidikov preiskave je bila sprejeta odločitev o nadaljevanju preiskave brez uvedbe začasnih ukrepov glede uvoza nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz LRK.

(5)

Vsem zainteresiranim strankam je bilo 4. avgusta 2008 predloženo obvestilo s podrobnimi informacijami o predhodnih ugotovitvah na takratni stopnji preiskave („obvestilo“), s katerim so bile stranke pozvane tudi k predložitvi pripomb k navedenim ugotovitvam.

(6)

Po navedenem datumu je preiskava med drugim obravnavala interese Skupnosti, izvedena pa je bila tudi podrobna analiza obsega izdelka/primerljivosti izdelka, ki so ji oporekale različne zainteresirane stranke.

(7)

Proizvajalci Skupnosti pritožniki, drugi proizvajalci Skupnosti, proizvajalci izvozniki, uvozniki, uporabniki, združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, ter predstavniki vlade LRK so bili uradno seznanjeni z začetkom postopka. Zainteresirane stranke so imele možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(8)

Več zainteresiranih strank je pisno izrazilo svoja stališča, zlasti glede izbire primerljive države, razlik v vrsti in kakovosti med kitajskimi pritrdilnimi elementi in pritrdilnimi elementi, ki jih proizvajajo in prodajajo proizvajalci Skupnosti, položaja pritožnikov, škode in interesov Skupnosti. Poleg tega je bilo vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, zaslišanje odobreno.

(9)

Vse zainteresirane stranke (proizvajalci Skupnosti, uvozniki Skupnosti in kitajski proizvajalci izvozniki), ki so predložile stališča glede obsega izdelka, so se udeležile polemične razprave, ki je potekala 18. septembra 2008 v skladu s členom 6(6) osnovne uredbe pod okriljem pooblaščenca za zaslišanje („polemična razprava“).

(10)

Glede na veliko število znanih proizvajalcev izvoznikov v LRK ter veliko število proizvajalcev in uvoznikov Skupnosti je bilo v skladu s členom 17 osnovne uredbe v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje za ugotavljanje dampinga in škode.

(11)

Kot je navedeno zgoraj, je bilo glede na veliko število proizvajalcev izvoznikov v LRK v obvestilu o začetku predlagano vzorčenje v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe.

(12)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce uvoznike pozvala, da se javijo v 15 dneh od začetka preiskave in zagotovijo osnovne informacije o svojem izvozu in domači prodaji ter imena in dejavnosti vseh njihovih povezanih družb, vključenih v proizvodnjo in/ali prodajo zadevnega izdelka. O tem so bili obveščeni tudi organi v LRK.

(13)

Javilo se je skupaj 120 družb ali skupin družb v LRK in v določenem roku predložilo zahtevane informacije. Vendar se je na podlagi predloženih podatkov pokazalo, da nekatere od teh družb ali skupin družb ne proizvajajo pritrdilnih elementov same, medtem ko so druge poročale o izvozu pritrdilnih elementov v Skupnost, ki so jih proizvedle povezane družbe. Tiste družbe ali skupine, ki so v obdobju preiskave proizvajale in izvažale zadevni izdelek v Skupnost ter izrazile željo, da bi bile vključene v vzorec, so bile obravnavane kot sodelujoče družbe in upoštevane pri izbiri vzorca. Od 120 družb ali skupin, ki so se javile na začetku preiskave, se je pri izbiri vzorca upoštevalo 110.

(14)

Za proizvajalce izvoznike, ki se niso javili v navedenem roku, se je štelo, da ne sodelujejo v preiskavi.

(15)

V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe so bili izbrani izvozniki z največjim obsegom izvoza v Skupnost, da bi se dosegel največji reprezentativni obseg izvoza, ki bi se lahko primerno preučil v razpoložljivem času.

(16)

Na podlagi tega je bil izbran vzorec devetih kitajskih proizvajalcev izvoznikov ali skupin. Izbrane družbe so predstavljale 61 % izvoza sodelujočih družb zadevnega izdelka v Skupnost in 39 % skupnega izvoza iz LRK.

(17)

V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki in organi LRK možnost, da predložijo pripombe o izbiri vzorca.

(18)

Veliko kitajskih izvoznikov je trdilo, da bi morali biti vključeni v vzorec zaradi posebnih okoliščin v zvezi z njihovimi družbami, na primer zaradi dejstva, da proizvajajo posebne vrste izdelkov, ki jih domnevno ne proizvajajo družbe, izbrane za vzorec. Vendar vrste pritrdilnih elementov iz železa ali jekla, ki jih proizvajajo izvozniki, niso bile merilo za izbiro vzorca. Kot je navedeno v uvodni izjavi 15, so bili upoštevani izvozniki z največjim obsegom izvoza v Skupnost. To je v skladu z zahtevami iz člena 17(1) osnovne uredbe.

(19)

Vzorčenim družbam so bili poslani vprašalniki in vse so v določenih rokih poslale odgovore.

(20)

Pet družb, ki niso bile vključene v vzorec, je predložilo izpolnjene vprašalnike z namenom zahteve po individualni obravnavi v skladu s členom 9(6) in členom 17(3) osnovne uredbe. Štiri zahteve so bile odobrene. Ker peta družba ni sama proizvajala zadevnega izdelka, je bila njena zahteva zavrnjena.

(21)

Po dokončnem razkritju je en izvoznik trdil, da je treba družbe, ki so bile obravnavane individualno, šteti kot del vzorca za uporabo člena 9(5) osnovne uredbe. Drug izvoznik je trdil, da bi Komisija morala povečati prvotni vzorec, ne pa sprejeti zahtev po individualni obravnavi v skladu s členom 17(3). V zvezi s tem je treba opozoriti, da se vzorec še vedno šteje za dovolj reprezentativnega. Tudi potem, ko štiri vzorčene družbe niso sodelovale, kot je navedeno v uvodni izjavi 62, so preostale vzorčene družbe predstavljale 54 % skupnega izvoza sodelujočih družb zadevnega izdelka v Skupnost. Poleg tega je zaradi objektivnosti in preglednosti primerno, da se vzorec izbere na začetku postopka in se ohrani skozi ves postopek, razen če obstajajo razlogi, da se ta vzorec ne šteje več za reprezentativnega. Nenazadnje je iz istih razlogov vzorčenje treba obravnavati kot različno in ločeno od odobritve individualne obravnave v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe.

(22)

Kot je navedeno zgoraj, je bilo glede na veliko število proizvajalcev v Skupnosti v obvestilu o začetku predlagano vzorčenje v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe.

(23)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce Skupnosti zaprosila, da se javijo v 15 dneh od začetka preiskave in zagotovijo osnovne informacije o svoji proizvodnji in prodaji ter imena in dejavnosti vseh svojih povezanih družb, vključenih v proizvodnjo in/ali prodajo zadevnega izdelka.

(24)

Skupaj 46 proizvajalcev Skupnosti, ki so v obdobju preiskave proizvajali zadevni izdelek v Skupnosti in izrazili željo, da bi bili v navedenem obdobju vključeni v vzorec, so bili obravnavani kot sodelujoče družbe in upoštevani pri izbiri vzorca.

(25)

Ti proizvajalci Skupnosti so predstavljali več kot 30 % ocenjene proizvodnje v Skupnosti leta 2006. Šteje se, da ti proizvajalci sestavljajo industrijo Skupnosti, kot je navedeno v uvodni izjavi 114.

(26)

Nekateri uvozniki v Skupnosti in tudi nekateri proizvajalci izvozniki so izrazili dvom glede vprašanja položaja industrije Skupnosti. Nekatere zainteresirane stranke so po objavi obvestila o začetku dejansko predložile sezname proizvajalcev Skupnosti, s katerimi domnevno niso bila opravljena posvetovanja v zvezi z njihovo podporo postopku ali drugim. Zato je bil vsem tem proizvajalcem poslan vprašalnik. Več družb se je javilo na lastno pobudo, ne da bi prejele vprašalnik. Vendar nobeden od odgovorov teh proizvajalcev ni poslabšal položaja, omenjenega v prejšnji uvodni izjavi. Veliko teh družb je dejansko podprlo pritožbo.

(27)

V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe so bili med proizvajalci Skupnosti, ki sestavljajo industrijo Skupnosti, v vzorec izbrani izvozniki Skupnosti z največjim obsegom proizvodnje, da bi se dosegel največji reprezentativni obseg proizvodnje podobnega izdelka, proizvedenega v Skupnosti, ki bi se lahko primerno preučil v razpoložljivem času.

(28)

Na podlagi tega je bil izbran vzorec sedmih proizvajalcev. Izbrane družbe so predstavljale približno 70 % proizvodnje industrije Skupnosti. Potem, ko se je en vzorčeni proizvajalec štel za nesodelujočega proizvajalca, se je ta odstotek znižal na okrog 65 %.

(29)

V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so imeli sodelujoči proizvajalci Skupnosti možnost, da predložijo pripombe o izbiri vzorca. Prejete niso bile nobene pripombe, ki bi upravičevale spremembo vzorca.

(30)

Vzorčenim družbam so bili poslani vprašalniki in vse so v določenih rokih poslale odgovore.

(31)

Kot je navedeno zgoraj, je bilo glede na veliko število uvoznikov v Skupnosti v obvestilu o začetku predlagano vzorčenje v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe.

(32)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse uvoznike Skupnosti zaprosila, da se javijo v 15 dneh od začetka preiskave in zagotovijo osnovne informacije o svojem uvozu in prodaji ter imena in dejavnosti vseh njihovih povezanih družb, vključenih v proizvodnjo in/ali prodajo zadevnega izdelka.

(33)

Javilo se je skupaj 45 družb ali skupin družb v Skupnosti in v določenem roku predložilo zahtevane informacije, kar je skoraj 29 % celotnega obsega uvoza v Skupnost.

(34)

V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe so bili izbrani uvozniki Skupnosti z največjim obsegom prodaje, da bi se dosegel največji reprezentativni obseg, ki se lahko razumno preuči. Zato je bilo v vzorec izbranih 7 največjih uvoznikov v smislu obsega prodaje. Vzorčenim družbam so bili poslani vprašalniki in vse so v določenih rokih poslale odgovore.

(35)

Da bi proizvajalci izvozniki v LRK lahko predložili zahtevek za TGO ali IO, če tako želijo, so bile kitajskim proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, znanim združenjem izvoznikov in organom LRK poslani obrazci zahtevka. 106 proizvajalcev izvoznikov je vložilo zahtevek za TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe. Vse te družbe so vložile zahtevek tudi za IO, če bi bilo v preiskavi ugotovljeno, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO. Dve drugi družbi sta zahtevali samo IO. Vseh devet družb, izbranih v vzorec, je vložilo zahtevek za TGO in IO.

(36)

Vprašalniki so bili poslani vzorčenim proizvajalcem izvoznikom v LRK in štirim proizvajalcem izvoznikom v LRK, ki jim je bila odobrena individualna obravnava, vzorčenim proizvajalcem in uvoznikom Skupnosti ter uporabnikom v Skupnosti. Odgovore je predložilo 9 vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v LRK, 4 proizvajalci izvozniki, ki jim je bila odobrena individualna obravnava, izvoznik v LRK, ki ni bil izbran v vzorec in ki je zahteval individualno obravnavo, vendar mu ta ni bila odobrena, kot je navedeno v uvodni izjavi 20, 7 vzorčenih proizvajalcev Skupnosti, 7 vzorčenih nepovezanih uvoznikov, 3 uporabniki in 2 proizvajalca v primerljivi državi, Indiji.

(37)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, potrebne za ugotovitev dampinga, posledične škode in interesa Skupnosti, ter izvedla preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(38)

Glede na potrebo po določitvi normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike v LRK, ki jim TGO morda ne bo odobrena, so bili opravljeni preveritveni obiski z namenom določitve normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države (Indije) v prostorih naslednjih družb:

(39)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2006 do 30. septembra 2007 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Glede na gibanja, pomembna za oceno škode, so bili analizirani podatki, ki zajemajo obdobje od 1. januarja 2003 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(40)

Zadevni izdelek so nekateri pritrdilni elementi iz železa ali jekla, razen iz nerjavnega jekla, tj. lesni vijaki (razen tirnih vijakov), samovrezni vijaki, drugi vijaki in sorniki z glavo (s svojimi maticami ali podložkami ali brez njih, razen vijakov, izdelanih s struženjem iz palic, profilov ali žice, s polnim prerezom, debeline do vključno 6 mm, ter razen vijakov in sornikov za pritrjevanje sestavnega materiala na železniške tire) in podložke s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (vse skupaj v nadaljnjem besedilu: pritrdilni elementi ali zadevni izdelek).

(41)

Zadevni izdelek je običajno uvrščen pod oznakami KN 7318 12 90, 7318 14 91, 7318 14 99, 7318 15 59, 7318 15 69, 7318 15 81, 7318 15 89, ex 7318 15 90, ex 7318 21 00 in ex 7318 22 00.

(42)

Pritrdilni elementi se uporabljajo za mehansko spojitev dveh ali več elementov v gradbeništvu, inženirstvu itd. in se uporabljajo v številnih industrijskih sektorjih, uporabljajo pa jih tudi potrošniki. Na podlagi svojih osnovnih fizikalnih in tehničnih lastnosti ter končnih uporab se vsi pritrdilni elementi za namene postopka obravnavajo kot en izdelek. V okviru istih nacionalnih ali mednarodnih standardov morajo biti pritrdilni elementi usklajeni z istimi osnovnimi fizikalnimi in tehničnimi lastnostmi, zlasti vključno s trdnostjo, odpornostjo, končno obdelavo in premazom.

(43)

Med preiskavo in zlasti na polemični razpravi je več uvoznikov ali izvoznikov prevajalcev v LRK trdilo, da je treba nekatere vrste vijakov, podložkov ali sornikov z nizkimi stopnjami upornosti izključiti iz obsega preiskave izdelka, in sicer zato, ker jih industrija Skupnosti ne proizvaja oz. ker niso podobni tipičnim izdelkom industrije Skupnosti. V zvezi s tem je med preiskavo bilo ugotovljeno, da industrija Skupnosti proizvaja znaten obseg enakih ali podobnih vrst pritrdilnih elementov. Poleg tega osnovna uredba ne zahteva, da so izvoženi izdelki enaki v vseh pogledih, da bi se obravnavali kot en izdelek za namene preiskave. Te utemeljitve je bilo zato treba zavrniti.

(44)

Zlasti eden od distributerjev Skupnosti je trdil, da je treba lesne vijake izključiti iz obsega preiskave, ker domnevno (i) se v industriji Skupnosti ne proizvajajo v velikih količinah in ker (ii) tisti proizvajalci Skupnosti, specializirani za lesne vijake, niso podprli postopka. Vendar je preiskava pokazala velik obseg proizvodnje lesnih vijakov med proizvajalci Skupnosti, vključno z nekaterimi, ki podpirajo postopek. Poleg tega je treba opozoriti, da minimalna raven pomoči, določena v osnovni uredbi, ni zahtevana za vsako vrsto izdelka in da tega ni mogoče obravnavati kot osnovo za določitev obsega preiskave izdelka. Utemeljitve so zato bile zavrnjene.

(45)

Drugi distributer Skupnosti je trdil, da je treba pritrdilne elemente, namenjene za segment trga neprofesionalnih uporabnikov, izključiti iz obsega preiskave, ker naj ne bi bili nadomestljivi s pritrdilnimi elementi, proizvedenimi v industriji Skupnosti, in ker so izdelek ločene „industrijske panoge“. Po razkritju je ta distributer zahteval dodatno zaslišanje, ki mu je bilo odobreno in na katerem je ponovil utemeljitve, da se pritrdilni elementi za neprofesionalne uporabnike lahko jasno ločijo od drugih izdelkov in da za industrijo Skupnosti niso zanimivi. Najprej je treba poudariti, da pritrdilni elementi za neprofesionalne uporabnike niso bistveno drugačni od drugih pritrdilnih elementov za bolj profesionalno uporabo in da se kategorije pritrdilnih elementov za neprofesionalne, profesionalne in industrijske uporabe do neke mere prekrivajo. Isti distributer je opisal značilne lastnosti tako imenovanih pritrdilnih elementov za neprofesionalne uporabnike, kot so embalaža, upornost, oznake ali premazi, in trdil, da se na podlagi tega pritrdilni elementi za segment trga neprofesionalnih uporabnikov lahko ločijo od pritrdilnih elementov za uporabo v drugih segmentih. Vendar se je štelo, da navedene značilnosti niso bile dovolj za jasno ločevanje med pritrdilnimi elementi za segment trga neprofesionalnih uporabnikov in drugimi vrstami pritrdilnih elementov. Nenazadnje so predstavniki industrije Skupnosti med preiskavo in zlasti na polemični razpravi prav tako predstavili primere družb Skupnosti, ki proizvajajo vijake in standardne pritrdilne elemente, v katere je treba vključiti tako imenovane pritrdilne elemente za neprofesionalne uporabnike. Prav tako je bilo potrjeno, da imajo preostali proizvajalci Skupnosti tehnične zmogljivosti za proizvajanje navedenih pritrdilnih elementov, če bi tržni pogoji to omogočali. Utemeljitve tega distributerja je zato bilo treba zavrniti.

(46)

Proizvajalec sider v Skupnosti je iz LRK uvažal vijačne žeblje, ki se uporabljajo v proizvodnji sider, poleg tega pa je trdil, da po njegovi najboljši vednosti v Skupnosti ni proizvodne zmogljivosti navedenih vijačnih žebljev. Nadalje je trdil, da se vijačni žeblji ne smejo vključiti v obseg izdelka, ker se ne morejo uporabljati kot običajni vijaki. Vendar je preiskava pokazala, da imajo vijačni žeblji enake osnovne fizikalne lastnosti kot drugi pritrdilni elementi in se proizvajajo tudi v industriji Skupnosti. Zadevna družba tem ugotovitvam ni oporekala. Zato ni bilo razlogov za izključitev teh izdelkov iz obsega izdelka.

(47)

Dva proizvajalca Skupnosti sta trdila, da je treba pritrdilne elemente brez glavice in „ženske“ pritrdilne elemente vključiti v obseg preiskave, ker imajo podobne fizične lastnosti kot zadevni izdelek in ker tudi v tem primeru uvoz s poreklom iz LRK povzroča škodo. V zvezi s tem je treba opozoriti, da navedeni izdelki niso bili vključeni v obseg pritožbe iz uvodne izjave 1 in da posledično v dokumentih preiskave ni informacij o teh izdelkih. Zato na tej stopnji ni možno sprejeti takšnih sprememb obsega preiskave izdelka.

(48)

Veliko strank je trdilo, da pritrdilni elementi, ki se proizvajajo v LRK za izvoz v Skupnost, niso primerljivi s tistimi, proizvedenimi v industriji Skupnosti, in da se slednji uporabljajo za drugačne namene kot pritrdilni elementi s poreklom iz LRK, zato jim niso neposredna konkurenca. Trdili so zlasti, da je večina pritrdilnih elementov, proizvedenih v LRK, (i) standardnih izdelkov (običajno z odpornostjo med razredoma 4.8 in 8.8), ki nimajo posebnih lastnosti v zvezi s surovinami, odpornostjo, premazom ali certifikacijo/varnostjo; (ii) namenjenih za končne uporabe na nižji ravni (neprofesionalna uporaba in splošna distribucija) v nasprotju z visokotehničnimi uporabami ter (iii) ne izpolnjuje strogih zahtev posebnih končnih uporabnikov, kot so avtomobilska, kemična ali letalska in vesoljska industrija. Navedene trditve so bile predložene v številnih pisnih stališčih in na polemični razpravi. Prav tako so bile predložene v pisnem stališču, ki so ga poslali organi LRK.

(49)

Nekateri uvozniki in njihova združenja so na polemični razpravi prav tako trdili, da se pritrdilni elementi, proizvedeni v LRK, prodajajo po znatno nižjih cenah kot pritrdilni elementi, proizvedeni v industriji Skupnosti, ter da to dokazuje, da so kitajski pritrdilni elementi in pritrdilni elementi iz Skupnosti namenjeni za različne uporabe. V podporo svojih trditev so navedli tudi, da je industrija Skupnosti povečala obseg svoje prodaje in povprečno prodajno ceno na enoto, čeprav se je v istem obdobju uvoz iz LRK znatno povečal.

(50)

V zvezi s tem se opozarja, da so na polemični razpravi vse stranke potrdile, da v industriji pritrdilnih elementov obstaja bistvena razlika med standardnimi in tako imenovanimi „posebnimi“ pritrdilnimi elementi. Standardne izdelke podrobno opisujejo industrijski standardi, kot so na primer standardi Nemškega inštituta za standardizacijo (Deutsches Institut für Normung („DIN“)). Ti standardi zagotavljajo, da so izdelki, ki jih proizvajajo različni dobavitelji v različnih državah, s stališča uporabnika v bistvu zamenljivi. Po drugi strani pa so posebni pritrdilni elementi oblikovani v skladu s posebnim načrtom in/ali zahtevo določenega uporabnika. Prav tako je na splošno priznano, da se posebni pritrdilni elementi pogosteje namenjeni zahtevnejšim uporabam, na primer v avtomobilski, kemični in drugih industrijah, njihova proizvodnja in prodaja pa sta v povprečju bistveno dražji kot pri standardnih pritrdilnih elementih.

(51)

Čeprav razlikovanje med standardnimi in posebnimi pritrdilnimi elementi prvotno ni bila del klasifikacije vrste izdelka (številčne oznake izdelka ali „PCN“), uporabljene v preiskavi, je bila po polemični razpravi sprejeta odločitev, da ga je treba vključiti v lastnosti izdelka, ki se obravnavajo za izračune dampinga in stopnje škode. Glede na to, da so veliko večino izvoza zadevnega izdelka obravnavanih družb sestavljali standardni izdelki, so se v večini primerov primerjali standardni izdelki, proizvedeni v LRK, primerljivi državi in Skupnosti.

(52)

Predloženemu stališču organov LRK, navedenemu v uvodni izjavi 48, je bilo priloženo poročilo o analizi s podrobnostmi o domnevnih razlikah v kakovosti pritrdilnih elementov določenega standarda (standard DIN 933 je dan kot primer), proizvedenih v Skupnosti in LRK. Ta analiza je upoštevala odstopanja v geometriji, trdoti in kemični sestavi. Bilo je navedeno, da so kljub temu, da oba izdelka izpolnjujeta standard DIN, pritrdilni elementi, proizvedeni v Skupnosti, bolj skladni, tj. pri njih je bilo ugotovljenih manj odstopanj glede na vse analizirane parametre kot pri pritrdilnih elementih, proizvedenih v LRK. Na podlagi tega so organi LRK sklenili, da se izdelek, proizveden v Skupnosti, glede na svojo boljšo kakovost ne more primerjati z izdelkom iz LRK. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je namen standarda DIN in drugih široko sprejetih standardov zagotovitev, da izdelki izpolnjujejo nekatere bistvene zahteve uporabnikov. Vsako morebitno odstopanje ne sme bistveno vplivati na kakovost in funkcijo pritrdilnega elementa. Zato mora biti pritrdilni element, ki se trži kot sornik DIN 933, v bistvu primerljiv z drugim pritrdilnim elementom, ki se trži pod enakim standardom. Če s stališča uporabnika obstajajo kakršne koli opazne razlike v kakovosti, se fizikalne razlike lahko prilagodijo (glej uvodno izjavo 103), toda to ne pomeni, da izdelka nista primerljiva.

(53)

V istem predloženem stališču je bilo navedeno, da so pritrdilni elementi, ki jih proizvaja industrija Skupnosti, boljši zaradi boljših premazovalnih tehnik, ki proizvajalcem v LRK niso na voljo, zato se navedeni izdelki ne morejo obravnavati kot podobni izdelki. Vendar pa so razlike v vrsti premaza bile upoštevane v PCN, uporabljenem v preiskavi, in ne kažejo na to, da pritrdilni elementi, ki jih proizvaja industrija Skupnosti, in pritrdilni elementi, proizvedeni v LRK, niso podobni v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. Ta člen dejansko samo zahteva, da ima podobni izdelek lastnosti, ki zelo spominjajo na tiste, ki jih ima obravnavani izdelek. Te utemeljitve zato ni bilo mogoče sprejeti.

(54)

Če povzamemo, je v zvezi z domnevnimi razlikami med fizikalnimi in tehničnimi lastnostmi preiskava pokazala, da se kljub velikemu obsegu različnih vrst izdelkov na trgu veliko vrst, proizvedenih v LRK za izvoz v Skupnost, in vrst, proizvedenih v industriji Skupnosti, najpogosteje trži pod podobnimi industrijskimi standardi. Poleg tega so se za namene preiskave skoraj izključno primerjale cene pritrdilnih elementov „standardnih“ vrst. V zvezi s tem se opozarja, da morajo pritrdilni elementi, proizvedeni in uvrščeni pod iste standarde, načeloma izpolnjevati vse zahteve glede mehanskih lastnosti uporabljenih surovin, oblike, odpornosti itd. Medtem ko je bilo priznano, da se vse vrste pritrdilnih elementov ne uporabljajo za vse namene in da to še zlasti velja za „posebne“ pritrdilne elemente in uporabe na visoki ravni, je bilo ugotovljeno, da so v okviru istega standarda vse vrste pritrdilnih elementov med seboj zamenljive vsaj za večino drugih uporab. Poleg tega je kljub nižjim cenam v LRK Evropsko združenje proizvajalcev železa in jekla („Eurofer“) potrdilo, da ni bistvene razlike v kakovosti med jeklom, proizvedenim v LRK, in jeklom iz Skupnosti, ko jeklo ustreza standardizirani stopnji. Posledičen sklep je, da razlike v kakovosti surovin ne vplivajo na primerljivost med pritrdilnimi elementi, ki se izvažajo iz LRK, in tistimi, proizvedenimi in prodanimi v Skupnosti.

(55)

Glede različnih ravni cen pa se šteje, da same razlike v cenah med izdelki ne utemeljujejo zaključka, da je treba neko vrsto izdelka obravnavati kot drugačen izdelek. Ker je bilo ugotovljeno, da imajo vse vrste pritrdilnih elementov v okviru istega standarda podobne osnovne lastnosti in končne uporabe, je bila zgornja utemeljitev zavrnjena.

(56)

Več uvoznikov in proizvajalcev izvoznikov je tudi trdilo, da so pritrdilni elementi, proizvedeni v primerljivi državi, Indiji, večinoma vrste izdelkov z visoko vrednostjo, namenjene za avtomobilsko industrijo in podobno uporabo ter zato niso taki kot pritrdilni elementi, ki jih proizvajalci v LRK izvažajo v Skupnost. Vendar je preiskava pokazala, da se v Indiji proizvajajo in prodajajo tudi posebni ter standardni izdelki. Za navedene pritrdilne elemente je bilo ugotovljeno, kot je navedeno zgoraj, da imajo enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti kot izdelki, ki se izvažajo iz LRK.

(57)

Zato se sklepa, da so pritrdilni elementi, ki jih proizvaja in prodaja industrija Skupnosti v Skupnosti, pritrdilni elementi, proizvedeni in prodani na domačem trgu v LRK, in pritrdilni elementi, proizvedeni in prodani na domačem trgu v Indiji, ki je primerljiva država, ter pritrdilni elementi, ki se proizvajajo v LRK in prodajajo v Skupnost, enaki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(58)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki od 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(59)

Merila za TGO so na kratko in samo zaradi lažjega sklicevanja povzeta v nadaljevanju:

(60)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 35, je 106 proizvajalcev izvoznikov, vključno z vsemi devetimi vzorčenimi družbami, vložilo zahtevek za TGO.

(61)

Komisija je preverila vse informacije, ki so jih te družbe ali skupine družb navedle v zahtevkih za TGO, v prostorih devetih vzorčenih družb ali skupin.

(62)

Od devetih družb ali skupin, ki so bile preverjene v zvezi s TGO, je bilo pri štirih ugotovljeno, da so predložile napačne ali zavajajoče informacije. Štiri zadevne družbe ali skupine so bile o tem obveščene ter so imele možnost, da predložijo pripombe v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Vendar nobena od teh štirih družb ni predložila novih dokazov ali informacij, ki bi preprečili uporabo člena 18 osnovne uredbe za te družbe. Glede na uporabo navedenega člena za te štiri družbe, v nobenem primeru ni bila sprejeta odločitev v zvezi s TGO.

(63)

Ostalim petim vzorčenim družbam ali skupinam družb je bil zahtevek za TGO zavrnjen na podlagi utemeljitve, da stroški večjih vlaganj, tj. jeklene žičnate palice, niso bistveno odražali tržnih vrednosti, kot zahteva člen 2(7)(c) osnovne uredbe. Ugotovljeno je bilo, da so bile cene jeklenih žičnatih palic ali v nekaterih primerih vlečenih jeklenih žic na kitajskem trgu bistveno nižje od cen na drugih trgih, na primer v Evropi, Indiji, Severni Ameriki in na Japonskem (3). Glede na to, da mora Kitajska večino svoje železove rude uvažati po mednarodnih tržnih cenah, je jasno, da nima koristi od nobenih naravnih primerjalnih prednosti, kar lahko pojasnjuje te neobičajno nizke cene jeklenih žičnatih palic na kitajskem domačem trgu. Hkrati pa različne študije (4) in tudi letna poročila nekaterih večjih proizvajalcev jeklenih žičnatih palic (5) (ki proizvajalcem pritrdilnih elementov dobavljajo svoje surovine, čeprav večinoma prek trgovcev) opozarjajo na znatno poseganje države v tem sektorju. Na primer, glede na revidirane finančne izkaze navedenih proizvajalcev, sta oba prejela znatne vladne subvencije v letih 2006 in 2007. Poleg tega je ena od navedenih družb zaradi davčnih ugodnosti in donacij leta 2007 plačala le približno 4,5 % davka od svojega dobička v znesku 2,8 milijarde CNY, namesto običajnega 33-odstotnega davka od dobička pravnih oseb. Eno od navedenih poročil, „Denar za kovino“, povzema različne vrste in zneske vladnih subvencij, ki so jih v zadnjem desetletju prejeli glavni proizvajalci jekla na Kitajskem. Isto poročilo ugotavlja subvencije v višini več kot 393 milijard CNY, dodeljenih kitajskim proizvajalcem jekla, in navaja, da je to povzročilo umetno rast jeklarske zmogljivosti in proizvodnje jekla na Kitajskem v škodo njenim mednarodnim konkurentom.

(64)

Zainteresirane stranke so dobile možnost, da dajo pripombe na zgornje ugotovitve.

(65)

Več proizvajalcev izvoznikov je trdilo, da sklep o zavrnitvi zahtevka za TGO vsem vzorčenim družbam v skladu s členom 2(7)(c) osnovne uredbe na podlagi izkrivljenih stroškov za surovine temelji na napačni razlagi tega člena, ki ga je treba po njihovem mnenju uporabljati za posamezne družbe in ne za sektor na splošno. Nekatere družbe so tudi trdile, da je treba tržne vrednosti iz navedenega člena razumeti kot tržne vrednosti v LRK in ne kot mednarodne tržne vrednosti.

(66)

V odgovor na te utemeljitve je treba opozoriti, da člen 2(7)(c) osnovne uredbe med drugim zahteva, da stroški glavnih vložkov bistveno odražajo tržne vrednosti. Glavni vložek za pritrdilne elemente, tj. za jeklene žičnate cevi, znaša približno 50 % stroškov proizvodnje. Ob upoštevanju podatkov, pridobljenih in preverjenih med preiskavo ter od neodvisnih tržnih virov, kot je „elektronska oglasna deska za jeklo“, so cene jeklenih žičnatih cevi na kitajskem domačem trgu nedvomno bistveno nižje od cen na drugih trgih. Glede na to, da LRK nima koristi od nobenih naravnih primerjalnih prednosti v zvezi z železovo rudo, ki jo uvaža po mednarodnih tržnih cenah, neobičajno nizke cene jeklenih žičnatih cevi, ki ne odražajo bistveno tržnih vrednosti, niso štete za utemeljene. Ta sklep enako zadeva celotni sektor in vse posamezne obravnavane vzorčene družbe. Zato se šteje, da merilo 1 iz člena 2(7)(c) ni izpolnjeno.

(67)

V zvezi z razlago „tržne vrednosti“ je treba to vrednost razumeti kot neizkrivljeno tržno ceno. Kot je navedeno zgoraj, je v zvezi s tem več virov in študij opozorilo na poseganje države v sektor proizvodnje jekla na Kitajskem. Poleg tega je bilo tudi navedeno, da so nekateri od največjih kitajskih proizvajalcev jeklenih žičnatih cevi v letih 2006 in 2007 prejeli različne vrste subvencij, kar dokazujejo njihovi revidirani finančni izkazi. Upoštevati je treba tudi, da morajo proizvajalci izvozniki sami dokazati, da delujejo v skladu s pogoji tržnega gospodarstva in da stroški njihovih glavnih vložkov bistveno odražajo tržne vrednosti. V tem primeru to ni bilo dokazano.

(68)

Nekateri proizvajalci izvozniki so tudi trdili, da bi se lahko razlika v cenah surovin na kitajskem domačem trgu in na drugih mednarodnih trgih, če bi obstajala, pojasnila z razlikami v kakovosti. Vendar je jasno, da tudi morebitne razlike v kakovosti ne bi pojasnile velike vrzeli med cenami, ugotovljene pri jeklu iz podobnih razredov, ki ga uporabljajo kitajski proizvajalci izvozniki ter proizvajalci Skupnosti in Indije. Poleg tega je razlika med cenami jeklenih žičnatih cevi na Kitajskem in cenami na drugih trgih, kot je razvidno iz objavljenih virov, ter v zvezi z enako vrsto žičnate cevi zelo velika; glede na podatke, objavljene na elektronski oglasni deski za jeklo, so bile kitajske domače cene jeklenih žičnatih cevi v obdobju preiskave med 300–350 EUR/MT, medtem ko so bile cene v Severni Ameriki, Evropi in na Japonskem med 400 in 500 EUR/MT za enako kakovost. Podatki, ki so se med preiskavo pridobili in preverili pri vzorčenih proizvajalcih izvoznikih in proizvajalcih Skupnosti, so v skladu z navedenimi objavljenimi podatki. Zato še vedno velja, da tudi kakršne koli razlike v kakovosti ne bi mogle pojasniti velike razlike v cenah surovin na kitajskem domačem trgu in cenah na drugih mednarodnih trgih.

(69)

Nekateri proizvajalci izvozniki so tudi trdili, da je treba kakršna koli izkrivljanja cen surovin obravnavati s prilagajanjem normalne vrednosti v izračunu dampinga in ne z zavrnitvijo zahtevka za TGO. Vendar je v tem primeru ob upoštevanju velikega deleža jeklenih žičnatih cevi v skupnih stroških jasno, da člen 2(7)(c), ki med drugim zahteva, da „stroški večjih vlaganj v glavnem odražajo tržne vrednosti“, ni upoštevan. Zato bi se s kakršno koli prilagoditvijo v izračunih dampinga zaradi obravnavanja izkrivljenih stroškov vlaganj člen 2(7)(c) izkazal za zelo nesmiselnega.

(70)

Ena skupina proizvajalcev izvoznikov je oporekala sklepu o zavrnitvi zahtevka za TGO, tudi zato, ker je bilo ugotovljeno, da je lahko kitajska država (s 47,18-odstotnim imetništvom delnic) pomembno vplivala na kakršne koli odločitve glede družbe ali jih preprečila, in je v zvezi s tem predložila dokaze. Zlasti je izpostavila, da so odločitve o cenah, stroških in vlaganjih sprejeli generalni direktorji in generalni poddirektorji, ki jih je imenoval svet direktorjev in ne delničarji. Zato je trdila, da je nepomembno, da so bile nekatere odločitve sprejete na srečanju delničarjev z 2/3 večino, ker nobena od teh odločitev ni zadevala poslovnih odločitev glede cen, stroškov in vlaganj.

(71)

Dejstvo, da se svet direktorjev, ki so ga imenovali večinski delničarji, med procesom privatizacije ni spremenil, vzbuja sum glede neodvisnosti članov sveta od države. Omeniti je treba tudi, da sestava sveta direktorjev po privatizaciji ni odražala odstotka imetništva delnic v skupini. Zato ni mogoče izključiti, da je na poslovne odločitve neposredno vplivala država, družba pa ni predložila nobenih dokazov o nasprotnem.

(72)

Zato se prvotni sklep o zavrnitvi zahtevka za TGO te skupine ohrani tudi v tem primeru.

(73)

Drugi proizvajalec izvoznik, katerega zahtevek za TGO je bil zavrnjen, je oporekal sklepom Komisije glede njegovih računovodskih standardov in izkrivljanj, prenesenih iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva, ter predložil utemeljitve, da te ugotovitve ne smejo biti podlaga za zavrnitev zahtevka za TGO. Te ugotovitve so bile podrobno analizirane. Glede računovodskih standardov je še vedno nesporno, da družba v zvezi z zmanjšanjem osnovnih sredstev ni bila v skladu z mednarodnimi in kitajskimi računovodskimi standardi. V zvezi z izkrivljanji, prenesenimi iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva in povezanimi s privatizacijo družbe pred obdobjem preiskave, družba ni predložila nobenih novih dokazov, na podlagi katerih bi lahko Komisija spremenila svoje sklepe glede procesa privatizacije.

(74)

Zato se prvotni sklep o zavrnitvi zahtevka za TGO te družbe ohrani tudi v teh dveh primerih.

(75)

Tretji proizvajalec izvoznik je trdil, da dejstvo, da je bila večina njegovega kapitala pod nadzorom sindikata, ne pomeni, da prvo merilo za TGO ni bilo izpolnjeno. Vendar družba ni mogla pojasniti, kako so lahko delničarji svobodno nadzirali družbo in glede na svoj delež kapitala, kot je značilno v tržnem gospodarstvu. Zato poseganja države ni mogoče izključiti. Ista družba je oporekala ugotovitvi, da je od države prejemala finančno podporo pod posebno ugodnimi pogoji, glede na to, da za njene dolgove državi veljajo obrestne mere, ki so skoraj enake prevladujočim tržnim stopnjam. Vendar ne le, da je bila dogovorjena obrestna mera nižja od tržnih stopenj, tudi dolgovi državi se niso odplačevali v skladu z dogovorjenimi roki. Ta družba je tudi trdila, da je treba kot merilo za odobritev TGO uporabiti le kitajske računovodske standarde.

(76)

Vendar člen 2(7)(c) osnovne uredbe zahteva, kot je navedeno zgoraj, da se družbe revidirajo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. Poleg tega je bilo v zvezi z računovodskimi praksami te družbe tudi ugotovljeno, da niso bile v skladu s kitajskimi računovodskimi predpisi. Zato so bile njene trditve zavrnjene.

(77)

Kot je navedeno zgoraj, je bila štirim proizvajalcem izvoznikom, ki niso bili izbrani v vzorec, odobrena individualna obravnava, ki so jo zahtevali, v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe.

(78)

Ena skupina proizvajalcev je predložila zavajajoče informacije, zato so bile uporabljene določbe iz člena 18(1) osnovne uredbe. Zahtevek za TGO je bil zavrnjen dvema od preostalih treh družb iz istih razlogov, kot so navedeni za vzorčene družbe, tj. neizpolnjevanje prvega merila za TGO iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, ker stroški njunih večjih vlaganj, tj. jeklene žice, niso bistveno odražali mednarodnih tržnih vrednosti. Četrti družbi pa je bil zahtevek za TGO zavrnjen, ker ni izpolnjevala drugega in tretjega merila za TGO.

(79)

Ena od družb, ki ji je bila odobrena individualna obravnava, je oporekala ugotovitvi Komisije, da se ji zahtevek za TGO zavrne zaradi neizpolnjevanja prvega merila za TGO, pri čemer je trdila, da jeklene žice v njenem proizvodnem procesu ne predstavljajo največjih vlaganj in da se je poleg tega del teh vlaganj financiral iz drugih virov in ne iz kitajskih jeklarn. Vendar so se stroški te družbe v obdobju preiskave povečali zaradi zagonskih stroškov, zaradi česar se je zdel delež jeklenih žic v skupnih stroških manjši, kot bi bil sicer v običajnih okoliščinah. Delež jeklenih žic iz kitajskih jeklarn pa je predstavljal večino jeklenih žic, kupljenih v obdobju preiskave. Te trditve so zato bile zavrnjene.

(80)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se dajatev za območje celotne države, če se uporablja, uvede za države, ki spadajo pod navedeni člen, razen v primerih, v katerih lahko družbe v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe dokažejo, da so njihove izvozne cene in količine ter pogoji prodaje prosto oblikovani, da se menjalni tečaji izvajajo po tržnih stopnjah in da kakršno koli vmešavanje države ni take narave, da bi omogočalo izogibanje ukrepom, če je izvoznikom določena drugačna stopnja dajatve.

(81)

Vseh pet vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, ki jim je bil zavrnjen zahtevek za TGO, je zahtevalo tudi IO, če jim TGO ne bi bil odobren. Na podlagi razpoložljivih informacij je najprej bilo ugotovljeno, da štiri od teh družb izpolnjujejo vse zahteve za odobritev IO v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe.

(82)

Kot zainteresiranim strankam razkriva obvestilo, ki navaja predhodne ugotovitve preiskave, je bilo prvotno določeno, da se peti družbi IO ne odobri, ker ne more dokazati, da lahko tuji delničarji svobodno vračajo kapital in dobiček v domovino. Vendar je zadevna družba po objavi predhodnih ugotovitev predložila dodatne obrazložitve, ki so bile potrjene na zaslišanju s predstavnikom tujega delničarja. Tako je sprejeto, da vračanje kapitala in dobička v domovino ni omejeno ter se zato družbi lahko odobri IO.

(83)

Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da se izmed devetih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v LRK IO odobri naslednjim:

(84)

Vsi trije proizvajalci izvozniki, ki jim je bil zavrnjen zahtevek za TGO, so zahtevali tudi IO, če jim TGO ne bi bil odobren. Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo vse zahteve za odobritev IO v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe.

(85)

Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da se IO odobri naslednjim trem proizvajalcem-izvoznikom v LRK:

(86)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bil odobren, določena na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi.

(87)

V obvestilu o začetku je bilo navedeno, da se bo Indija uporabila kot primerna primerljiva država za opredelitev normalne vrednosti za LRK, pri čemer so bile zainteresirane stranke pozvane, da predložijo pripombe v zvezi s tem.

(88)

Več uvoznikov v Skupnosti in proizvajalcev izvoznikov v LRK je nasprotovalo izbiri Indije, pri čemer so trdili, da njen obseg izdelka ni primerljiv z obsegom kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Večina navedenih strank je namesto Indije predlagalo Tajvan.

(89)

Komisija si je dejavno prizadevala za sodelovanje vseh znanih proizvajalcev pritrdilnih elementov po svetu, vključno s Tajvanom. Vendar nobeden od tajvanskih proizvajalcev ni želel sodelovati. Prav tako sodelovanje v postopku ni ponudil noben drug proizvajalec iz tretjih držav. V nasprotju s tem pa sta dva indijska proizvajalca privolila v sodelovanje, tako da sta izpolnila vprašalnik za proizvajalce v primerljivi državi. Podatki, predloženi v izpolnjenih vprašalnikih teh dveh družb, so bili preverjeni v njunih prostorih. Vendar je samo ena družba predložila dovolj podrobne podatke, ki so se lahko uporabili kot podlaga za opredelitev normalne vrednosti.

(90)

Po dokončnem razkritju je več uvoznikov in izvoznikov podvomilo v primernost uporabe podatkov slednjega indijskega proizvajalca, ker (i) količina izdelkov, ki jo ta proizvajalec proizvaja in prodaja na indijskem domačem trgu, domnevno ni reprezentativna za količino, izvoženo iz LRK v Skupnost, in ker (ii) je ta indijski proizvajalec domnevno trgovinsko povezan z enim od proizvajalcev Skupnosti, ki podpira pritožbo. V zvezi s tem je treba opozoriti, da (i) se je obseg prodaje indijskega proizvajalca štel za dovolj reprezentativnega, da se omogoči vzpostavitev zanesljivih normalnih vrednosti, in da (ii) zaradi dejstva, da je proizvajalec iz primerljive države povezan s proizvajalcem Skupnosti, ki podpira pritožbo, izbira navedene primerljive države ni neprimerna. Prav tako je bilo poudarjeno, da sta se proizvajalca povezala po obdobju preiskave. Glede na navedeno in glede na nesodelovanje drugih proizvajalcev iz tretjih držav se je izbira Indije za primerljivo državo štela za primerno.

(91)

Ob upoštevanju navedenega, konkurenčnih pogojev in odprtosti indijskega trga ter dejstva, da je sodelujoči indijski proizvajalec prodajal izdelke, primerljive z izdelki, ki jih izvažajo proizvajalci izvozniki iz LRK, je bilo sklenjeno, da je Indija primerna tretja država s tržnim gospodarstvom v smislu člena 2(7) osnovne uredbe.

(92)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določena na podlagi preverjenih informacij proizvajalca iz primerljive države, kot je navedeno spodaj.

(93)

Nato je bilo preučeno, ali se za vsako vrsto zadevnega izdelka, ki je bila prodana v reprezentativnih količinah na indijskem domačem trgu, lahko šteje, da je bila prodana v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Pri tem je bil za vsako vrsto izdelka določen delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu med obdobjem preiskave.

(94)

Kadar je obseg prodaje vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, ki je bila enaka ali višja od izračunanih stroškov proizvodnje, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste enaka ali višja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni. Ta cena je bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste med OP, ne glede na to, ali je bila prodaja dobičkonosna ali ne.

(95)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje neke vrste izdelka predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bilo tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosnih prodaj samo navedene vrste.

(96)

Glede na vrsto izdelka je bila normalna vrednost določena na podlagi tehtanega povprečja prodajnih cen vseh prodaj ali tehtanega povprečja prodajnih cen samo dobičkonosnih prodaj na domačem trgu primerljive države na podlagi preverjenih podatkov proizvajalca v navedeni državi.

(97)

Ena od družb, ki ji je bila odobrena individualna obravnava, in nekateri uvozniki so trdili, da normalna vrednost, pridobljena od enega proizvajalca v Indiji, ki domnevno ne proizvaja enakih vrst pritrdilnih elementov kot zadevna družba, ne zagotavlja najboljše podlage za ustrezno primerjavo. Zato je predlagala, da se normalna vrednost, kot določa člen 2(7)(a) osnovne uredbe, izračuna „na kateri koli drugi razumni podlagi“, v tem primeru na podlagi številk izvoznika, prilagojenih domnevnim izkrivljanjem stroškov surovin.

(98)

Navedena trditev je bila zavrnjena, ker je bilo ugotovljeno, da indijski proizvajalec, kot je navedeno v uvodni izjavi 91, prodaja tudi vrste pritrdilnih elementov, ki so primerljivi s tistimi, ki jih izvažajo proizvajalci izvozniki iz LRK. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 103, je bila normalna vrednost ustrezno prilagojena, kar je vplivalo na primerljivost cen.

(99)

V vseh primerih, v katerih se je zadevni izdelek izvažal neodvisnim strankam v Skupnosti, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

(100)

V zvezi z dvema proizvajalcema izvoznikoma je ves izvoz ali del izvoza v Skupnost potekal prek povezanih družb v Skupnosti in se je pozneje preprodal nepovezanim družbam v Skupnosti. V teh primerih je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe konstruirana na podlagi cene, po kateri so bili uvoženi izdelki najprej preprodani neodvisnemu kupcu, ta pa je bila ustrezno prilagojena za vse stroške, ki so nastali med uvozom in preprodajo, ter dobičke. Stopnja dobička je bila določena na podlagi razpoložljivih informacij sodelujočih nepovezanih uvoznikov.

(101)

Normalna vrednost in izvozne cene so se primerjale na podlagi cene franko tovarna. V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so se za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene, in primerljivost cen.

(102)

Primerjava cen pritrdilnih elementov, ki se izvažajo iz LRK, in pritrdilnih elementov, ki jih na indijskem trgu prodaja indijski sodelujoči proizvajalec, je bila izvedena z razlikovanjem med standardnimi in posebnimi vrstami pritrdilnih elementov.

(103)

Poleg tega so bili glede na dokaze, zbrane na kraju samem, postopki za nadzor kakovosti, ki jih uporablja indijski proizvajalec, katerega podatki so bili uporabljeni za opredelitev normalne vrednosti, naprednejši od tistih pri kitajskih sodelujočih proizvajalcih izvoznikih, ki proizvajajo in izvažajo predvsem standardne vrste pritrdilnih elementov. V teh primerih je bila indijska normalna vrednost prilagojena glede na stroške nadzora kakovosti indijskega proizvajalca.

(104)

Poleg navedenega so bile opravljene ustrezne prilagoditve stroškov prevoza, zavarovanja, manipulativnih stroškov in drugih s tem povezanih stroškov, stroškov pakiranja, kredita in bančnih stroškov v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so razumne, točne in podprte s preverjenimi dokazi.

(105)

Za pet vzorčenih družb, ki jim je bila odobrena IO, so bile stopnje dampinga določene s primerjavo tehtane povprečne normalne vrednosti, določene za v celoti sodelujočega indijskega proizvajalca, s tehtano povprečno izvozno ceno vsake družbe pri izvozu v Skupnost, kot določa člen 2(11) osnovne uredbe.

(106)

Povprečje vzorca je bilo izračunano kot tehtano povprečje stopenj dampinga vseh petih sodelujočih vzorčnih družb v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe.

(107)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, brez plačane dajatve, so:

(108)

Stopnje dampinga so bile določene, kot je opisano v uvodni izjavi 107.

(109)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, brez plačane dajatve, so:

(110)

Za izračun stopnje dampinga v celotni državi za vse ostale izvoznike v LRK je bila najprej določena raven sodelovanja. Stopnja sodelovanja se lahko šteje za nizko, tj. približno 53 % skupnega uvoza iz LRK. Zato je bila stopnja dampinga za nesodelujoče družbe določena kot povprečje vrednosti podatkov Eurostata in najvišjih ugotovljenih stopenj za posamezne vrste izdelka, ki jih je sodelujoči proizvajalec izvoznik z najvišjo stopnjo dampinga prodal v reprezentativnih količinah.

(111)

Na podlagi tega je stopnja dampinga v celotni državi določena na 115,4 % cene CIF na meji Skupnosti brez plačane dajatve.

(112)

Preiskava je pokazala, da podoben izdelek proizvaja veliko število proizvajalcev v Skupnosti, ki se ocenjuje na več kot 300 predvsem malih in srednje velikih podjetij, vendar tudi nekaj večjih družb. Večina proizvajalcev Skupnosti se po objavi obvestila o začetku ni javila. Proizvajalci pritožniki, v imenu katerih je bila vložena pritožba, so sodelovali v preiskavi, čeprav ena od družb, izbrana v vzorec, med preverjanjem na kraju samem ni predložila dovolj informacij, da bi se lahko štela za sodelujočo. Ta družba je zato bila izključena iz podatkov v zvezi z industrijo Skupnosti. Veliko drugih proizvajalcev, ki so podprli pritožbo ali ji nasprotovali, je predložilo splošne podatke o svojem obsegu proizvodnje in prodaje. Ker veliko proizvajalcev v Skupnosti, večinoma mala podjetja, pri preiskavi ni sodelovalo, ni bilo mogoče natančno določiti celotnega obsega proizvodnje Skupnosti na podlagi podatkov posameznih družb.

(113)

Zato je bil obseg proizvodnje Skupnosti ocenjen na podlagi podatkov Eurostata o industrijski proizvodnji. Na podlagi teh podatkov je celotna proizvodnja Skupnosti leta 2006 znašala 1 431 602 MT.

(114)

Proizvodnja proizvajalcev Skupnosti, ki so podprli pritožbo in v celoti sodelovali v preiskavi, predstavlja 27,0 % proizvodnje zadevnega izdelka v Skupnosti. Zato se šteje, da te družbe sestavljajo industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

(115)

Nekateri uvozniki Skupnosti in proizvajalci izvozniki so trdili, da je več sodelujočih proizvajalcev Skupnosti poleg lastnih proizvodnih zmogljivosti v Skupnosti uvažalo tudi znatne količine zadevnega izdelka iz LRK za nadaljnjo prodajo na trgu Skupnosti, kar je potrdila preiskava.

(116)

Poleg tega so trdili, da so trije sodelujoči proizvajalci Skupnosti delno preselili svojo proizvodnjo z ustanovitvijo proizvodnih enot v LRK in da jih je treba zato izključiti iz običajnega izračuna. Vendar je bilo ugotovljeno, da so bile kitajske podružnice teh proizvajalcev ustanovljene predvsem za trg LRK in da je središče interesa teh družb ostalo v Skupnosti.

(117)

Kar zadeva obseg uvoza sodelujočih proizvajalcev v Skupnosti, je preiskava pokazala, da so nekatere družbe uvažale sorazmerno majhne količine zadevnega izdelka s poreklom iz LRK v primerjavi s prodajo lastne proizvodnje v Skupnosti. Obseg navedene prodaje prek povezanih in nepovezanih družb je bil veliko manjši, kot so trdile navedene stranke.

(118)

Preiskava je pokazala, da je središče interesa teh družb nedvomno Skupnost in da jih je treba kljub uvozu iz LRK obravnavati kot del proizvodnje Skupnosti.

(119)

Poraba Skupnosti leta 2006 je bila določena na podlagi podatka o skupnem obsegu proizvodnje, povečanem za uvoz in zmanjšanem za izvoz, ki so ga države članice sporočile Eurostatu. Ugotovljeno je bilo, da je navidezna poraba v skladu z navedbami iz pritožbe. Ker niso bile na voljo druge informacije, so bili zato prav tako uporabljeni podatki iz pritožbe za 2004–2005. Za leta med letom 2003 in obdobjem preiskave je obseg uvoza in izvoza temeljil na podatkih Eurostata. Za leto 2003 ni bil na voljo noben podatek, zato ocena porabe Skupnosti in tržnih deležev ni bila mogoča.

(120)

Na podlagi teh podatkov je bilo ugotovljeno, da se je med letom 2004 in obdobjem preiskave povpraševanje po zadevnem izdelku povečalo za 29 %.

(121)

Obseg uvoza iz LRK je bil pridobljen iz podatkov Eurostata. V smislu obsega in tržnega deleža je bil razvoj uvoza iz LRK naslednji:

(122)

Medtem ko se je poraba zadevnega izdelka med letom 2004 in obdobjem preiskave povečala za 29 %, se je uvoz iz LRK stalno povečeval, in sicer za 103 % v istem obdobju. Zato se je tržni delež LRK v obravnavanem obdobju povečal s 17 % na 26 % v istem obdobju.

(123)

Spodnja preglednica prikazuje razvoj povprečnih uvoznih cen iz LRK. V obravnavanem obdobju so te cene ostale sorazmerno stabilne ter so se do leta 2005 rahlo povečale in leta 2006 zmanjšale.

(124)

V zvezi s prodajno ceno zadevnega izdelka na trgu Skupnosti med obdobjem preiskave je bila opravljena primerjava med cenami vzorčenih proizvajalcev Skupnosti in cenami vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v LRK. Upoštevale so se ustrezne prodajne cene industrije Skupnosti za neodvisne stranke, po potrebi prilagojene na raven franko tovarna, tj. brez prevoznih stroškov v Skupnosti ter po odbitku popustov in rabatov. Te cene so se primerjale s prodajnimi cenami, ki so jih kitajski proizvajalci izvozniki zaračunali brez popustov, in so bile po potrebi prilagojene cenam CIF na meji Skupnosti z ustrezno prilagoditvijo za stroške carinjenja in stroške po uvozu. Ker industrija Skupnosti svojo proizvodnjo prodaja distributerjem in končnim uporabnikom, medtem ko se kitajsko blago prodaja prek povezanih ali nepovezanih uvoznikov in/ali trgovcev, se je uvozna cena prilagodila, kadar je bilo to primerno, za zagotovitev primerjave na isti ravni trgovanja.

(125)

Kot je navedeno zgoraj, so uvozniki in izvozni proizvajalci Skupnosti trdili, da so kitajski izdelki večinoma standardni pritrdilni elementi osnovne kakovosti, medtem ko industrija Skupnosti oskrbuje segmente trga z najdražjimi pritrdilnimi elementi. Zato so trdili, da bi bile primerjave cen na podlagi povprečnih cen zavajajoče. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bila stopnja nelojalnega nižanja cen določena na podlagi podatkov družbe glede na vrsto izdelka, pri čemer se upoštevajo značilnosti izdelkov, ki se primerjajo. Zlasti je bila uporabljena metoda, podobna metodi iz uvodnih izjav 102 in 103, pri čemer so bili standardni pritrdilni elementi, ki predstavljajo veliko večino kitajskega izvoza, ločeni od posebnih vrst pritrdilnih elementov.

(126)

Primerjava kaže, da je bil med obdobjem preiskave uvoz zadevnega izdelka prodan v Skupnosti po cenah, ki so cene industrije Skupnosti nelojalno znižale za povprečno več kot 40 %, izraženo v odstotkih cen industrije Skupnosti.

(127)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev učinka dampinškega uvoza iz LRK na industrijo Skupnosti vključila analizo vseh gospodarskih dejavnikov in kazalnikov, ki zadevajo stanje industrije od leta 2003 do obdobja preiskave. Položaj industrije Skupnosti je bil, kot je navedeno zgoraj, analiziran za vzorčene družbe, razen za proizvodnjo, proizvodno zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, prodajo, tržni delež, zaposlovanje in produktivnost, pri čemer so podatki zagotovljeni za celotno industrijo Skupnosti in temeljijo na informacijah, ki jih predložijo sodelujoči proizvajalci Skupnosti.

(128)

Razvoj proizvodnje, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti industrije Skupnosti so bili naslednji:

(129)

Kljub občutnemu povečanju povpraševanja za 29 % med letom 2004 in obdobjem preiskave se je obseg proizvodnje industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju spreminjal in je bil v obdobju preiskave le 6 % višji kot leta 2003.

(130)

Proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju le malo povečala, kar pomeni, da je izkoriščenost zmogljivosti v celotnem obdobju ostala na zelo nizki ravni, in sicer 52 % do 53 %. Nekateri uvozniki Skupnosti so trdili, da so bili podatki v zvezi s proizvodno zmogljivostjo precenjeni, na primer zaradi domnev o neprekinjeni proizvodnji (24 ur/365 dni) ali podcenjevanja časa, potrebnega za prilagoditev opreme novim vrstam proizvodnje, ali vključitve stare opreme. Vendar je bila zmogljivost izračunana na podlagi 3 izmen za 220 dni, ob ustreznem upoštevanju proizvodnih ozkih grl, ki so bila v večini primerov povezana z linijo toplotne obdelave. Preverjeno je bilo število strojev za hladno kovanje, ki so na voljo, pri čemer se je pri izračunu razpoložljive zmogljivosti upošteval povprečen čas, potreben za prilagoditev opreme novim proizvodnim serijam (ki lahko znaša od 2 uri do 12 ur).

(131)

Razvoj proizvodnje in kazalniki zmogljivosti industrije Skupnosti se lahko pojasnijo na naslednji način:

(132)

Nepovezani uvozniki Skupnosti so prav tako trdili, da bi bil vpliv na izkoriščenost zmogljivosti, če bi proizvajalci Skupnosti dodatno proizvedli enake količine, kot so bile v obravnavanem obdobju uvožene iz LRK, zelo majhen in bi ostal pod 60 %. V zvezi s tem je treba opozoriti, da so količine, uvožene iz LRK med obravnavanim obdobjem, znatne, ker predstavljajo okrog 26,9 % skupne proizvodnje Skupnosti v letu 2006. Zato bi bil pozitivni vpliv na izkoriščenost zmogljivosti večji od domnevnega, če bi bile te količine proizvedene v Skupnosti, za katero je bila zmogljivost na voljo.

(133)

Po dokončnem razkritju je več nepovezanih uvoznikov Skupnosti trdilo, da bi ukrepi, če bi na koncu bili sprejeti, privedli do pomanjkanja ponudbe na trgu Skupnosti, in sicer v višini več kot 200 000 MT. Vendar je na podlagi ravni neizkoriščenih zmogljivosti, ugotovljenih v obdobju preiskave, dejanska razpoložljiva proizvodna zmogljivost v Skupnosti ocenjena nad 2,5 milijona MT, tj. veliko višja od ravni porabe Skupnosti, ki je 2,27 milijona MT. Zato je bilo ugotovljeno, da je razpoložljiva neizkoriščena proizvodna zmogljivost v Skupnosti veliko višja od domnevnega pomanjkanja v višini 200 000 MT in bi zlahka zadovoljila potrebe povpraševanja po zadevnem izdelku.

(134)

Spodnje številke predstavljajo obseg zalog industrije Skupnosti na koncu posameznega obdobja.

(135)

Zaloge so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 5 %, kljub povečanju proizvodnje za 7 %. To je večinoma povezano z vedno manjšim deležem standardnih izdelkov v portfelju industrije Skupnosti. Vendar ob upoštevanju, da se podobni izdelki v Skupnosti večinoma proizvajajo po naročilu, se količina zalog ne obravnava kot zelo pomemben kazalnik za ta izdelek.

(136)

Spodnje številke predstavljajo prodajo industrije Skupnosti neodvisnim strankam v Skupnosti.

(137)

Obseg prodaje industrije Skupnosti se je med obravnavanim obdobjem povečal za 12 % in za 21 % v vrednosti zaradi vedno večjega deleža posebnih izdelkov na podlagi načrtov strank.

(138)

Hkrati je bilo ugotovljeno, da so se povprečne prodajne cene nepovezanim kupcem na trgu Skupnosti v obravnavanem obdobju zvišale. To zvišanje cen je treba upoštevati v okviru znatnega zvišanja cen surovin in dejstva, da je industrija Skupnosti svoja prizadevanja osredotočila na višji segment trga (posebne izdelke), na katerega je manj vplival dampinški uvoz. Prodajna cena na enoto pri visokokakovostnih izdelkih, ki izpolnjujejo posebne potrebe strank, je običajno višja kot pri standardnih izdelkih. Zato zvišanje prodajnih cen kaže na povečanje stroškov surovin in tudi na spremembe obsega izdelkov, ki jih proizvede industrija Skupnosti.

(139)

Po povečanju med letoma 2003 in 2004 se je obseg prodaje proizvajalcev Skupnosti zmanjšal za 1 %. V istem obdobju se je poraba Skupnosti povečala za 29 %, kar pomeni, da industrija Skupnosti ni mogla izkoristiti povečanja porabe Skupnosti in da se je zato tržni delež proizvajalcev Skupnosti v manj kot 3 letih zmanjšal za 24 %. Zelo verjetno bi bilo zmanjšanje tržnega deleža proizvajalcev Skupnosti še večje, če bi se izračunalo za celotno obravnavano obdobje (tj. vključno z letom 2003).

(140)

Zato je bilo ugotovljeno, da industrija Skupnosti ne bi mogla imeti koristi od rasti trga zaradi povečanja porabe Skupnosti, ker proizvajalci Skupnosti zaradi dampinškega uvoza iz LRK niso imeli možnosti, da bi še naprej proizvajali standardne izdelke v večjem obsegu.

(141)

Stopnje dobička od prodaje podobnega izdelka industrije Skupnosti so se v celotnem obravnavanem obdobju spreminjale, medtem ko so dosegle le zmerno pozitivno raven.

(142)

Dobičkonosnost je bila na najnižji ravni leta 2003 (2,1 %), vendar se je od takrat izboljšala, kar je delno povezano s prizadevanji industrije Skupnosti za zmanjšanje proizvodnih stroškov in povečanje produktivnosti ter dejstvom, da so bila njena prizadevanja osredotočena na dobavo visokokakovostnih izdelkov z višjim dobičkom kot pri standardnih izdelkih, pri čemer dampinški uvoz iz LRK manj vpliva na visokokakovostne izdelke kot na standardne izdelke.

(143)

Opozoriti je treba, da je splošna pozitivna dobičkonosnost med obravnavanim obdobjem sovpadla z rastočim trgom med širitveno fazo gospodarskega cikla, ki je potekala leta 2004 in na začetku leta 2008, ter da se bo verjetno znatno poslabšala, potem ko se bo ta trend spremenil. Pritrdilni elementi so kot široko razširjen industrijski izdelek zelo občutljivi na spremembe splošnih gospodarskih razmer in zlasti industrijske proizvodnje.

(144)

Razvoj denarnega toka od prodaje podobnega izdelka v Skupnosti se je do leta 2005 povečal za 33 %, vendar se je v obdobju preiskave vrnil skoraj na prvotno raven.

(145)

Proizvodnja pritrdilnih elementov je sorazmerno kapitalsko intenzivna. Industrija Skupnosti je trdila, da je treba optimizirati proizvodnjo, da bi se odzvali na vedno večje izzive tržnega okolja. Da bi dosegli to prožnost, je industrija Skupnosti ohranila sorazmerno visoko raven naložb, ki se je v obravnavanem obdobju nekoliko zmanjšala, vendar je še vedno na visoki ravni. Te naložbe so bile večinoma povezane z nakupom novih strojev za optimizacijo proizvodnje.

(146)

Med obravnavanim obdobjem se je donosnost naložb, izražena v odstotkih neto prodaje, med letom 2003 in obdobjem preiskave povečala za 7 odstotnih točk. To je mogoče pojasniti z dejstvom, da je industrija Skupnosti poskušala čim bolj izkoristiti obstoječe proizvodne zmogljivosti brez obsežnih naložb. Med preiskavo se je izkazalo, da so vsi vzorčeni proizvajalci razvili svojo notranjo opremo, da so prilagodili proizvodne zmogljivosti svojim novim strankam (posebni izdelki na podlagi načrtov strank).

(147)

Nobeni dokazi niso bili ugotovljeni v zvezi z zmanjšanjem ali povečanjem zmožnosti zbiranja kapitala v zadevnem obdobju.

(148)

Razvoj zaposlovanja, produktivnosti in stroškov dela v industriji Skupnosti je bil naslednji:

(149)

Število zaposlenih v industriji Skupnosti se je med letom 2003 in obdobjem preiskave povečalo. To je posledica prizadevanja za ohranitev obsega proizvodnje in proizvodnje bolj raznolikih kompleksnih izdelkov, pri katerih je potrebna stalna prilagodljivost opreme in strojev. Rezultati tega strateškega procesa znotraj industrije Skupnosti so se odražali tudi v produktivnosti, ki je med obravnavanim obdobjem ostala stabilna, čeprav se je morala industrija prilagoditi svojim novim strankam (posebni izdelki na podlagi načrtov strank), pri čemer je bilo potrebnih več človeških virov.

(150)

Povprečne ravni plač so se v obravnavanem obdobju nekoliko zvišale.

(151)

Kot je navedeno v zgornji uvodni izjavi, so ugotovljene stopnje dampinga jasno nad stopnjo de minimis. Poleg tega glede na obseg in ceno dampinškega uvoza vpliv dejanske stopnje dampinga nikakor ne more veljati za zanemarljivega.

(152)

Skupnost si ni opomogla od učinkov preteklega dampinga, saj v preteklosti pred sedanjo preiskavo ni bila opravljena nobena druga preiskava.

(153)

Med letom 2003 in obdobjem preiskave se je obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka iz LRK povečal za skoraj 180 % in je v obdobju preiskave dosegel 26-odstotni tržni delež. Poleg tega je dampinški uvoz zadevnega izdelka v obdobju preiskave znatno nelojalno nižal prodajne cene industrije Skupnosti. Na podlagi tehtanega povprečja je nelojalno nižanje cen znašalo več kot 40 %.

(154)

Hkrati s povečanjem porabe Skupnosti za 29 % se je obseg prodaje industrije Skupnosti znižal le za 1 %. Njen tržni delež se je zmanjšal za 24 %, splošnega povečanja cen surovin pa ni mogla prenesti na svoje stranke, kar je povzročilo stalno negativne ravni dobičkonosnosti.

(155)

Zato se proizvodnja ni povečevala enako hitro kot poraba Skupnosti in je bila izkoriščenost zmogljivosti med obravnavanim obdobjem še vedno zelo nizka, tj. okrog 50-odstotna. To je prav tako negativno vplivalo na dobičkonosnost, ker industrija ni mogla v celoti izkoristiti ekonomije obsega.

(156)

Vpliv dampinškega uvoza na dobičkonosnost industrije Skupnosti se je med obravnavanim obdobjem nekoliko zmanjšal zaradi širitve trga Skupnosti in ugodnega gospodarskega cikla. Vendar se lahko te razmere spremenijo, ko se ta cikel konča.

(157)

Kljub precejšnjim prizadevanjem industrije za ohranitev obsega proizvodnje s prilagodljivo proizvodnjo v celotnem obravnavanem obdobju ter njenemu nenehnemu prizadevanju za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti, njena dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb niso odražali stalnega povečanja povpraševanja Skupnosti po zadevnem izdelku. To gibanje bi lahko resno vplivalo na sposobnost industrije Skupnosti, da ohrani proizvodnjo visokokakovostnih delov.

(158)

Po razkritju obvestila so proizvajalci izvozniki na Kitajskem in uvozniki Skupnosti trdili, da bi morala Komisija skleniti, da industrija Skupnosti ni utrpela znatne škode, ker nekateri kazalniki, kot so obseg prodaje, cene in dobiček, kažejo na pozitiven razvoj med obravnavanim obdobjem.

(159)

Industrija Skupnosti je po drugi strani trdila, da sedanje nizke ravni dobičkonosnosti vedno bolj vplivajo na njeno zmožnost ohranjanja in izboljšanja proizvodne opreme na ravni, ki bi ji omogočila, da ohrani pomembno prisotnost na trgu visokokakovostnih izdelkov. Zato zmanjšanje velikega obsega proizvodnje standardnih izdelkov prav tako vpliva na sposobnost industrije Skupnosti, da še naprej zagotavlja visokokakovostne izdelke.

(160)

Preiskava je nato potrdila, da je znatna škoda nastala, ker je izdelke Skupnosti na nekaterih pomembnih segmentih trga znatno nadomestil kitajski uvoz, kar je negativno vplivalo na izkoriščenost zmogljivosti in dobičkonosnost, čeprav je ta vpliv nekoliko omililo dejstvo, da je lahko industrija nadomestila manjši obseg proizvodnje z osredotočenjem na segmente trga in izdelke z višjim dobičkom.

(161)

Ob upoštevanju navedenega se sklene, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe.

(162)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali obstaja vzročna zveza med dampinškim uvozom iz LRK in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko v istem času povzročili škodo industriji Skupnosti, da bi se zagotovilo, da se morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti dejavniki, ne pripiše dampinškemu uvozu.

(163)

Med letom 2004 in obdobjem preiskave se je vidna poraba Skupnosti povečala za 29 % (obseg), medtem ko se je prodaja proizvajalcev Skupnosti povečala le za 17 %. Proizvajalci Skupnosti so zato v istem obdobju izgubili več kot 6,8 odstotne točke tržnega deleža.

(164)

Nepovezani uvozniki Skupnosti so trdili, da bi bil položaj popolnoma drugačen, če bi bila prodaja izražena v vrednosti namesto v količini, ker je prodajna cena enote pritrdilnih elementov, proizvedenih v Skupnosti, bistveno višja kot pri izdelkih iz LRK in se je v obravnavanem obdobju zvišala. Vendar se je pri analizi vpliva poceni uvoza na trgu Skupnosti štelo, da je v skladu s preteklo prakso primerno oceniti uvozne trende in tržne deleže predvsem glede na obseg in ne glede na vrednost. Poleg tega na vrednost prodaje vplivajo spremembe ponudbe, tako kot v tem primeru, v katerem je industrija Skupnosti začela izdelovati izdelke z višjo vrednostjo. Na koncu je treba opozoriti, da so prodajni trendi le eden od dejavnikov škode in sami po sebi niso odločilni.

(165)

Znatno povečanje obsega dampinškega uvoza iz LRK za več kot 170 % med letom 2003 in obdobjem preiskave ter njegovega količinskega tržnega deleža na trgu Skupnosti, ki se je med letom 2004 in obdobjem preiskave povečal s 17 % na 26 %, je sovpadlo z vedno večjim zmanjšanjem tržnega deleža proizvajalcev Skupnosti.

(166)

V obravnavanem obdobju so cene dampinškega uvoza ostale sorazmerno stabilne in nizke, kljub povečanju cen surovin po vsem svetu. Prodajne cene proizvajalcev Skupnosti so sledile zvišanju cen surovin, kar ne velja za izvoznike LRK.

(167)

Industrija Skupnosti je v odziv na vedno večjo količino uvoza standardnih izdelkov s poreklom iz LRK razvila svoje proizvodne dejavnosti posebnih delov (na podlagi načrtov strank), s čimer ji je uspelo ohraniti obseg proizvodnje in preprečiti nadaljnje zmanjšanje dobičkonosnosti. Vendar ti izdelki, ki spadajo na trg visokokakovostnih izdelkov, ne morejo v celoti nadomestiti zmanjšanja velikega obsega proizvodnje standardnih izdelkov.

(168)

Poleg tega so cene dampinškega uvoza znatno nelojalno nižale cene industrije Skupnosti in tako nanje izvajale močan pritisk v času znatnega povečanja stroškov za surovine. Preiskava je pokazala, da zaradi hudega pritiska na cene, ki je nastal zaradi znatnega obsega dampinškega uvoza izdelkov iz LRK, industrija Skupnosti ni mogla prenesti celotnega povečanja stroškov naprej na svoje stranke. To je povzročilo pomanjkanje zadostnih ravni dobičkonosnosti ter nizko donosnost naložb in denarnega toka.

(169)

Več izvoznikov, uvoznikov in njihovih združenj je trdilo, da kitajski izvozniki ne pomenijo konkurence za izdelke industrije Skupnosti, ker so v različnih in dopolnilnih kategorijah izdelkov. Čeprav se zdi, da je bil kitajski izvoz med obdobjem preiskave osredotočen na nekatere segmente trga, kot so standardni vijaki in sorniki, je treba upoštevati, da je kljub temu na trgu precejšnje prekrivanje med izdelki, ki jih proizvedejo in prodajo industrija Skupnosti in kitajski izvozniki, pri čemer se ta položaj dinamično spreminja. Industrija Skupnosti je že izgubila večino tržnega deleža zaradi uvoza na nekaterih segmentih trga, vendar bi lahko prav tako izgubila trg za sedanje močne izdelke, če se bodo sedanji trendi nadaljevali.

(170)

Poleg tega so podatki Eurostata pokazali znatno količino proizvodnje v Skupnosti za posamezno oznako KN, konkurenčno uvozu iz LRK. Čeprav je proizvodnja Skupnosti povezana s skoraj vsemi oznakami KN, so nekateri uvozniki trdili, da to ne velja za nekatere vrste in kakovosti izdelkov pri posamezni oznaki KN. Vendar ni bil predložen noben podatek, ki bi podprl to izjavo. Poleg tega je v rubriki 4.5.1 prikazano, da proizvajalci Skupnosti zdaj uporabljajo približno polovico svojih proizvodnih zmogljivosti in da so tehnično sposobni proizvesti vse vrste pritrdilnih elementov, če to upravičujejo tržni pogoji.

(171)

Zato se sklene, da je pritisk zaradi dampinškega uvoza, katerega obseg in tržni delež sta se od leta 2003 znatno povečevala ter se je izvajal po dampinških cenah, imel ključno vlogo pri škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(172)

Kot je navedeno zgoraj, je bila v obravnavanem obdobju LRK najpomembnejša izvoznica podobnega izdelka na trg Skupnosti. Delež uvoza zadevnega izdelka iz LRK od skupnega uvoza iz ostalega sveta se je med obravnavnim obdobjem povečal za 20 % in je ob koncu obdobja preiskave dosegel 61 %.

(173)

Kot prikazuje spodnji graf (vir: Comext), je bilo poleg tega ugotovljeno, da se povprečne prodajne cene na enoto (v EUR) pri uvozu iz ostalega sveta niso spreminjale enako kot pri uvozu iz LRK, ker se je uvoz iz ostalega sveta med obravnavanim obdobjem povečal za 19 % v primerjavi z 2-odstotnim povečanjem uvoza iz LRK. Povprečna cena na enoto (v EUR) na MT pri ostalem svetu je bila za 180 % višja kot povprečna cena na enoto na MT, uvoženo iz LRK.

(174)

V skladu s tem se šteje, da uvoz s poreklom iz drugih tretjih držav ni mogel prispevati k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Natančneje, spodnja preglednica, ki zajema podatke o glavnih državah izvoznicah, in sicer o Tajvanu, Japonski in Združenih državah Amerike, prikazuje popolnoma enak razvoj kot pri ostalem svetu.

(175)

Proučeno je bilo tudi, ali je izvoz industrije Skupnosti v države, ki niso članice Skupnosti, prispeval k škodi, nastali med obravnavanim obdobjem. Izvoz v države, ki niso članice Skupnosti, je leta 2006 predstavljal le okoli 11 % proizvodnje podobnega izdelka industrije Skupnosti. Ta izvoz se je med letom 2003 in obdobjem preiskave povečal za okoli 81 %. Poleg tega so bile cene tega izvoza vedno znatno višje od prodajnih cen na trgu Skupnosti. Zato se sklene, da izvoz v tretje države ni povzročil znatne škode za industrijo Skupnosti.

(176)

Čeprav razpoložljivi dokazi, kažejo, da so se v obdobju preiskave cene jekla v Skupnosti nekoliko zvišale, se zdi, da to zvišanje ni bilo odločilni dejavnik za poslabšanje položaja industrije Skupnosti. To poslabšanje je bilo posledica zmanjšanja tržnega deleža, kot je izpostavljeno v uvodni izjavi 165. Preiskava je pokazala, da so bile višje povprečne prodajne cene na enoto med obravnavanim obdobjem večinoma posledica povečanja deleža posebnih vrst v ponudbi industrije Skupnosti, ker je proizvodnja teh vrst dražja.

(177)

Vendar industrija Skupnosti ni mogla dovolj zvišati svojih prodajnih cen in tako pokriti zvišanja stroškov zaradi proizvodnje visokokakovostnih izdelkov. To neprožnost cen je povzročil hkratni porast dampinškega uvoza s poreklom iz LRK po cenah, ki so znatno nelojalno nižale cene industrije Skupnosti. V teh okoliščinah je treba skleniti, da je bila industrija Skupnosti zaradi dampinškega uvoza izpostavljena močnemu pritisku cen in zato ni imela možnosti, da bi z zvišanjem svojih prodajnih cen v celoti nadomestila zvišanje stroškov.

(178)

Na koncu je treba opozoriti, da bi moralo zvišanje cen surovin vplivati na vse gospodarske subjekte na trgu, vključno s kitajskimi proizvajalci izvozniki, in se zato ne more obravnavati kot poseben dejavnik, ki je povzročil škodo industriji Skupnosti, zlasti ker so prodajne cene zadevnega izdelka s poreklom iz LRK na enoto kljub zvišanju cen surovin ostale nespremenjene.

(179)

Na podlagi navedenega se sklene, da zvišanje cen surovin kot tako ne bi prekinilo vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(180)

Škoda je v tem primeru večinoma v obliki izgube možnega obsega prodaje na rastočem trgu in tržnega deleža. Posledični padec cene in izguba ekonomije obsega zaradi majhne izkoriščenosti zmogljivosti sta povzročila nezadostno raven dobičkonosnosti kljub ugodnim splošnim gospodarskim pogojem, ki so prevladali v obravnavanem obdobju.

(181)

Preiskava je pokazala, da je neizboljšanje položaja večine kazalnikov škode industrije Skupnosti sovpadlo z velikim povečanjem obsega uvoza iz LRK in njenega tržnega deleža ter občutnim nelojalnim nižanjem cen, ki ga je povzročil ta uvoz. Prav tako je bilo ugotovljeno, da uvoz s poreklom iz drugih tretjih držav ne bi mogel prispevati k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, ker so povprečne uvozne cene znatno višje od uvoznih cen LRK in se je tržni delež uvoza, ki ni iz LRK, zmanjšal v primerjavi z uvozom iz LRK v Skupnost.

(182)

Pozitivni razvoj izvoza industrije Skupnosti v države, ki niso članice ES, pomeni, da mogoč vpliv navedenega razvoja ne more prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(183)

Čeprav so se cene surovin v obravnavanem obdobju zvišale bolj kot kdaj koli prej, bi moralo to vplivati na vse gospodarske subjekte na trgu, poleg tega pa iz časovnega vzorca kazalnikov škode ni razvidno, da bi bil to glavni vzrok škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(184)

Zato se sklene, da je dampinški uvoz s poreklom iz LRK povzročil znatno škodo industriji Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(185)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali obstajajo nujni razlogi za sklep, da uvedba protidampinških ukrepov za uvoz iz zadevne države ni v interesu industrije Skupnosti. Vprašalniki so bili poslani vsem uvoznikom, trgovcem in industrijskim uporabnikom, navedenim v pritožbi. Odgovore na vprašalnik je poslalo sedem uvoznikov, pri čemer so nekaj informacij poslali tudi industrijski uporabniki.

(186)

Pričakuje se, da bo uvedba ukrepov preprečila nadaljnja izkrivljanja in ponovno vzpostavila pošteno konkurenco na trgu. Industrija Skupnosti je konkurenčna industrija, ki je sposobna preživeti, kar je dokazano z dejstvom, da lahko izvaža različne izdelke na zelo konkurenčne svetovne trge. Zato ji je treba z uvedbo ukrepov omogočiti, da doseže primerno raven izkoriščenosti zmogljivosti in izboljša svoj finančni položaj. To ji bo tudi omogočilo, da nadaljuje naložbe v tehnologijo in posodobi svoje proizvodne zmogljivosti, s čimer se bo zagotovilo preživetje industrije Skupnosti.

(187)

Če pa se protidampinški ukrepi ne uvedejo, se bo položaj industrije Skupnosti verjetno poslabšal. Industrija Skupnosti ne bi bila sposobna izvesti potrebnih naložb, da bi lahko učinkovito konkurirala z uvozom iz tretjih držav, zlasti iz LRK. To bo nekatera podjetja prisililo, da v bližnji prihodnosti opustijo proizvodnjo in odpustijo zaposlene. Z zaprtjem proizvodnje Skupnosti bi industrija Skupnosti v veliko nadaljnjih sektorjih postala bolj odvisna od dobaviteljev zunaj Skupnosti.

(188)

V skladu s tem se sklene, da bi uvedba protidampinških ukrepov industriji Skupnosti omogočila, da si opomore od učinkov nastalega škodljivega dampinga, in da je zato v interesu industrije Skupnosti.

(189)

Sedem uvoznikov, izbranih v končnem vzorcu (glej uvodno izjavo 28), je sodelovalo pri preiskavi s predložitvijo izpolnjenih vprašalnikov. Teh sedem uvoznikov med obdobjem preiskave predstavlja približno 15 % celotnega uvoza zadevnega izdelka v Skupnost. Vendar eden od uvoznikov ni sprejel preveritvenega obiska in podatki v zvezi s to družbo se niso mogli upoštevati. Za uvoznike, ki so v celoti sodelovali, zadevni izdelek predstavlja znatni del njegovega prihodka od prodaje. Ugotovljeno je bilo, da je povprečna dobičkonosnost zadevnega izdelka višja od splošne dobičkonosnosti družb. Med obravnavanim obdobjem je bilo mogoče opaziti porast uvoza zadevnega izdelka teh uvoznikov in zmanjšanje nakupov proizvajalcev Skupnosti.

(190)

V več odgovorih, ki so jih predložili nepovezani uvozniki Skupnosti, je bilo navedeno, da bi bil negativni vpliv morebitnih ukrepov dvojen, in sicer (a) neobstoj ustreznih zmogljivosti v Skupnosti, če sploh obstajajo, za ohranitev enake ravni dobave zadevnega izdelka in (b) višje cene zadevnega izdelka, ki jih ne bi bilo mogoče prenesti na končne stranke in bi povzročile manjšo dobičkonosnost za uvoznike. Preiskava je pokazala, da je zadevni izdelek le omejen del obsega izdelkov, ki jih zagotavljajo nepovezani uvozniki Skupnosti, pri čemer se ostalo nakupi večinoma v Skupnosti. Poleg tega uvozniki Skupnosti kupujejo enake vrste izdelka od proizvajalcev Skupnosti in LRK, da ne bi bili odvisni le od enega vira, čeprav največ kupujejo od proizvajalcev izvoznikov LRK. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da se uvozniki Skupnosti pri dobavi majhnih količin zadevnega izdelka še vedno zanašajo na proizvajalce Skupnosti, da bi se odzvali na kratkoročne potrebe strank in še naprej zagotavljali popoln obseg izdelkov. Uvozniki Skupnosti niso mogli zagotoviti nobenega prepričljivega dokaza, da proizvajalci Skupnosti ne morejo zadovoljiti potreb povpraševanja po vseh vrstah pritrdilnih elementov, tj. standardnih elementov ali elementov, ki ustrezajo posebnim potrebam strank. Preiskava je prav tako pokazala, da uvozniki Skupnosti vedno pogosteje ponujajo svojim strankam dodatne posebne logistične storitve poleg preproste dobave pritrdilnih elementov. Zato bi bil vpliv morebitnih ukrepov, ki bi se uporabljali le za omejen del obsega izdelkov, še bolj omejen, ker pri zagotavljanju logističnih storitev nastajajo novi stroški in prihodki. Zato bi v primeru uvedbe ukrepov uvozniki Skupnosti svojim strankam še naprej zagotavljali enako raven storitev glede na znatne in raznolike razpoložljive proizvodne zmogljivosti v Skupnosti, ki bi omejile vpliv ukrepov na dobičkonosnost uvoznikov Skupnosti.

(191)

Preiskava je pokazala, da je šest obiskanih nepovezanih uvoznikov Skupnosti med obravnavanim obdobjem znatno povečalo svoje nakupe izdelkov iz LRK, kar je zlasti pozitivno vplivalo na dobičkonosnost njihove prodaje pritrdilnih elementov. Povprečno je bila stopnja dobička za zadevni izdelek višja od splošnega dobička in je bila povprečno blizu 10 %. Splošna dobičkonosnost za šest obiskanih nepovezanih uvoznikov Skupnosti je bila prav tako v vseh primerih pozitivna in je bila med 5 % in 10 %.

(192)

Ponudba obravnavanih družb je zelo široka in zadevni izdelek predstavlja le del te ponudbe. Poleg tega uvozniki še naprej kupujejo zadevni izdelek od proizvajalcev Skupnosti in ga uvažajo iz drugih tretjih držav, da ne bi bili v celoti odvisni od ponudbe proizvajalcev iz LRK, ampak da bi lahko zadovoljili tudi kratkoročne potrebe. Ker uvozniki razpršijo svoje vire oskrbe med proizvajalce Skupnosti in proizvajalce z Daljnega vzhoda, da bi svojim strankam zagotovili čim širšo ponudbo, se lahko šteje, da jim posledice morebitnega obstoja protidampinškega ukrepa za eno državo izvoznico ne smejo preprečiti, da bi še naprej zagotavljali enake izdelke, medtem ko bi ohranili primerno stopnjo dobička.

(193)

Po razkritju zgoraj navedenih ugotovitev je več uvoznikov in njihovih združenj trdilo, da bi predlagani ukrepi zelo negativno vplivali na njihovo poslovanje v smislu obsega poslovanja, dobičkonosnosti in zaposlovanja. Uvozniki so zlasti trdili, da bi uvedba dajatev skupaj z nedavnim visokim povišanjem cen pritrdilnih elementov zaradi višjih cen surovin močno obremenila njihov denarni tok ter povečala potrebe po gibljivem kapitalu in financiranju. Prav tako so trdili, da bi potrošniki s težavo sprejeli nadaljnja povišanja cen, in glede na obstoječe pogodbe uvozniki v mnogih primerih ne bi mogli prenesti povišanja cen, ki bi izhajala iz dajatev. Nekateri uvozniki so tudi trdili, da so močno odvisni od uvoza iz LRK in da bi bilo težko najti druge dobavitelje v Skupnosti ali drugih tretjih državah. To bi zlasti veljalo za uvoznike, ki so vlagali v proizvodne obrate v LRK ali ki so na tehničnem področju povezani s proizvajalci LRK, npr. za proizvodnjo posebnih vrst pritrdilnih elementov.

(194)

Čeprav zgornjih trditev ni bilo mogoče preveriti, ni izključeno, da bi ukrepi lahko imeli negativen vpliv na nekatere uvoznike in druge trgovce v Skupnosti, vsaj v obdobju pred sklenitvijo prenovljenih pogodb in reorganizacijo distribucijske verige. Negativen vpliv bo verjetno odvisen od posameznega položaja navedenih gospodarskih subjektov na trgu, pa tudi od odnosa s kitajskimi izvozniki proizvajalci. Vendar se opozarja, da imajo proizvajalci Skupnosti znaten obseg proizvodne zmogljivosti in da je to možni alternativni vir dobave poleg tudi drugih dobaviteljev iz tretjih držav.

(195)

Pri vplivu na cene je treba poudariti, da so se cene jeklenih žičnatih palic v prvi polovici leta 2008 sicer močno zvišale, bolj kot kdaj koli prej, vendar pa se je ta trend v drugi polovici leta obrnil, tako da bi bile dajatve verjetno uvedene ob nižanju cen zadevnega izdelka.

(196)

Iz tega se lahko sklepa, da čeprav se vpliv predlaganih ukrepov na uvoznike in distributerje ne šteje za tako močnega, kot trdijo navedene stranke, ni izključeno, da bodo ti ukrepi negativno vplivali na denarni tok in dobičkonosnost, zlasti v začetnem obdobju po uvedbi ukrepov.

(197)

Vprašalniki, namenjeni uporabnikom, so bili poslani 16 podjetjem ali skupinam podjetij. Predloženi so bili le trije odgovori. Dva proizvajalca avtomobilov sta navedla, da ju sedanji postopek ne zadeva, ker nista neposredno kupila zadevnega izdelka iz LRK in nista vedela, kakšen je položaj njunih dobaviteljev. Glede na njihove posebne zahteve se zdi, da avtomobilska industrija v širšem smislu (tj. vključno s proizvajalci avtomobilov in dobavitelji njihovih delov) zaenkrat nabavlja zadevni izdelek večinoma v Skupnosti.

(198)

Tretji odgovor je poslalo nemško združenje proizvajalcev vozil Verband der Automobilindustries („VDA“), ki je navedlo, da člani združenja VDA zadevni izdelek večinoma kupujejo od proizvajalcev Skupnosti, kar je potrdilo izjave navedenih dveh uporabnikov. Vendar združenje VDA nasprotuje uvedbi protidampinških ukrepov, ker je interes njegovih članov ohranitev čim več alternativnih virov dobave. V zvezi s tem se opozarja, da namen ukrepov ni zaprtje trga Skupnosti za dobavitelje tretjih držav, ampak le ponovna vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev. Celo s predlaganimi protidampinškimi ukrepi se pričakuje, da bo več subjektov iz Skupnosti, LRK in drugih tretjih držav zadoščalo za zagotavljanje konkurenčne dobave pritrdilnih elementov za avtomobilsko industrijo Skupnosti.

(199)

Noben od uporabnikov, s katerimi je bil vzpostavljen stik, se ni odzval na razkritje obvestila. Po dokončnem razkritju pa je en proizvajalec sestavljivega pohištva trdil, da bi predlagane protidampinške dajatve znatno vplivale na stroške njegovih izdelkov. Treba je poudariti, da predloženih podatkov ni bilo mogoče preveriti, glede na to, da so bile informacije predložene v zelo pozni fazi preiskave. Vendar je videti, da je navedba o domnevnem vplivu na skupne stroške pohištva te družbe pretirana glede na tipični obseg zadevnega izdelka pri sestavljivem pohištvu.

(200)

Pred in po dokončnem razkritju so nekateri uvozniki in njihova združenja izrazili podobne pomisleke o možnem vplivu na gospodarske razmere gradbene industrije, ki je velik uporabnik pritrdilnih elementov in je utrpela padec konjunkture. V zvezi s tem je treba kot prvo opozoriti, da gradbena industrija ni izpostavljena mednarodni konkurenci, kar bi moralo omejiti vpliv zvišanja stroškov na njen položaj na trgu. Drugič, stranke, ki so predložile takšne pripombe, niso nikoli količinsko opredelile deleža zadevnega izdelka pri stroških te industrije.

(201)

Na podlagi razpoložljivih informacij, pritrdilni elementi v večini primerov na splošno pomenijo le majhen del skupnih proizvodnih stroškov, pri čemer protidampinške dajatve ne bi imele velikega vpliva na skupne proizvodne stroške in konkurenčni položaj zadevnih predelovalnih industrij.

(202)

Po dokončnem razkritju so en trgovec na drobno in dve združenji trgovcev na drobno za segment trga neprofesionalnih uporabnikov trdili, da bi ukrepi močno vplivali na maloprodajne cene in bi imeli negativne posledice v smislu inflacije, blaginje potrošnikov in gospodarskih razmer v sektorju za neprofesionalne uporabnike. Čeprav teh trditev ni bilo mogoče podrobno preveriti zaradi pozne predložitve pripomb, je treba poudariti, da predlagane dajatve ne bi predstavljale več kot nekaj odstotkov opazovanih maloprodajnih cen v sektorju za neprofesionalne uporabnike. Poleg tega zadevni izdelek glede na razpoložljive informacije pomeni samo okrog 0,5 % prometa sektorja za neprofesionalne uporabnike, kar kaže tudi na to, da zadevni izdelek ni pomemben del vzorca porabe tipičnega potrošnika.

(203)

En proizvajalec in dve združenji, ki predstavljata proizvajalce tako imenovanih sider, so po dokončnem razkritju predložili pripombe. Vse te stranke so nasprotovale ukrepom, čeprav je eno združenje priznalo, da so njeni člani v različnih položajih in so v zvezi s tem zavzeli različna stališča. Njihova najpomembnejša trditev je bila, da bi proizvajalci sider v Skupnosti bili postavljeni v podrejen konkurenčni položaj, ker ukrepi ne bi zajemali njihovega končnega izdelka, tj. sider, zajemali pa bi nekatere sestavne dele, ki se uvažajo iz LRK. Nadalje so trdili, da navedenih sestavnih delov ni mogoče dobiti v Skupnosti, čemur je industrija Skupnosti oporekala. Ker so bile zgornje trditve predložene razmeroma pozno v postopku, jih ni bilo mogoče ustrezno preveriti. Vendar je bilo ugotovljeno, da proizvajalci Skupnosti po potrebi lahko zagotovijo sestavne dele, ki se sedaj uvažajo iz LRK.

(204)

Eurofer je trdil, da se je izkoriščenost zmogljivosti industrije jekla Skupnosti na začetku proizvodne verige, tj. proizvajalcev Skupnosti valjane žice in palic za naprave za hladno preoblikovanje, od leta 2004 do leta 2007 poslabšala, domnevno zaradi neposrednega pritiska uvoza na njihov obseg izdelkov in ogrožanja njihovih prodajnih trgov zaradi nepoštene konkurence. Zato je ta organizacija trdila, da imajo proizvajalci Skupnosti valjane žice in palic za naprave za hladno preoblikovanje prav tako na voljo zmogljivost, da proizvajalcem Skupnosti zagotovijo zadevni izdelek.

(205)

Kmalu potem sta to trditev ponovila dva proizvajalca jeklene žice s sedežem v Španiji in na Češkem. Ti družbi menita, da je v Skupnosti dovolj zmogljivosti, da se zadovolji morebitno povečanje proizvodnje Skupnosti zadevnega izdelka.

(206)

Na podlagi navedenega se sklene, da bi bila uvedba ukrepov v interesu dobaviteljev surovin v Skupnosti.

(207)

Več uvoznikov, izvoznikov in njihovih združenj je trdilo, da bi se z uvedbo ukrepov okrepil domnevno prevladujoč položaj dveh največjih proizvajalcev Skupnosti.

(208)

V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da je veliko proizvajalcev v Skupnosti in uvozov iz različnih drugih tretjih držav, ki bodo zagotovili, da bodo uporabniki in prodajalci na drobno še naprej imeli široko izbiro različnih dobaviteljev podobnih izdelkov po razumnih cenah. Poleg tega se šteje, da bodo lahko proizvajalci izvozniki v LRK še naprej prodajali zadevni izdelek, čeprav po neškodljivi ceni, ker imajo močan položaj na trgu v Skupnosti.

(209)

Tako bo na trgu veliko akterjev, ki bodo sposobni zadostiti povpraševanje. Na podlagi navedenega se torej sklene, da bo konkurenca po vsej verjetnosti ostala močna tudi po uvedbi protidampinških ukrepov.

(210)

Več uvoznikov, izvoznikov in njihovih združenj je trdilo, da so se po obdobju preiskave zaradi sprememb stroškov surovin, položaja na trgu v LRK in zvišanja stroškov prevoza cene uvoza zadevnega izdelka močno zvišale. Navedeno je bilo, da bi to privedlo do znatno nižjih ravni dampinga in škode, zaradi česar uvedba ukrepov ne bi bila več ustrezna.

(211)

Opozoriti je treba, da spremembe svetovnih cen blaga, energije itd. podobno vplivajo na vse udeležence na trgu in zato kot take ne bi povzročile nižjih ravni dampinga ali nelojalnega nižanja cen od istih ravni, ugotovljenih med obdobjem preiskave.

(212)

Kljub temu je vprašanje bilo proučeno. Zadnji razpoložljivi statistični podatki kažejo, da se je cena na enoto pri uvozu iz LRK v prvi polovici leta 2008 le malo povečala v primerjavi s prejšnjim letom, kljub velikemu zvišanju mednarodnih cen jekla. Poleg tega se količine, uvožene iz LRK, v prvi polovici leta 2008 niso zmanjšale.

(213)

Zato se sklene, da po obdobju preiskave ni bilo sprememb, zaradi katerih bi bila uvedba ukrepov neprimerna z vidika interesa Skupnosti.

(214)

Čeprav člen 21 osnovne uredbe navaja, da je treba posebno pozornost posvetiti potrebi po ublažitvi učinkov škodljivega dampinga na izkrivljanje trgovine in vzpostaviti učinkovito konkurenco, je treba to določbo, kakor je to opredeljeno v navedenem členu, razumeti v splošnem okviru preverjanja interesa Skupnosti. Tako je treba upoštevati učinke uvedbe ali neuvedbe ukrepov za vse stranke.

(215)

Ni izključeno, da bi uvedba ukrepov negativno vplivala na nekatere uvoznike in trgovce v Skupnosti. Vendar se šteje, da bi uvedba ukrepov industriji Skupnosti in njenim dobaviteljem v Skupnosti prinesla nekatere koristi, kot sta večja proizvodnja in zaposlovanje.

(216)

Kljub omejenemu sodelovanju uporabnikov se ocenjuje, da bi bil vpliv ukrepov na stroške navedenih industrij zanemarljiv in da ukrepi ne bi privedli do pomanjkanja konkurence na trgu Skupnosti.

(217)

Sklene se, da v tem primeru ob upoštevanju visokih stopenj dampinga in škode na podlagi predloženih informacij ni zadostnih dokazov za sklep, da bi bila morebitna uvedba ukrepov nedvomno neusklajena in proti interesu Skupnosti.

(218)

Komisija je prejela ponudbe zaveze od več posameznih izvoznikov proizvajalcev in od kitajske trgovinske zbornice za uvoz in izvoz strojev in elektronskih izdelkov (China Chamber of Commerce for Import & Export of Machinery & Electronic Products – „CCCME“), ki predstavlja izvoznike iz LRK, v imenu njenih članov. Več drugih izvoznikov proizvajalcev je izrazilo namero za ponudbo zaveze.

(219)

Najprej je treba poudariti, da je v ta postopek vključeno več kot 100 izvoznikov proizvajalcev. Število dejanskih in možnih izvoznikov proizvajalcev se je štelo za preveliko, da bi zaveza lahko bila izvedljiva, prav tako pa bi bilo zelo težko spremljati kakršno koli vrsto cenovne zaveze. Poleg tega je bilo obravnavanih samo osem od teh družb, ki jim je bil tudi odobrena IO.

(220)

Drugič, za zadevni izdelek je značilno veliko število različnih vrst izdelkov z bistveno različnimi cenami in lastnostmi, ki se pri uvozu težko prepoznajo. Zaradi tega je praktično nemogoče smiselno določiti najnižje cene za vsako vrsto izdelka, ki bi jo lahko Komisija in carinski organi držav članic ustrezno nadzorovali. Poleg tega veliko število različnih vrst izdelkov, razvrščenih pod nič manj kot 10 oznak KN, znatno povečuje tveganje izogibanja ukrepom. Hkrati je poudarjeno, da so trenutno uvedeni protidampinški ukrepi na nekatere pritrdilne elemente iz nerjavnega jekla s poreklom, med drugim, iz LRK (6). Ker je bilo individualno obravnavano le malo izvoznikov proizvajalcev, ni izključeno, da nekatere družbe, ki ponujajo zavezo, prav tako proizvajajo navedene pritrdilne elemente iz nerjavnega jekla in jih prodajajo istim kupcem v EU. V teh primerih obstaja dodatno tveganje izogibanja ukrepom.

(221)

Nenazadnje, pokazalo se je, da se cene zadevnega izdelka zelo spreminjajo in zato ni primeren za fiksno cenovno zavezo za daljše obdobje. Cene se spreminjajo zaradi spreminjanja cen surovin, in sicer jeklenih žičnatih palic, zlasti v zadnjih mesecih. To bi še povečalo kompleksnost spremljanja zavez.

(222)

V teh okoliščinah je bilo ugotovljeno, da so cenovne zaveze neuporabne in ne morejo biti sprejete.

(223)

Stopnja protidampinških ukrepov mora zadostovati za odpravo škode, ki jo je industriji Skupnosti povzročil dampinški uvoz, ne da bi presegla ugotovljene stopnje dampinga. Pri izračunu višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se je upoštevalo, da morajo kakršni koli ukrepi industriji Skupnosti omogočiti pridobitev dobička pred davkom, kar se lahko doseže ob običajnih konkurenčnih pogojih, tj. ob odsotnosti dampinškega uvoza. Zato se je štelo, da je 5-odstotna stopnja dobička ustrezna raven, ki naj bi jo industrija Skupnosti dosegla tudi v zvezi s podobnim izdelkom brez škodljivega dampinga.

(224)

Potrebno povišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno po vrstah proizvoda, ugotovljeno pri izračunu nelojalnega nižanja cen, in neškodljivo ceno podobnega proizvod, ki ga je industrija Skupnosti prodajala na trgu Skupnosti. Neškodljiva cena je bila določena s prilagoditvijo prodajne cene industrije Skupnosti, da bi odražala zgoraj omenjeno stopnjo dobička. Vsakršna razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila potem izražena kot odstotek celotne uvozne vrednosti CIF.

(225)

Po dokončnem razkritju je en izvoznik izpostavil uradniško napako pri izračunu stopnje škode. Ugotovljeno je bilo, da je ta napaka vplivala na stopnje škode za vse izvoznike. Vse stopnje škode so bile ustrezno popravljene.

(226)

Navedena primerjava cen je pokazala naslednje stopnje škode za vzorčene proizvajalce izvoznike:

(227)

Stopnje škode za sodelujoče proizvajalce izvoznike z odobreno individualno obravnavo, izračunane na navedeni način, so naslednje:

(228)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 110, se lahko šteje, da je stopnja sodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz LRK nizka. Zato je bila stopnja škode za nesodelujoče družbe določena kot povprečje vrednosti podatkov Eurostata in najvišjih ugotovljenih stopenj za posamezne vrste izdelka, ki jih je sodelujoči proizvajalec izvoznik z najvišjo stopnjo dampinga prodal v reprezentativnih količinah.

(229)

Na podlagi tega je stopnja škode v celotni državi določena na 85,0 % cene CIF na meji Skupnosti brez plačane dajatve.

(230)

Med postopkom in zlasti po dokončnem razkritju so nekateri uvozniki trdili, da izvajajo številne dejavnosti v LRK, kot sta embaliranje za prodajo in nadzor kakovosti, vrednost česar ne sme biti vključena v ceno CIF, na podlagi katere bo uvedena dajatev. Vendar je bilo ugotovljeno, da nobeden od obravnavanih izvoznikov proizvajalcev ni v takšnem položaju, in tudi če bi bilo to dokazano, bi vplivalo samo na majhen del uvoza iz LRK. Kljub temu bo Komisija podrobneje proučila to vprašanje.

(231)

Glede na navedeno in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe se šteje, da je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev za uvoz nekaterih pritrdilnih elementov s poreklom iz LRK na ravni stopnje dampinga ali škode, odvisno od tega, katera od teh dveh stopenj je nižja.

(232)

Zato morajo biti protidampinške dajatve naslednje:

(233)

Stopnje individualne protidampinške dajatve, podrobno opredeljene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (nasprotno kot dajatev na ravni države, ki velja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz LRK, in ki jih proizvajajo te družbe, torej poimensko navedene pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki so jih proizvedle katere koli druge družbe, ki v izvedbenem delu te uredbe niso posebej navedene, vključno s subjekti, povezanimi s temi posebej navedenimi subjekti, ne morejo biti upravičeni do te stopnje dajatve in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja na ravni države.

(234)

Vsak zahtevek za uporabo za navedeno družbo določene stopnje protidampinške dajatve (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj vložiti pri Komisiji, skupaj z vsemi potrebnimi podatki, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezane s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Po potrebi se bo v uredbi ustrezno spremenil in dopolnil seznam podjetij, za katera veljajo individualne dajatve.

(235)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno, da se priporoči uvedba dokončnih protidampinških dajatev. Določeno je bilo tudi obdobje, v katerem so lahko navedle svoja stališča v zvezi s tem razkritjem. Po ustrezni proučitvi pripomb, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile, kadar je bilo primerno, ugotovitve ustrezno spremenjene.

(236)

Za zagotovitev enake obravnave katerih koli novih izvoznikov in sodelujočih družb, ki niso vključene v vzorec, navedenih v Prilogi I k tej uredbi, je treba sprejeti določbe za tehtano povprečno dajatev, ki se uvede za navedene družbe, ki se morajo uporabiti za katerega koli novega izvoznika, ki bi bil sicer upravičen do pregleda v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe, pri čemer člen 11(4) ne velja, kadar se uporabi vzorčenje.

(237)

Za zmanjšanje tveganj izogibanja zaradi velike razlike v stopnjah dajatve med izvozniki proizvajalci se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Ti posebni ukrepi so naslednji.

(238)

Predložitev veljavne trgovske fakture carinskim organom držav članic, ki je skladna z zahtevami, navedenimi v Prilogi II k tej uredbi. Za uvoz, ki ga taka faktura ne spremlja, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge izvoznike.

(239)

V primeru, da se bo po uvedbi zadevnih ukrepov znatno povečal obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, bi se takšno povečanje obsega samo obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takšnih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatev in posledična uvedba dajatve na ravni države –