Choisissez les fonctionnalités expérimentales que vous souhaitez essayer

Ce document est extrait du site web EUR-Lex

Document 32008D0119

    2008/119/ES: Sklep Sveta z dne 12. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz Partnerstva za pristop s Hrvaško in razveljavitvi Sklepa 2006/145/ES

    UL L 42, 16.2.2008, p. 51–62 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Statut juridique du document En vigueur

    ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2008/119(1)/oj

    16.2.2008   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 42/51


    SKLEP SVETA

    z dne 12. februarja 2008

    o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz Partnerstva za pristop s Hrvaško in razveljavitvi Sklepa 2006/145/ES

    (2008/119/ES)

    SVET EVROPSKE UNIJE JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

    ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 533/2004 z dne 22. marca 2004 o ustanovitvi evropskih partnerstev v okviru stabilizacijskega in pridružitvenega procesa (1), ter zlasti člena 2 Uredbe,

    ob upoštevanju predloga Komisije,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Evropski svet je na zasedanju v Solunu 19. in 20. junija 2003 potrdil uvedbo partnerstev kot sredstva za uresničitev evropske perspektive držav zahodnega Balkana.

    (2)

    Uredba (ES) št. 533/2004 določa, da Svet odloča o načelih, prednostnih nalogah in pogojih partnerstev ter o vseh nadaljnjih prilagoditvah. Navaja tudi, da bo nadaljnje spremljanje partnerstev zagotovljeno prek mehanizmov, vzpostavljenih v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, zlasti z letnimi poročili o napredku.

    (3)

    Svet je 20. februarja 2006 na podlagi Evropskega partnerstva iz leta 2004 sprejel prvo partnerstvo za pristop s Hrvaško (2).

    (4)

    Države članice so 3. oktobra 2005 začele pogajanja s Hrvaško za pristop k Evropski uniji. Napredek pogajanj bo odvisen od napredka Hrvaške pri pripravah na pristop, ki se bo med drugim meril glede na izvajanje redno revidiranega partnerstva za pristop.

    (5)

    V sporočilu Komisije o strategiji širitve in o glavnih izzivih za obdobje 2006–2007 je navedeno, da bodo partnerstva posodobljena konec leta 2007.

    (6)

    Svet je 17. julija 2006 sprejel Uredbo (ES) št. 1085/2006 o vzpostavitvi instrumenta za pred-pristopno pomoč (IPA) (3), ki je podaljšala okvir za finančno pomoč državam v pred-pristopnem procesu.

    (7)

    Zato je primerno, da se sprejme revidirano partnerstvo za pristop, ki na podlagi ugotovitev Poročila o napredku Hrvaške pri pripravah na nadaljnje vključevanje v Evropsko unijo iz leta 2007 posodablja sedanje partnerstvo, da se opredelijo nove prednostne naloge za nadaljnje delo.

    (8)

    Od Hrvaške se pričakuje, da pripravi načrt s časovnim razporedom in posebnimi ukrepi za izpolnitev prednostnih nalog tega partnerstva za pristop in se tako pripravi na članstvo.

    (9)

    Sklep 2006/145/ES bi bilo treba razveljaviti –

    SKLENIL:

    Člen 1

    V skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 533/2004 so načela, prednostne naloge in pogoji iz Partnerstva za pristop s Hrvaško opredeljeni v Prilogi.

    Člen 2

    Izvajanje Partnerstva za pristop se preverja in spremlja prek mehanizmov, vzpostavljenih v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, ter z letnimi poročili o napredku, ki jih Svetu predloži Komisija.

    Člen 3

    Sklep 2006/145/ES se razveljavi.

    Člen 4

    Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    V Bruslju, 12. februarja 2008

    Za Svet

    Predsednik

    A. BAJUK


    (1)  UL L 86, 24.3.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 269/2006 (UL L 47, 17.2.2006, str. 7).

    (2)  Sklep Sveta 2006/145/ES z dne 20. februarja 2006 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz Partnerstva za pristop s Hrvaško (UL L 55, 25.2.2006, str. 30).

    (3)  UL L 210, 31.7.2006, str. 82.


    PRILOGA

    HRVAŠKA – PARTNERSTVO ZA PRISTOP 2007

    1.   UVOD

    Predlagano revidirano partnerstvo za pristop na podlagi ugotovitev Komisije v Poročilu o napredku Hrvaške iz leta 2007 posodablja prvo partnerstvo. Opredeljuje nove, pa tudi preostale prednostne naloge za ukrepanje. Nove prednostne naloge so prilagojene posebnim potrebam in stopnji pripravljenosti države ter se bodo po potrebi posodabljale. Od Hrvaške se pričakuje, da pripravi načrt s časovnim razporedom in posebnimi ukrepi za uresničitev prednostnih nalog Partnerstva za pristop. Partnerstvo za pristop določa tudi smernice za finančno pomoč državi.

    2.   NAČELA

    Stabilizacijsko-pridružitveni proces ostaja okvir za evropsko usmeritev držav zahodnega Balkana vse do njihovega pristopa v prihodnosti. Glavne prednostne naloge, določene za Hrvaško, se nanašajo na njeno zmožnost za izpolnjevanje meril, ki jih je določil Evropski svet leta 1993 v Kopenhagnu, in pogojev, določenih za stabilizacijsko-pridružitveni proces, zlasti pogojev, opredeljenih v sklepih Sveta z dne 29. aprila 1997 ter 21. in 22. junija 1999, v sklepni izjavi Zagrebškega vrha z dne 24. novembra 2000 in v Solunski agendi, ter zahtev pogajalskega okvira, ki ga je Svet sprejel 3. oktobra 2005.

    3.   PREDNOSTNE NALOGE

    Prednostne naloge, navedene v tem partnerstvu za pristop, so bile izbrane na podlagi realnih pričakovanj, da jih bo Hrvaška v naslednjih letih lahko izpeljala ali v zvezi z njimi dosegla bistven napredek. Prednostne naloge zadevajo zakonodajo in tudi njeno izvajanje.

    Glede na potrebo, da se določijo prednostne naloge, mora Hrvaška seveda izpolniti še druge naloge, ki lahko postanejo prednostne naloge v katerem koli prihodnjem partnerstvu, pri čemer se upošteva tudi napredek, ki ga bo v prihodnosti dosegla Hrvaška.

    Med prednostnimi nalogami so bile določene ključne prednostne naloge, ki so zbrane na začetku spodnjega oddelka. Te ključne prednostne naloge niso razvrščene po pomembnosti.

    Ključne prednostne naloge

    Zagotoviti pravilno izvajanje vseh zavez, danih v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma.

    Posodobiti in izvajati strategijo in akcijski načrt za reformo pravosodja.

    Hitro sprejeti in izvajati strateški okvir za reformo javne uprave.

    Posodobiti protikorupcijski program in pospešiti njegovo izvajanje ter s tem povezane akcijske načrte ter zagotoviti bolj usklajena in proaktivna prizadevanja za preprečevanje, odkrivanje in učinkovit kazenski pregon korupcije, zlasti na visoki ravni.

    Izvajati ustavni zakon o narodnih manjšinah s posebnim poudarkom na določbah, ki zagotavljajo sorazmerno zastopanost manjšin v zaposlovanju; širše odpravljati diskriminacijo v javnem sektorju.

    Dokončati proces vračanja beguncev; dokončno rešiti vse primere nastanitve tistih, ki so imeli v preteklosti stanovanjske/najemniške pravice; dokončati obnovo in vračanje posestva ter ponovno vzpostaviti možnost za konvalidacijo zahtevkov.

    Prizadevati si za spravo med državljani na tem območju.

    Okrepiti prizadevanja za dokončno rešitev še nerešenih dvostranskih vprašanj (1), zlasti mejnih vprašanj s Slovenijo, Srbijo, Črno goro ter Bosno in Hercegovino; rešiti vprašanje zaščitne ekološko-ribolovne cone.

    Še naprej dosledno sodelovati z Mednarodnim kazenskim sodiščem ZN za nekdanjo Jugoslavijo in zagotoviti integriteto postopkov sojenja vojnim zločincem v državi.

    Izboljšati poslovno okolje in potencial gospodarske rasti, zlasti z zmanjšanjem subvencij, prestrukturiranjem velikih nerentabilnih podjetij in povečanjem učinkovitosti javne porabe.

    Politična merila

    Demokracija in pravna država

    Javna uprava

    Dosledno izvajati ukrepe za reformo javne uprave v zvezi z upravnimi postopki ter zaposlovanjem, napredovanjem, usposabljanjem in depolitizacijo; izboljšati upravljanje človeških virov na področjih javne uprave.

    Pravosodni sistem

    Znatno zmanjšati sodne zaostanke in zagotoviti sprejemljivo dolžino sodnih postopkov;

    Racionalizirati organizacijo sodišč, vključno z uvedbo sodobnih sistemov informacijske tehnologije.

    Vzpostaviti odprt, pošten in pregleden sistem zaposlovanja, ocenjevanja, napredovanja in disciplinskih ukrepov v pravosodju ter okrepiti profesionalnost z visokokakovostnim usposabljanjem, ki bo ustrezno financirano s strani pravne akademije, tudi na področju prava EU.

    Sprejeti ukrepe za zagotovitev ustreznega in celovitega izvrševanja sodnih odločb.

    Protikorupcijska politika

    Še naprej razvijati in izvajati kodeks ravnanja/etike za uradnike in izvoljene predstavnike ter akcijske načrte za preprečevanje korupcije v ustreznih organih kazenskega pregona (mejna policija, policija, carina, pravosodje) ter drugih institucijah javnega sektorja in agencijah; se z vsemi sredstvi lotiti korupcije na področju javnih naročil; ustanoviti posebne enote za boj proti korupciji v okviru ustreznih služb z ustreznim mehanizmom usklajevanja med njimi ter jim zagotoviti ustrezno usposabljanje in vire.

    Sprejeti ukrepe za zagotovitev enotnega izvajanja in uveljavljanja pravnega okvira za boj proti korupciji, med drugim tudi z uporabo ustreznih statističnih podatkov; zagotoviti, da bodo z uvedbo ustreznih zakonodajnih in upravnih ukrepov izpolnjeni standardi, določeni v okviru mednarodnih instrumentov.

    Sprejeti konkretne ukrepe za povečanje ozaveščenosti javnosti o tem, da je korupcija hujše kaznivo dejanje.

    Zagotoviti polno sodelovanje med državnimi organi ter državno komisijo za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala.

    Človekove pravice in zaščita manjšin

    Omogočiti dostop do sodišča in pravne pomoči ter ustrezna proračunska sredstva.

    Spodbujati spoštovanje in zaščito manjšin v skladu z mednarodnimi zakoni in najboljšimi praksami držav članic EU.

    Spodbujati duh strpnosti do srbske in romske manjšine ter sprejeti ukrepe za zaščito pripadnikov manjšin, ki so morda izpostavljeni grožnjam, diskriminaciji, sovražnosti ali nasilju.

    Še naprej izvajati strategijo in akcijski načrt za zaščito in vključevanje Romov ter zagotoviti dostopnost do sredstev, ki so za to potrebna, zlasti v zvezi z zaposlitvijo, izobraževanjem in bivanjem.

    Sprejeti in izvajati celovito protidiskriminacijsko strategijo.

    Regionalna vprašanja in mednarodne obveznosti

    Dosledno spoštovati dogovor glede ekološko-ribolovne cone z dne 4. junija 2004 iz sklepov Evropskega sveta junija 2004 in pogajalskega okvira ter ne uporabljati nobenega vidika cone za države članice EU dokler se ne doseže skupni dogovor v duhu EU.

    Zagotoviti integriteto postopkov v zvezi z vojnimi zločini, zlasti z zagotovitvijo prenehanja etničnih predsodkov do Srbov, vključno z uporabo enotnega standarda za kazensko odgovornost in večjo varnost prič in obveščevalcev.

    Zagotoviti ustrezno usklajevanje in sodelovanje med vsemi ustreznimi organi na državni in lokalni ravni glede vračanja beguncev.

    Utreti pot dogovorom med sosedi glede vseh vprašanj v zvezi z izgubo stanovanjskih in najemniških pravic.

    Ustvariti socialne in gospodarske pogoje za izboljšanje okolja za ponovno vključevanje in sprejem povratnikov v okolje med drugim z regionalnimi razvojnimi programi na prizadetih območjih.

    Prispevati h krepitvi regionalnega sodelovanja, vključno s spodbujanjem prehoda s pakta stabilnosti na okvir sodelovanja z večjo regionalno udeležbo ter učinkovitim izvajanjem Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA).

    V celoti izvajati sporazume s sosednjimi državami, zlasti glede boja proti organiziranemu kriminalu, upravljanja meja in ponovnega sprejema, čezmejnega sodelovanja, pravosodnega in policijskega sodelovanja, vključno v zvezi z vojnimi zločini, ter take sporazume skleniti, kadar je to še potrebno.

    Gospodarska merila

    Še naprej izvajati smotrne politike davčnega, monetarnega in finančnega sektorja, da se ohrani makroekonomska stabilnost, vključno z nizko inflacijo, stabilnostjo menjalnega tečaja ter nadaljnjim zmanjšanjem deleža javnofinančne porabe v primerjavi z BDP, javnofinančnega primanjkljaja in dolga.

    Nadaljevati institucionalne reforme na področju javnih financ, da se poveča davčna preglednost, izboljšata učinkovitost in preglednost upravljanja javnofinančnega dolga ter dokonča načrtovana sprememba poročanja o proračunu v skladu z načeli ESA 95.

    Še naprej izvajati celovite reforme zdravstva, da se prepreči kopičenje novih dolgov v sistemu zdravstva in izboljša učinkovitost porabe v zdravstvu. Nadaljevati reformo socialnega varstva. Zagotoviti finančno vzdržnost prvega stebra pokojninskega sistema z ustreznimi parametričnimi reformami.

    Še naprej olajševati vstop podjetij na trg z nadaljnjim skrajšanjem časa in postopkov, ki so za to potrebni, ter znižanjem stroškov za ustanovitev podjetja. Izboljšati stečajne postopke in tako pospešiti izstop s trga.

    Izboljšati institucionalni okvir za privatizacijo, da se doseže znaten napredek pri privatizaciji družb iz državnega privatizacijskega sklada. Nadaljevati prestrukturiranje nerentabilnih podjetij v državni lasti in železniškega sistema, da se zmanjša obseg subvencij za podjetniški sektor kot delež BDP.

    Izboljšati strukture spodbujanja in prožnost trga dela, da se poveča stopnja udeležbe in zaposlenosti.

    Sposobnost prevzema obveznosti članstva

    Poglavje 1:   Prosti pretok blaga

    Sprejeti in izvajati horizontalno okvirno zakonodajo za dokončanje potrebne infrastrukture in zagotoviti ločitev nalog med različnimi funkcijami (ureditev, standardizacija, akreditacija, meroslovje, ugotavljanje skladnosti in nadzor trga).

    Sprejeti in izvajati celovito strategijo za prenos in izvajanje zakonodaje ES za zadevne horizontalne organizacije (standardizacija, akreditacija, meroslovje in nadzor trga) in v posameznih sektorjih ter okrepiti upravno zmogljivost.

    Sprejeti in izvajati akcijski načrt za skladnost s členi 28 do 30 Pogodbe ES, vključno z uvedbo klavzul o vzajemnem priznavanju.

    Še naprej sprejemati evropske standarde; nadaljevati priprave za izpolnjevanje meril za članstvo v zvezi s standardizacijskimi organi.

    Dokončati prenos direktiv, zlasti v zvezi s farmacevtskimi proizvodi, pripravljenih v skladu z novim in starim pristopom.

    Poglavje 2:   Prosto gibanje delavcev

    Odpraviti vse diskriminatorne ukrepe za delavce migrante EU in državljane EU.

    Okrepiti upravne strukture za usklajevanje shem socialne varnosti.

    Poglavje 3:   Pravica do ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev

    Dokončati prilagajanje zakonodaje pravnemu redu Skupnosti o priznavanju poklicnih kvalifikacij državljanov EU in spremeniti obstoječo zakonodajo, da se za ponudnike storitev iz EU razveljavijo preostale zahteve v zvezi z narodnostjo, jezikom, ustanavljanjem ali dovoljenji za podjetja; odstraniti druge upravne in tehnične ovire, ki preprečujejo uveljavljanje pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, ter zagotoviti pravično obravnavo zahtevkov za izdajo dovoljenj za podjetja, vključno z gradbenimi dovoljenji.

    Poglavje 4:   Prosti pretok kapitala

    Dokončati vzpostavitev učinkovitega režima za boj proti pranju denarja, zlasti z zagotovitvijo, da organi kazenskega pregona polno delujejo, da imajo na voljo ustrezna sredstva in so dobro usklajeni z domačimi in mednarodnimi organi.

    Doseči nadaljnji napredek pri odpravljanju preostalih omejitev glede kapitalskih transakcij; odpraviti vse omejitve za nakup nepremičnin s strani državljanov EU v skladu s SPS in zagotoviti pospešeno obravnavo vseh vlog za dovoljenje za nakup nepremičnin, ki so jih državljani EU medtem že vložili.

    Poglavje 5:   Javna naročila

    Organizaciji za javna naročila dati nalogo zagotavljanja usklajene in pregledne politike ter usmerjanja njenega izvajanja na vseh področjih, povezanih z javnimi naročili.

    Sprejeti in izvajati celovito strategijo, vključno s časovnimi razporedi in vmesnimi cilji, za prilagajanje zakonodaje in krepitev zmogljivosti na vseh področjih javnih naročil (javna naročila, koncesije, javno-zasebna partnerstva) ter za revizijske postopke in organe; okrepiti mehanizme za izvrševanje revizijskih organov.

    Poglavje 6:   Pravo družb

    Prilagoditi zakon o gospodarskih družbah pravnemu redu Skupnosti in dokončati prilagajanje z direktivo o ponudbah za prevzem.

    Prilagoditi računovodsko in revizijsko zakonodajo pravnemu redu Skupnosti; okrepiti ustrezni institucionalni okvir.

    Poglavje 7:   Pravo intelektualne lastnine

    Dokončati prilagajanje pravnemu redu Skupnosti v zvezi z avtorskimi in s tem povezanimi pravicami ter zagotoviti spoštovanje pravic intelektualne lastnine s krepitvijo upravne zmogljivosti zadevnih organov.

    Zagotoviti zadovoljivo evidenco sledenja preiskav, kazenskih pregonov in sodnih obravnav primerov piratstva in ponarejanja.

    Poglavje 8:   Politika konkurence

    Sprejeti nacionalni program prestrukturiranja za jeklarski sektor, ki bo zagotavljal zmožnost preživetja in spoštovanje pravil EU o državni pomoči; sprejeti načrte prestrukturiranja za posamezne ladjedelnice v težavah in te načrte vključiti v nacionalni program prestrukturiranja v skladu s pravili EU o državni pomoči.

    Dokončati približevanje zakonodaje pravilom EU o državni pomoči na področju davčne pomoči in uskladiti še vse preostale sheme pomoči, ki so v seznamu državnih pomoči opredeljene kot nezdružljive s pravili EU; sprejeti karto regionalnih pomoči.

    Sprejeti zakonodajne ukrepe, ki bodo omogočali učinkovit protimonopolen nadzor, zlasti glede določanja denarnih kazni in pravosodnega nadzora.

    Poglavje 9:   Finančne storitve

    Dokončati prenos pravnega reda Skupnosti v zvezi z dovoljenji za opravljanje bančnih storitev, kapitalskimi zahtevami, institucij za izdajo elektronskega denarja, finančnimi konglomerati, likvidacijo in reorganizacijo, bančnimi računi, panožnimi računi in sistemi zajamčenih vlog.

    Dokončati približevanje zakonodaje v zvezi z minimalnim kapitalom, zavarovalniškim nadzorom, pozavarovanjem in zavarovalnim posredovanjem, infrastrukturo finančnega trga ter trgi naložb in vrednostnih papirjev.

    Oblikovati odškodninsko shemo za vlagatelje v skladu s pravnim redom Skupnosti; dokazati izpolnjevanje smotrnih zahtev z vzpostavitvijo evidence sledenja.

    Poglavje 10:   Informacijska družba in mediji

    Dokončati prilagajanje pravnemu redu Skupnosti v zvezi z elektronskimi komunikacijami, trgovino, podpisi in mediji ter varnostjo informacij in Direktivo o televiziji brez meja.

    Zagotoviti zadostno upravno zmogljivost za izvajanje pravnega reda Skupnosti, zlasti na področju elektronskih komunikacij, in zagotoviti evidenco sledenja izpolnjevanja obveznosti v zvezi z operaterji z veliko tržno močjo in pravicami novih udeležencev na trgu elektronskih komunikacij, vključno s pravico služnosti, skupne lokacije in souporabe naprav.

    Dokončati načrtovani pregled zakonodaje o avdiovizualnih medijih na podlagi javnega posvetovanja, da se zagotovi ureditvena neodvisnost in zaščita pred neprimernim političnim vmešavanjem.

    Poglavje 11:   Kmetijstvo in razvoj podeželja

    Okrepiti upravne strukture in zmogljivost, potrebne za izvajanje tržne politike in politike razvoja podeželja, vključno z zbiranjem in obdelavo kmetijskih podatkov.

    Vzpostaviti register vinogradov v skladu s standardi EU.

    Nadaljevati priprave za ustanovitev učinkovitih in finančno stabilnih organov za izplačila za upravljanje in nadzor kmetijskih skladov v skladu z zahtevami EU in mednarodnimi revizijskimi standardi.

    Poglavje 12:   Varnost živil, veterinarska in fitosanitarna politika

    Znatno izboljšati prilagajanje zakonodaje na področju varnosti živil, veterinarskih in fitosanitarnih vprašanj ter okrepiti potrebne izvedbene strukture, vključno z nadzornimi in inšpekcijskimi službami.

    Zagotoviti oblikovanje skladnih režimov v sektorju varnosti živil ter v veterinarskem in fitosanitarnem sektorju, vključno s sistemom za označevanje in registracijo premika živali, obdelavo živalskih stranskih proizvodov, posodobitev agroživilskih obratov in dobro počutje živali ter programi nadzora bolezni živali, nadzora živali in živalskih proizvodov na mejnih kontrolnih točkah, nadzora varstva rastlin, odobritvijo fitofarmacevtskih sredstev in nadzorom nad njihovimi ostanki, pa tudi s kakovostjo semen in razmnoževalnega materiala rastlin.

    Poglavje 13:   Ribištvo

    Okrepiti upravne in zlasti inšpekcijske strukture za ribiško politiko ter izboljšati zbiranje podatkov o ulovu in iztovoru.

    Dokončati vzpostavitev računalniško vodene evidence ribiških plovil in satelitskega sistema za spremljanje plovil.

    Poglavje 14:   Prometna politika

    Dokončati približevanje pravnemu redu EU in okrepiti upravno zmogljivost na področju cestnega (vključno z uvedbo digitalnega tahografa), zračnega in pomorskega prometa ter na področju prometa po celinskih plovnih poteh, zlasti glede varnosti plovbe in rečnih informacijskih storitev.

    Sprejeti in izvajati zakonodajo o železniškem prevozu, zlasti določbe o interoperabilnosti in neodvisnem dodeljevanju zmogljivosti. Objaviti dokončen program omrežja.

    Izvajati prvo prehodno fazo Sporazuma o skupnem evropskem zračnem prostoru in ta sporazum ratificirati.

    Poglavje 15:   Energetika

    Izpolniti obveznosti, ki izhajajo iz Pogodbe o Energetski skupnosti.

    Okrepiti upravno zmogljivost in dokončati približevanje pravnemu redu EU na področju varnosti oskrbe, energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih energetskih virov, notranjega energetskega trga (električna energija in plin) ter jedrske energije in zagotoviti visoko raven jedrske varnosti in varstva pred sevanjem.

    Poglavje 16:   Obdavčenje

    Pospešiti prilagajanje davčne zakonodaje pravnemu redu Skupnosti s posebnim poudarkom na vključevanju prostih con v teritorialno uporabo režima DDV, odpravi obstoječih ničelnih stopenj DDV, odpravi diskriminacijske obdavčitve cigaret in nadaljnjem usklajevanju sistema trošarin.

    Bistveno okrepiti zmogljivost za izvrševanje carinske in davčne uprave, zlasti glede zbiranja in nadzora ter razvoja potrebnih sistemov IT; nadaljevati prizadevanja za vzpostavitev delovanja trošarinske službe z ustreznim osebjem; poenostaviti postopke in okrepiti kontrole za učinkovit kazenski pregon davčnih utaj.

    Izpolniti načela kodeksa ravnanja za obdavčitev podjetij in zagotoviti, da so novi davčni ukrepi v skladu s temi načeli.

    Poglavje 17:   Gospodarska in monetarna unija

    Prilagoditi zakonodajni okvir, da se zagotovi popolna neodvisnost centralne banke in prilagoditev v zvezi s prepovedjo privilegiranega dostopa javnega sektorja do finančnih institucij ter omogoči popolna vključitev centralne banke v Evropski sistem centralnih bank.

    Poglavje 18:   Statistika

    Okrepiti upravno zmogljivost urada za statistiko, reformirati njegove regionalne urade in izboljšati usklajevanje z drugimi institucijami, ki pripravljajo uradno statistiko.

    Še naprej razvijati kmetijsko, makroekonomsko in poslovno statistiko.

    Poglavje 19:   Socialna politika in zaposlovanje

    Nadalje prilagajati s tem povezane upravne in izvršne strukture, vključno z inšpektorati za delo, pravnemu redu Skupnosti, in sicer v povezavi s socialnimi partnerji.

    Učinkovito izvajati Skupni memorandum o socialnem vključevanju in skupni dokument o oceni prednostnih nalog politike zaposlovanja, ko bo ta sprejet.

    Poglavje 20:   Podjetniška in industrijska politika

    Izvajati celovito strategijo industrijske politike s posebnim poudarkom na prestrukturiranju ključnih nerentabilnih sektorjev in posameznih podjetij, vključno z jeklarskim in ladjedelniškim sektorjem.

    Poglavje 21:   Vseevropska omrežja

    Povečati plinske in elektroenergetske povezave s sosednjimi državami.

    Poglavje 22:   Regionalna politika in usklajevanje strukturnih instrumentov

    Sprejeti in začeti izvajati akcijski načrt z določitvijo jasnih ciljev in s tem povezanim časovnim razporedom, da se izpolnijo ureditvene in operativne zahteve, ki izhajajo iz kohezijske politike Skupnosti, vključno s krepitvijo zmogljivosti na državni, regionalni in lokalni ravni.

    Zagotoviti jasno razdelitev pristojnosti ter okrepiti zmogljivost imenovanih izvedbenih organov/struktur, vključno z lokalnimi organi, in usklajevanje med njimi.

    Sprejeti zakon o regionalnem razvoju.

    Okrepiti zmogljivost za načrtovanje, pripravo projektov, spremljanje, ocenjevanje ter finančno upravljanje in nadzor, zlasti resornih ministrstev, da se izvajajo predpristopni programi EU kot priprava na kohezijsko politiko Skupnosti.

    Poglavje 23:   Pravosodje in temeljne pravice

    Še naprej izvajati nacionalni zakon o varstvu osebnih podatkov v skladu s pravnim redom Skupnosti ter zagotoviti učinkovito spremljanje in izvrševanje.

    Za druge prednostne naloge glej oddelek o političnih merilih.

    Poglavje 24:   Pravica, svoboda in varnost

    Dokončati revizijo ključne zakonodaje za prilagoditev schengenskemu pravnemu redu ter razširiti naložbe na lokalni ravni v smislu opreme IT in nadaljnjega usposabljanja policije.

    Nadaljevati priprave na izvajanje schengenskega pravnega reda s povečanjem ravni zaposlenih in usposabljanja mejne straže, nadaljnjimi naložbami v opremo, vključno z razširitvijo nacionalnega informacijskega sistema za upravljanje meja in zagotavljanjem njegove skladnosti z drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II); izboljšati upravno zmogljivost in zmogljivost za izvrševanje mejne policije s krepitvijo sodelovanja med agencijami.

    Nadaljevati približevanje vizumski politiki EU, vključno z uvedbo biometričnih identifikatorjev v potnih listinah in pripravami na vizumski informacijski sistem.

    Uvesti sekundarno zakonodajo za izvajanje zakona o azilu in zakona o tujcih.

    Zagotoviti skladnost zakonodaje s pravnim redom Skupnosti o pravosodnem sodelovanju v civilnih in kazenskih zadevah ter okrepiti zmogljivost pravosodja za izvajanje pravnega reda Skupnosti.

    Poglavje 25:   Znanost in raziskave

    Zagotoviti ustrezno zmogljivost za izvajanje raziskovalnih projektov, ki jih financira EU.

    Nadaljevati sprejemanje in izvajanje ukrepov za olajševanje vključevanja v evropski raziskovalni prostor.

    Poglavje 26:   Izobraževanje in kultura

    Zagotoviti ustrezno zmogljivost za upravljanje programa Vseživljenjsko učenje in Mladi v akciji.

    Prilagoditi zakonodajo pravnemu redu Skupnosti o nediskriminaciji med državljani EU in hrvaškimi državljani v zvezi z dostopom do izobrazbe in direktivi o izobraževanju otrok delavcev migrantov.

    Poglavje 27:   Okolje

    Nadaljevati prenos in izvajanje pravnega reda EU s posebnim poudarkom na ravnanju z odpadki, kakovosti vode, kakovosti zraka, varstvu narave in celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja.

    Sprejeti in usklajeno izvajati celovit načrt za zagotovitev nujne upravne zmogljivosti in potrebnih finančnih sredstev, da se bo izvajal okoljski pravni red Skupnosti.

    Povečati naložbe v okoljsko infrastrukturo s posebnim poudarkom na zbiranju in obdelavi odpadnih voda, oskrbi s pitno vodo in ravnanju z odpadki.

    Začeti z izvajanjem Kjotskega protokola.

    Zagotoviti vključevanje zahtev varstva okolja v opredelitev in izvajanje drugih sektorskih politik ter spodbujati trajnostni razvoj.

    Poglavje 28:   Varstvo potrošnikov in zdravja

    Nadalje približati zakonodajo v zvezi z varstvom potrošnikov in zdravjem, vključno s področjem tkiv in celic ter tobaka, pravnemu redu Skupnosti ter zagotoviti ustrezne upravne strukture in zmogljivost za izvrševanje.

    Na področju duševnega zdravja razviti storitve, ki temeljijo na skupnosti, kot alternativo institucionalizaciji ter zagotoviti dodelitev zadostnih finančnih sredstev za varstvo duševnega zdravja.

    Poglavje 29:   Carinska unija

    Še naprej sprejemati zakonodajo na tistih nekaj področjih, ki so še ostala in na katerih je potrebno nadaljnje približevanje, zlasti zakonodajo o nepreferencialnih pravilih o poreklu in uporabi pristojbin.

    Dosledno in enotno in uporabljati carinska pravila v vseh carinskih uradih, zlasti na področju obdelave deklaracij, porekla, poenostavljenih postopkov, ponarejanja, selektivnosti kontrol; zagotoviti uporabo sodobnih in doslednih postopkov za analizo tveganja v vseh uradih.

    Na podlagi celovite in skladne strategije doseči zadosten napredek pri razvoju vseh sistemov za medsebojno povezanost informacijske tehnologije.

    Poglavje 30:   Zunanji odnosi

    Pripraviti se na prilagoditev vseh zadevnih mednarodnih sporazumov s tretjimi državami in okrepiti upravne in nadzorne zmogljivosti za skupno trgovinsko politiko.

    Poglavje 31:   Zunanja, varnostna in obrambna politika

    Okrepiti izvajanje in izvrševanje nadzora orožja ter nadalje izboljšati zmogljivost za polno izvajanje skupne zunanje in varnostne politike ter evropske varnostne in obrambne politike.

    Poglavje 32:   Finančni nadzor

    Sprejeti in izvajati zakonodajo o notranjem finančnem nadzoru in s tem povezane politike, ki slonijo na ustrezni izvedbeni zmogljivosti.

    Ščititi funkcionalno in finančno neodvisnost državnega revizijskega organa s spremenjenimi ustavnimi določbami ali nacionalno zakonodajo, ki ima enak učinek, ter sprejetjem in izvajanjem potrebne spremne zakonodaje.

    Prilagoditi kazenski zakonik pravnemu redu Skupnosti o zaščiti finančnih interesov EU ter konvenciji o zaščiti finančnih interesov in njenim protokolom.

    Ustanoviti učinkovito in uspešno usklajevalno službo za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti iz člena 280(3) Pogodbe ES in uporabe pravnega reda Skupnosti v zvezi s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, ki jih izvaja Komisija, zlasti obveznost pomoči inšpektorjem Komisije.

    Sprejeti zakonodajne in upravne ukrepe za skladnost s pravnim redom Skupnosti na področju zaščite eura pred ponarejanjem.

    Poglavje 33:   Finančne in proračunske določbe

    Povečati upravno zmogljivost in pripraviti proceduralna pravila za zagotovitev pravilnega izračunavanja, napovedovanja, zbiranja, plačevanja in nadzora lastnih sredstev ter poročanja EU o njih po pristopu.

    4.   NAČRTOVANJE PROGRAMOV

    Pomoč Skupnosti bo zagotovljena v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) in za programe, sprejete pred letom 2007, v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 2666/2000 z dne 5. decembra 2000 o pomoči Albaniji, Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Zvezni republiki Jugoslaviji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (2) (Uredba CARDS). Zato ta sklep ne bo imel finančnih posledic. Sporazumi o financiranju so pravna podlaga za izvajanje dejanskih programov.

    Hrvaška ima lahko dostop do sredstev iz večdržavnih ter horizontalnih programov.

    5.   POGOJI

    Pogoj za pomoč državam Zahodnega Balkana je nadaljnji napredek pri izpolnjevanju kopenhagenskih meril ter izpolnjevanju zahtev Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in posebnih prednostnih nalog tega partnerstva za pristop. Nespoštovanje navedenih pogojev bi lahko privedlo do odločitve Sveta, da sprejme ustrezne ukrepe na podlagi člena 21 Uredbe Sveta (ES) št. 1085/2006 ali v primeru programov pred letom 2007 na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 2666/2000. Pogoj za pomoč je tudi izpolnjevanje zahtev, ki jih je opredelil Svet v svojih sklepih z dne 29. aprila 1997, zlasti v zvezi z zavezo prejemnikov, da bodo izvajali demokratične, gospodarske in institucionalne reforme. V posamezne letne programe so vključeni tudi posebni pogoji. Po odločitvah o financiranju bo s Hrvaško podpisan sporazum o financiranju.

    6.   SPREMLJANJE

    Izvajanje Partnerstva za pristop se prouči v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, vključno z letnimi poročili, ki jih predloži Komisija, v okviru političnih in gospodarskih dialogov, pa tudi na podlagi informacij, predloženih za pristopno konferenco.


    (1)  Nekatere države članice so v zvezi s tem poudarile pomen pospešitve obravnave zahtevkov za vračilo lastnine, v skladu z ustreznimi odločbami hrvaškega ustavnega sodišča.

    (2)  UL L 306, 7.12.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2112/2005 (UL L 344, 27.12.2005, str. 23).


    Haut