27.1.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/78

(1)

Ciper je 21. novembra 2005 Svetu predložil zahtevo za odločbo v skladu s tretjim pododstavkom člena 88(2) Pogodbe, s katero izjavlja, da je načrt Cipra za odobritev državnih pomoči za ciprske kmete z namenom povračila dela kmetijskih dolgov, nastalih zaradi izrednih razmer veliko pred pristopom Cipra k Evropski uniji, združljiv s skupnim trgom.

(2)

Ciprska vlada si je zelo prizadevala, da ponovno da delo desetim tisočem kmetov in podeželskemu prebivalstvu, ki je moralo zapustiti svoje kmetije in domove po turški zasedbi leta 1974.

(3)

Da bi tem kmetom in podeželskemu prebivalstvu omogočili nadaljevanje njihovih dejavnosti na Cipru, so bila odobrena posojila z državnimi garancijami za nakup strojev in rejnih živali in/ali za druge naložbe v kmetijstvu.

(4)

V 90-ih letih je Ciper močno prizadela suša brez primere, ki je trajala 7 let in imela pogubne posledice za kmetijsko proizvodnjo in prihodke kmetij. V upanju na boljšo letino v naslednjem letu so se mnogi od suše prizadeti ciprski kmetje zatekli k izposojanju, da bi nakupili kmetijska sredstva, na ta način pa so bili leto za letom ujeti v past nakopičenih dolgov. Obseg izgub, ki so jih utrpeli ciprski kmetje, in kopičenje njihovih dolgov sta slabo vplivala na njihovo zmožnost, da vrnejo najeta posojila.

(5)

Vlada se je v začetku leta 1999 politično zavezala, da bo obravnavala problem nakopičenih kmetijskih dolgov, a ker z združenji kmetov ni uspela doseči dogovora, predlaganega sistema povračila dolgov ni izvedla pred pristopom k Evropski uniji. Šele po dolgih razpravah in pod pritiskom resnih izzivov, s katerimi se je soočal ciprski kmetijski sektor po pristopu, so bila združenja kmetov pripravljena ponovno preučiti svoja stališča.

(6)

Po pristopu Cipra k Evropski uniji je ciprski kmetijski sektor poznal daljše obdobje krize in prihodki kmetij so nazadovali bolj kot v ostalih novih državah članicah. Cene na kmetiji za žita in sadje, razen citrusov, so močno padle. Za precejšen del pridelka grozdja ni bilo običajnih možnosti za prodajo in Ciper je zahteval in prejel pomoč Skupnosti za izvajanje takojšnjega programa za krčenje nasadov. Predvidevajoč potrebo po prilagoditvi, preusmeritvi in raznolikosti, nacionalni načrt za razvoj podeželja za obdobje 2004–2006 vsebuje več sistemov in programov, ki od kmetov in drugega podeželskega prebivalstva zahtevajo precejšnje naložbe. Vendar so se nakopičeni kmetijski dolgovi iz časa pred pristopom izkazali za glavno oviro pri izvajanju tega načrta, banke in druge finančne ustanove pa so zahtevale povračilo prejšnjih posojil, preden bi odobrile nova.

(7)

Dejstvo, da so kreditne agencije zavrnile zagotavljanje nadaljnjih posojil, predstavlja glavno oviro pri prizadevanjih za modernizacijo kmetijskih in živinorejskih proizvodnih enot. Odsotnost modernizacije ter posledična nižja produktivnost in donosnost imata, skupaj s tem povezanimi težkimi življenjskimi razmerami in delovnimi pogoji ciprskih kmetov, za posledico nevarnost opustitve pridelave, s posledično nevarnostjo resnih gospodarskih in socialnih težav za ciprske kmete.

(8)

Pomoč je namenjena kot podpora naslednjim skupinam kmetov, prizadetim zaradi kopičenja dolgov, ki ne morejo vrniti odobrenih posojil:

(9)

Pomoči, ki jih bo odobril Ciper, znašajo 23 milijonov ciprskih funtov (torej 39,33 milijonov EUR), kar ustreza posojilom, ki so bila sklenjena med 1974 in 31. decembrom 1998.

(10)

Število upravičencev predlagane sheme državnih pomoči je ocenjeno na več kot 15 000 kmetov.

(11)

Zaradi tega torej obstajajo izredne razmere, na podlagi katerih se lahko pomoči, ki jih načrtuje Ciper za ciprske kmete z namenom povračila dela kmetijskih dolgov, nastalih veliko pred pristopom Cipra k Evropski uniji, obravnavajo kot združljive s skupnim trgom –