5.11.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 291/24

---

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 27. oktobra 2005

o določitvi pravil za nabavo pomoči v hrani preko nevladnih organizacij, katere je Komisija pooblastila za nakup in sprostitev proizvodov, ki jih je treba dobaviti v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1292/96, in o razveljavitvi njenega Sklepa z dne 3. septembra 1998

(2005/769/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1292/96 z dne 27. junija 1996 o politiki pomoči v hrani in upravljanju pomoči v hrani ter o posebnih aktivnostih v podporo varnosti preskrbe s hrano (1), in zlasti člena 19(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 3(1) Uredbe Komisije (ES) št. 2519/97 z dne 16. decembra 1997 o določitvi splošnih pravil za sprostitev proizvodov, ki jih je treba dobaviti v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1292/96 kot pomoč Skupnosti v hrani (2), Komisiji omogoča, da mednarodnim in nevladnim organizacijam, ki so upravičenke pomoči Skupnosti, dovoli, da same kupijo in sprostijo proizvode, ki se uporabijo kot pomoč, pod pogojem, da Komisija določi pravila in postopke, ki se uporabijo v tem primeru.

(2)

Člen 164 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (3) („izvedbena pravila“), določa, da kadar izvajanje ukrepa, za katerega se lahko prejme nepovratna sredstva Skupnosti, vključuje javno naročilo, mora sporazum o nepovratnih sredstvih, sklenjen za ta namen, upoštevati pravila o javnih naročilih, ki jih mora upravičenec spoštovati.

(3)

Člen 120 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4) („finančna uredba“) določa, da za oddajo javnega naročila preko upravičenca do nepovratnih sredstev veljajo načela iz finančne uredbe in njenih izvedbenih pravil.

(4)

Pravila o javnih naročilih, ki jih morajo upoštevati organi iz dela 2 Priloge k Uredbi (ES) št. 1292/96 o politiki upravljanja pomoči v hrani, so že določeni v sporazumih o prispevkih, ki jih je za ta namen Komisija sklenila z navedenimi mednarodnimi organizacijami; za nevladne organizacije (NVO) morajo pravila o javnih naročilih in drugi pogoji, ki so potrebni za sprostitev pomoči v hrani in upoštevanje finančnih načel iz finančne uredbe in njenih izvedbenih pravil, temeljiti zlasti na tistih iz Uredbe (ES) št. 2519/97, in se jih glede na stanje v okviru finančnega upravljanja po potrebi prilagoditi.

(5)

Pravila o javnih naročilih se morajo uporabljati, kadar Komisija NVO pooblasti, da kupijo in sprostijo pomoč v hrani v okviru pogodb, ki jih je treba podpisati za izvedbo letnega delovnega programa za pomoč v hrani, brez poseganja v pravico podpisnika Komisije, da v takšne pogodbe vključi dodatne zahteve z namenom dobrega finančnega upravljanja. Sklep Komisije z dne 3. septembra 1998 je zato treba razveljaviti.

(6)	V skladu s členom 29 Uredbe (ES) št. 1292/96 je bil Odbor za varnost preskrbe s hrano in pomoč v hrani o tem ukrepu obveščen –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Pravila za nabavo pomoči v hrani preko nevladnih organizacij, katere je Komisija pooblastila za nakup in sprostitev proizvodov, ki jih je treba dobaviti v skladu z Uredbo (ES) št. 1292/96, so določena v Prilogi k temu sklepu. Navedena pravila so sestavni del pogodb in sporazumov, ki jih je Komisija sklenila v ta namen.

Člen 2

Sklep Komisije z dne 3. septembra 1998 o pooblastitvi nekaterih organizacij, ki prejemajo pomoč v hrani od Skupnosti, da same kupijo nekatere proizvode, kot pomoč Skupnosti v hrani, se razveljavi.

Člen 3

Ta odločba začne veljati na dan njene objave.

---

(1)  UL L 166, 5.7.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(2)  UL L 346, 17.12.1997, str. 23.

(3)  UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

(4)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

---

PRILOGA

Nevladna organizacija, ki je upravičena do pomoči Skupnosti (v nadaljevanju „NVO“), mora uporabljati naslednja pravila za sprostitev proizvodov, ki jih je v okviru Uredbe (ES) št. 1292/96 treba dobaviti kot pomoč Skupnosti, brez poseganja v kakršne koli dodatne zahteve v zvezi s finančnim upravljanjem, vključene v pogodbo z upravičencem, za izvajanje ukrepov upravljanja pomoči v hrani.

I.   SPLOŠNA NAČELA

Ta priloga se uporablja za blago, ki se dobavlja v stanju „franko na cilju“.

II.   KRAJ NAKUPA BLAGA

Glede na pogoje, določene za vsako posamezno dobavo, se proizvod, ki ga je treba dobaviti, kupi v Evropski skupnosti ali v državi v razvoju iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1292/96, ki spada, če je mogoče, k isti geografski regiji. Če je le mogoče, je treba dati prednost nakupom v državi aktivnosti ali sosednji državi.

V izjemnih okoliščinah in v skladu s postopki iz člena 11(2) Uredbe (ES) št. 1292/96 se proizvodi lahko kupijo na trgu države, ki ni navedena v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1292/96.

NVO zagotovi, da se proizvodi, ki jih je treba dobaviti kot pomoč v hrani, lahko prosto uvozijo v državo upravičenko in da zanje ne bo veljala nikakršna uvozna dajatev ali dajatev s podobnim učinkom.

III.   ZNAČILNOSTI PROIZVODOV

Proizvodi kolikor je le mogoče ustrezajo prehranjevalnim navadam prebivalstva, ki prejema pomoč.

Značilnosti proizvodov, ki se uporabijo kot pomoč v hrani, so v skladu z zahtevami iz Sporočila Komisije v zvezi z značilnostmi proizvodov, ki jih je treba dobaviti kot pomoč Skupnosti v hrani (1).

Poleg tega je pakiranje v skladu z zahtevami iz Sporočila Komisije v zvezi s pakiranjem proizvodov, ki jih je treba dobaviti kot pomoč Skupnosti v hrani (2).

IV.   PREDPISI GLEDE DRŽAVNE PRIPADNOSTI

Udeležba v razpisnih postopkih, določenih v okviru sprostitve proizvodov, ki jih je treba dobaviti kot pomoč v hrani, je na osnovi enakih pogojev omogočena vsem fizičnim in pravnim osebam iz Evropske skupnosti ali držav v razvoju iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1292/96.

Ponudnik mora biti zakonito registriran in mora na zahtevo predložiti dokazilo o registraciji.

V.   RAZLOGI ZA IZKLJUČITEV IZ UDELEŽBE V POSTOPKIH NAROČIL IN ODDAJE JAVNEGA NAROČILA

1.   Razlogi za izključitev iz udeležbe v postopkih naročil

Ponudnike se izključi iz udeležbe v postopku naročil, če:

(a)

so bodisi v stečaju bodisi v postopku likvidacije, v sodnem postopku prisilne poravnave, so sklenili dogovor z upniki, so opustili poslovno dejavnost, so v postopku, ki je povezan s temi zadevami, ali so v kateri koli podobni okoliščini, ki izhaja iz podobnega postopka, določenega z nacionalno zakonodajo ali predpisi;

(b)	so bili s pravnomočno sodbo obsojeni za prestopek v zvezi z njihovim poklicnim ravnanjem;

(c)	so bili spoznani za krive resnega poklicnega prekrška, dokazanega na kateri koli način, ki ga upravičenec do nepovratnih sredstev lahko utemelji;

(d)	niso izpolnili obveznosti v zvezi s plačilom prispevkov za socialno varnost ali plačilom davkov v skladu z določbami zakonodaje bodisi države, v kateri imajo sedež, bodisi države upravičenke do nepovratnih sredstev ali države, kjer naj bi se pogodba izvedla;

(e)	so bili s pravnomočno sodbo obsojeni za goljufijo, korupcijo, vpletenost v kriminalno organizacijo ali katero koli drugo ilegalno dejavnost, ki škoduje finančnim interesom Skupnosti;

(f)	je bilo med drugim postopkom naročil ali postopkom dodelitve nepovratnih sredstev iz proračuna Skupnosti ugotovljeno, da so resno kršili pogodbo z neizpolnitvijo svojih pogodbenih obveznosti.

Ponudniki morajo potrditi, da niso v eni izmed zgoraj navedenih situacij.

2.   Izključitev iz oddaje javnega naročila

Javna naročila se ne oddajo ponudnikom, ki so med postopkom naročil:

(a)	v navzkrižju interesov;

(b)	spoznani za krive napačnega prikazovanja pri zagotavljanju informacij, ki jih zahteva upravičenec nepovratnih sredstev kot pogoj za udeležbo v postopku javnih naročil, ali če teh informacij ne zagotovijo.

VI.   POSTOPKI ODDAJE JAVNEGA NAROČILA

1.   Splošne določbe

NVO objavi mednarodni odprti javni razpis za nabavo blaga v vrednosti 150 000 EUR ali več. Pri mednarodnem odprtem javnem razpisu NVO objavi razpis o javnem naročilu v vseh ustreznih medijih, zlasti na svoji spletni strani, v mednarodnem tisku in nacionalnih tiskanih medijih države, kjer se izvaja dejavnost, ali v drugih specializiranih publikacijah.

Javna naročila za nabavo blaga v vrednosti 30 000 EUR ali več, vendar manj kot 150 000 EUR se oddajo po odprtem postopku oddaje naročila, ki je objavljen lokalno. Pri lokalnem odprtem postopku oddaje naročila se razpis o javnem naročilu objavi v vseh ustreznih medijih, vendar samo v državi, kjer se izvaja dejavnost. Kljub temu je treba omogočiti udeležbo drugih upravičenih dobaviteljev z enakimi možnostmi kot lokalna podjetja.

Javna naročila za nabavo blaga v vrednosti do 30 000 EUR je treba oddati po konkurenčnem postopku s pogajanji brez objave, v katerem NVO obravnava vsaj tri dobavitelje po svoji izbiri in se o pogojih naročila pogodi z enim ali več dobavitelji.

Javna naročila za nabavo blaga v vrednosti do 5 000 EUR se lahko oddajo na podlagi samo ene ponudbe.

Roki za prejetje ponudb in prijav za sodelovanje morajo biti dovolj dolgi, da se zainteresiranim strankam omogoči razumno in primerno obdobje za pripravo in predložitev svojih ponudb.

2.   Postopek s pogajanji

Na podlagi samo ene ponudbe lahko upravičenec uporabi postopek s pogajanji v naslednjih primerih:

(a)

Kadar se zaradi izjemno nujnih razlogov, nastalih zaradi dogodkov, ki jih upravičenec ni mogel predvideti in ki se mu jih nikakor ne more pripisati, roka za postopek iz oddelka VI.1 ne more spoštovati. Okoliščine, ki se uporabijo za utemeljitev nujnih razlogov, se nikakor ne sme pripisati upravičencu. Ukrepi, ki se jih izvede v kriznih situacijah in katere opredeli Komisija, se štejejo za nujne razloge. Komisija bo upravičenca obvestila o obstoju in koncu krizne situacije.

(b)

Pri dodatnih dobavah prvotnega dobavitelja, ki so namenjene bodisi za delno nadomestilo običajnih dobav blaga ali opreme bodisi za razširitev obstoječih dobav blaga ali opreme in bi zamenjava dobavitelja upravičenca prisilila, da nabavi opremo, ki ima drugačne tehnične lastnosti, to pa bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem.

(c)

Kadar je bil postopek za oddajo naročila neuspešen, kar pomeni, da upravičenec ni prejel nobene kakovostno in/ali finančno primerne ponudbe. V takih primerih se lahko upravičenec po razveljavitvi postopka za oddajo naročila pogaja z enim ali več ponudniki po svoji izbiri izmed tistih, ki so se udeležili postopka za oddajo naročila, če prvotni pogoji postopka za oddajo naročila niso bistveno spremenjeni.

(d)	Kadar se zadevno naročilo odda organom, ki imajo de jure ali de facto monopol, ustrezno utemeljen v odločitvi Komisije o oddaji javnega naročila.

(e)	Pogodba na podlagi neposrednega dogovora se lahko sklene, kadar je to upravičeno zaradi posebnih okoliščin dobave, in zlasti v primeru poskusne dobave.

3.   Obveznosti glede oddaje ponudb

NVO v razpisu o javnem naročilu navede obliko in rok za pripravo ponudb.

Vse prijave za sodelovanje in ponudbe, za katere se potrdi, da izpolnjujejo formalne pogoje, komisija za ocenjevanje oceni in razvrsti na podlagi meril za izločitev, izbiro in oddajo, ki se objavijo vnaprej. Komisija mora imeti liho število članov, najmanj tri, ki so ustrezno usposobljeni za sprejemanje stališč o ponudbah.

Za vsako posamezno razpisano pošiljko se lahko predloži samo ena ponudba. Veljavna je samo, če se nanaša na celotno pošiljko. Če je pošiljka razdeljena v delne pošiljke, se ponudba sestavi kot povprečje teh delnih pošiljk. Če se javni razpis nanaša na dobavo več kakor ene pošiljke, se predloži ločena ponudba za vsako posamezno pošiljko. Ponudniku ni treba oddati ponudbe za vse pošiljke.

Ponudbe vsebujejo:

—	ime in naslov ponudnika,

—	referenčne številke javnega razpisa, pošiljke in dejavnost,

—	neto težo pošiljke ali določeni denarni znesek, na katerega se ponudba nanaša,

—	predlagano ceno na neto tono proizvoda, po katerem se ponudnik obvezuje dobaviti blago v skladu z dogovorjenimi pogoji,

ali

—	neto količino ponujenega blaga, če se javni razpis nanaša na pogodbo za dobavo največje možne količine določenega proizvoda za določeni denarni znesek,

—	stroške prevoza za predvideno fazo dostave,

—	rok za dostavo.

Ponudba je veljavna le, če ji je priloženo potrdilo o položeni garanciji za ponudbo. Znesek garancije za ponudbo, izražen v valuti plačila, in rok veljavnosti se določita v razpisu o javnem naročilu. Garancija predstavlja 1 % celotnega zneska ponudbe, rok veljavnosti pa je najmanj en mesec.

Garancija se položi v korist NVO v obliki poroštva kreditne ustanove, ki jo priznavata država članica ali NVO. Garancija je nepreklicna in vnovčljiva na prvo zahtevo.

V primeru sprostitve pomoči v državi, ki je sama upravičenka pomoči v hrani, lahko NVO v razpisu o javnem naročilu opredeli druge pogoje za garancijo, z upoštevanjem običajnih postopkov v tej državi.

Garancija za ponudbo se sprosti:

—	s pismom ali sporočilom po telefaksu, ki ga pošlje NVO, če ponudba ni bila sprejeta oziroma je bila zavrnjena ali če naročilo ni bilo oddano,

—	če je ponudnik, ki je določen za dobavitelja, vložil garancijo za dostavo.

Garancija se zaseže, če dobavitelj ne zagotovi garancije za dostavo v razumnem roku po oddaji naročila in tudi če ponudnik umakne svojo ponudbo, potem ko je že bila predložena.

Ponudba se zavrne, če ni predložena v skladu s temi določbami ali če vsebuje druge zadržke ali pogoje poleg tistih, določenih v javnem razpisu.

Nobene ponudbe po prejetju ni mogoče spreminjati ali umakniti.

Naročilo se odda ponudniku, ki je predložil ponudbo z najnižjo ceno in ki izpolnjuje vse pogoje javnega razpisa, zlasti glede lastnosti proizvodov, ki jih je treba sprostiti. Če je več ponudnikov predložilo ponudbe z najnižjo ceno, se naročilo odda z žrebanjem.

Ko se naročilo odda, je treba izbranega ponudnika in neizbrane ponudnike ustrezno uradno obvestiti s pismom ali telefaksom.

NVO lahko sklene, da ne odda javnega naročila po poteku prvega ali drugega roka, zlasti če ponujene cene v predloženih ponudbah odstopajo od običajnih tržnih cen. NVO ni treba utemeljevati svojega sklepa. Ponudniki morajo biti o odločitvi, da javno naročilo ne bo oddano, uradno obveščeni s pisnim obvestilom v treh delovnih dneh.

VII.   OBVEZNOSTI DOBAVITELJA IN DOBAVNI POGOJI

NVO v razpisu o javnem naročilu določi pogoje v zvezi z odgovornostmi dobavitelja v skladu s trenutnimi pravili, dobavitelj pa izpolnjuje svoje obveznosti v skladu z vsemi pogoji, določenimi v obvestilu o razpisu, kakor tudi obveznosti, ki izhajajo iz njegove ponudbe.

Dobavitelj na svoje lastne stroške ob upoštevanju odobrenega roka organizira prevoz po najprimernejši poti, od pristanišča odpreme ali pretovornega pristana, navedenega v njegovi ponudbi, do končnega namembnega kraja, določenega v razpisu za javno naročilo.

Na dobaviteljevo pisno zahtevo pa lahko NVO odobri spremembo pristanišča odpreme ali pretovornega pristana, pod pogojem, da vse stroške, ki iz tega izhajajo, krije dobavitelj.

Dobavitelj sklene pomorsko zavarovanje ali zavarovanje terjatev v okviru splošnega zavarovanja. Zavarovanje mora kriti najmanj ponudbeni znesek in vsa tveganja, ki so povezana s prevozom, ter vse druge dejavnosti dobavitelja v zvezi z dobavo do predvidene faze dostave. Zavarovanje krije tudi stroške sortiranja, izločitve ali uničenja poškodovanega blaga, ponovnega embaliranja in analize blaga, če upravičenec blago sprejme kljub nastali škodi.

Blago se ne sme dostavljati v deljenih pošiljkah na več kakor enem plovilu, razen če NVO s tem ne soglaša. V tem primeru NVO zahteva od dobavitelja, da pokrije stroške dodatnih pregledov.

V razpisu za javno naročilo se lahko, kjer je to primerno, predvidi datum, pred katerim se šteje, da je vsaka dostava prezgodnja.

Dobava blaga je končana, ko je vse blago dejansko dostavljeno v stanju „franko na cilju“. Dobavitelj krije vse stroške, dokler blago ni na razpolago v namembnem skladišču.

Dobavitelj je odgovoren za vsa tveganja, vključujoč izgubo ali poškodbe, do katerih lahko pride, preden se izvede dobava blaga v celoti, in to dejstvo potrdi nadzornik v končnem certifikatu o skladnosti (glej točko 8).

Dobavitelj nemudoma pisno obvesti upravičenca in nadzornika o uporabljenem prevoznem sredstvu, datumih nakladanja, pričakovanem datumu prihoda v namembni kraj ter o katerem koli izrednem dogodku, do katerega pride, medtem ko je blago v tranzitu.

Dobavitelj opravi formalnosti v zvezi z izvoznim dovoljenjem in carinjenjem ter krije zadevne stroške in dajatve.

Da zagotovi izpolnitev svojih obveznosti, dobavitelj položi garancijo za dostavo v razumnem roku od uradnega obvestila o oddaji javnega naročila. Ta garancija, izražena v valuti plačila, predstavlja 5 do 10 % celotnega zneska ponudbe. Rok veljavnosti se izteče en mesec po datumu zadnje dostave. Garancija se položi na enak način kot garancija za ponudbo.

Garancija za dostavo se sprosti v celoti s pismom ali sporočilom po telefaksu, ki ga pošlje NVO, ko dobavitelj:

—	izvede dobavo blaga v skladu z vsemi svojimi obveznostmi, ali

—	je oproščen svojih obveznosti,

ali

—	ne izvede dobave blaga zaradi višje sile, ki jo prizna NVO.

VIII.   NADZOR

NVO takoj po oddaji javnega naročila sporoči dobavitelju, katera službi je odgovorna za preverjanje in potrjevanje kakovosti, količine, pakiranja in označevanja blaga, ki ga je treba dostaviti glede na vsako dobavo, izdajo certifikata o skladnosti ali potrdila o dostavi ter za splošno usklajevanje vseh faz dobave blaga (v nadaljnjem besedilu „nadzornik“).

Po uradnem obvestilu o oddaji javnega naročila dobavitelj pisno sporoči nadzorniku ime in naslov proizvajalca, tistega, ki pakira ali imetnika zalog blaga, ki ga je treba dostaviti, in približni datum proizvodnje ali pakiranja ter ime svojega zastopnika na kraju dostave.

Nadzornik opravi vsaj dva pregleda, na podlagi formalnih pogojev, ki so v skladu z mednarodnimi standardi nadzora:

(a)	Predhodni pregled se opravi med nalaganjem blaga ali v tovarni. Končni pregled se opravi v predvideni fazi dostave.

(b)	Ko je predhodni pregled končan, nadzornik izda dobavitelju začasni certifikat o skladnosti, po potrebi z zadržki. Nadzornik navede, ali je zadržek tak, da je zaradi njega blago v fazi dostave nesprejemljivo.

(c)	Ko se opravi končni pregled, nadzornik izda dobavitelju končni certifikat o skladnosti, v katerem je naveden zlasti datum dokončanja dobave in neto količina dobavljenega blaga. Ta certifikat se po potrebi izda s pridržkom.

(d)	Če nadzornik izda ustrezno utemeljeno „obvestilo o pridržku“, o tem čim prej pisno obvesti dobavitelja in NVO. Če dobavitelj želi spodbijati ugotovitve nadzornika in NVO, mora to narediti v dveh delovnih dneh od pošiljanja tega obvestila.

Stroške zgoraj navedenih pregledov krije NVO. Dobavitelj nosi vse finančne posledice, v primeru pomanjkljive kakovosti ali zamude pri pripravi blaga za pregled.

Če dobavitelj ali upravičenec ugovarja ugotovitvam pregleda, nadzornik po odobritvi NVO pripravi drugi inšpekcijski pregled, ki glede na naravo ugovora vključuje ponovno vzorčenje, ponovno analizo, in/ali ponovno tehtanje ali ponovni pregled pakiranja. Drugi inšpekcijski pregled opravi agencija ali laboratorij, ki se določi v dogovoru med dobaviteljem, končnim upravičencem in nadzornikom.

Stroške tega inšpekcijskega pregleda nosi stranka, ki spor izgubi.

Če končni certifikat o skladnosti ni izdan po prvih pregledih ali potem, ko se opravi drugi inšpekcijski pregled, je dobaviteljeva obveznost, da nadomesti blago.

Stroške nadomestitve in povezane stroške nosi dobavitelj.

Nadzornik izda pisna vabila zastopnikom dobavitelja in končnega upravičenca, ki naj bi bili prisotni pri pregledih, zlasti pri jemanju vzorcev za analize. Jemanje vzorcev se opravi v skladu s strokovno prakso. Ko se opravi vzorčenje, nadzornik vzame dva dodatna vzorca, ki jih hrani zapečatena in jih da na voljo NVO za namen katerega koli drugega pregleda ali za primer ugovora upravičenca ali dobavitelja.

Stroške blaga, ki se uporabi za vzorčenje, krije dobavitelj.

Prejemnik blaga izda dobavitelju potrdilo o prevzemu, potem, takoj po tem, ko je blago dobavljeno v stanju „franko na cilju“ in ko je dobavitelj upravičencu predal izvirnik končnega certifikata o skladnosti ter predračun, na katerem je navedena vrednost blaga in brezplačna dostava upravičencu.

V zvezi z blagom, ki se dobavlja kot razsuti tovor, se uporablja 3 % odstopanje (brez teže vzorcev) od zahtevane količine. Za blago, ki se dobavlja pakirano, je dovoljeno 1 % odstopanje. Če je odstopanje večje od dovoljenega, lahko NVO zahteva od dobavitelja, da opravi dodatno dostavo pod enakimi finančnimi pogoji kot so veljali za prvo dostavo.

IX.   PLAČILNI POGOJI

Znesek, ki ga mora NVO plačati dobavitelju, ne sme preseči zneska, navedenega v ponudbi, povišanega za katere koli stroške in znižanega za vsa spodaj navedena zmanjšanja.

Če se za kakovost, pakiranje ali označevanje blaga ugotovi, da v fazi dostave ne ustreza specifikacijam, vendar se s tem ne prepreči izdaje potrdila o prevzemu, lahko NVO pri izračunu zneska uveljavlja zmanjšanja.

Razen v primerih višje sile, se garancija za dostavo delno zaseže, na kumulativni osnovi v naslednjih primerih:

—	10 % vrednosti količine, ki ni dostavljena, brez poseganja v dovoljena odstopanja iz točke VIII zgoraj,

—	0,1 % vrednosti količine, dobavljene po roku, za vsak dan zamude,

—	kjer je to primerno in samo, če je to določeno v razpisu o javnem naročilu, 0,1 % na dan, v primeru prezgodnje dostave blaga.

Znesek garancij, ki naj se zaseže, se odšteje od končnega zneska, ki ga je treba izplačati. Obenem se garancije v celoti sprostijo.

NVO lahko dobavitelju na njegovo pisno zahtevo povrne nekatere dodatne stroške, kot so stroški skladiščenja ali zavarovanja, ki jih je dobavitelj dejansko plačal, izključujoč kakršne koli upravne stroške, ki jih NVO oceni na podlagi ustrezne spremne dokumentacije, pod pogojem, da je potrdilo o prevzemu ali potrdilo o dostavi izdano brez zadržkov v zvezi z naravo stroškov, ki jih dobavitelj terja, in v primeru:

—	podaljšanja roka za dostavo na prejemnikovo zahtevo, ali

—	zamude, daljše od 30 dni med datumom dostave in izdaje potrdila o prevzemu ali datumom izdaje končnega certifikata o skladnosti.

Dodatni stroški se ne priznajo, če presegajo:

—	1 EUR na tono razsutega blaga in 2 EUR na tono predelanega blaga na teden, če gre za stroške skladiščenja,

—	0,75 % od vrednosti blaga na leto, če gre za stroške zavarovanja.

Znesek, ki ga je treba plačati, se plača na zahtevo dobavitelja, predloženo v dveh izvodih. Zahtevku za plačilo celotnega ali preostalega ponudbenega zneska se priložijo naslednji dokumenti:

—	predračun za terjani znesek,

—	izvirnik potrdila o prevzemu,

—	izvod, ki ga podpiše in overi dobavitelj, tako da ustreza izvirniku končnega certifikata o skladnosti.

Ko se dostavi 50 % celotne količine iz razpisa o javnem naročilu, lahko dobavitelj zahteva predplačilo, tako da predloži predračun za terjani znesek in izvod predhodnega certifikata o skladnosti.

Vsi zahtevki za plačilo celotnega ali preostalega ponudbenega zneska se predložijo NVO po izdaji potrdila o prevzemu. Vsa plačila se opravijo v 60 dneh od dneva, ko NVO prejme popolni in točni zahtevek za plačilo. Za neupravičene zamude se zaračunajo zamudne obresti po mesečni obrestni meri, ki jo določa Evropska centralna banka.

X.   KONČNA DOLOČBA

NVO odloča o tem, ali je do neizpolnjevanja dobaviteljeve obveznosti, da dobavi blago, ali katere druge njegove obveznosti prišlo, zaradi višje sile. NVO krije stroške zaradi višje sile, ki jih sama prizna.

---

(1)  UL C 312, 31.10.2000, str. 1.

(2)  UL C 267, 13.9.1996, str. 1.

---