This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32004R2268
Council Regulation (EC) No 2268/2004 of 22 December 2004 imposing a definitive anti-dumping duty on imports of tungsten carbide and fused tungsten carbide originating in the People's Republic of China
Uredba Sveta (ES) št. 2268/2004 z dne 22. decembra 2004 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske
Uredba Sveta (ES) št. 2268/2004 z dne 22. decembra 2004 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske
UL L 395, 31.12.2004, p. 56–67
(ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV) Dokument je bil objavljen v posebni izdaji.
(BG, RO, HR)
No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2009: This act has been changed. Current consolidated version: 04/08/2005
31.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 395/56 |
UREDBA SVETA (ES) št. 2268/2004
z dne 22. decembra 2004
o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“) in zlasti člena 11(2) Uredbe,
ob upoštevanju predloga, ki ga je predložila Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom,
ob upoštevanju naslednjega:
A. POSTOPEK
1. Veljavni ukrepi
(1) |
Svet je z Uredbo (EGS) št. 2737/90 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini 33 % na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“). Komisija je s Sklepom 90/480/EGS (3) sprejela zaveze, ki sta jih podala dva velika izvoznika v zvezi z izdelkom, ki je predmet ukrepov. |
(2) |
Komisija je po umiku zavez s strani zadevnih dveh kitajskih izvoznikov z Uredbo (ES) št. 2286/94 (4) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz zadevnega izdelka. |
(3) |
Svet je z Uredbo (ES) št. 610/95 (5) spremenil Uredbo (EGS) št. 2737/90 in uvedel dokončno dajatev v višini 33 % na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida. Po pregledu, ki se je začel v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe („prejšnja preiskava v zvezi s pregledom“), so bili ti ukrepi z Uredbo (ES) št. 771/98 (6) podaljšani za sledečih pet let. |
2. Sedanja preiskava
(4) |
Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku protidampinških ukrepov, veljavnih za uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz LRK (7), 9. januarja 2003 od Eurometauxa („vlagatelja“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večinski delež, v tem primeru več kot 80 % skupne proizvodnje Skupnosti, prejela zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa. Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi iztek ukrepov verjetno pomenil nadaljevanje ali ponovitev dampinga in povzročanja škode industriji Skupnosti. |
(5) |
Komisija je, po posvetovanju s Svetovalnim odborom in odločitvi, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda, začela preiskavo v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe (8). |
3. Zahteva za vmesni pregled
(6) |
Komisija je 25. novembra 2003 od vlagatelja v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večinski delež skupne proizvodnje Skupnosti, prejela tudi zahtevek za vmesni pregled. |
(7) |
Vlagatelj je zatrjeval, da se je na trgu pojavila nova vrsta izdelka, ki ima enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter končne uporabe kot izdelek, ki ga zadevajo ukrepi, ki veljajo za uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz LRK. Čeprav za novo vrsto izdelka ukrepi ne veljajo, je vlagatelj trdil, da je nova vrsta izdelka dejansko del zadevnega izdelka. Vlagatelj je trdil, da obstoječi ukrepi posledično niso več zadostni za preprečevanje dampinga, ki povzroča škodo, ter da je zaradi tega treba spremeniti področje uporabe ukrepov, tako da bo nova vrsta izdelka spadala v okvir opredelitve izdelka. |
(8) |
Komisija je 31. marca 2004 (9) po posvetovanju s Svetovalnim odborom in odločitvi, da obstajajo zadostni dokazi za začetek delnega vmesnega pregleda, začela s pregledom v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, ki se je omejil na opredelitev zadevnega izdelka. Ta preiskava je trenutno še v teku. |
4. Stranke, ki jih preiskava zadeva
(9) |
Komisija je proizvajalce, uvoznike in porabnike in izvoznike v LRK uradno obvestila o začetku pregleda. |
(10) |
Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in da v roku, ki je določen v obvestilu o začetku preiskave, zahtevajo zaslišanje. |
(11) |
Komisija je vsem strankam, za katere je bilo znano, da jih preiskava zadeva, poslala vprašalnike in prejela odgovore treh pritožnikov, proizvajalcev Skupnosti, enega drugega proizvajalca Skupnosti, enega uvoznika, ki je tudi porabnik zadevnega izdelka, sedmih izvoznikov/proizvajalcev, enega trgovca s sedežem v Hong Kongu, enega trgovca/uvoznika v Nemčiji in enega proizvajalca v primerljivi državi. Vse stranke so svoja stališča izrazile pisno in vsem je bilo na zahtevo odobreno zaslišanje. |
(12) |
Komisija je pridobila in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za namene preiskave, in izvedla obiske zaradi preveritve v prostorih naslednjih družb:
|
5. Obdobje preiskave
(13) |
Preiskava nadaljevanja oz. ponovitve dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2002 („OP“). Preučevanje trendov za ocenitev verjetnosti, ali se bo damping nadaljeval oziroma ali se bo ponovilo povzročanje škode, je zajemalo obdobje od 1998 do konca OP („zadevno obdobje“). |
6. Zadevni izdelek in podoben izdelek
6.1 Zadevni izdelek
(14) |
Poudariti je treba, da je bil 31. marca 2004 po domnevnem pojavu nove vrste izdelka na trgu, ki ima enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter končne uporabe kot izdelek, ki ga zadevajo ukrepi, začet delni vmesni pregled, omejen na opredelitev zadevnega izdelka (glej uvodne izjave 6 do 8). |
(15) |
Vendar je izdelek, ki ga zadeva ta pregled, enak izdelku, ki je bil obravnavan v Uredbi Sveta (EGS) št. 2737/90 in njenih kasnejših spremembah, tj. volframov karbid in taljeni volframov karbid, ki spadata pod oznako KN 2849 90 30. |
(16) |
Volframov karbid in taljeni volframov karbid sta spojini ogljika in volframa, ki se pridobivata s toplotno obdelavo (ogljičenjem v prvem primeru, zlitjem v drugem). Oba izdelka sta vmesna izdelka, ki se uporabljata kot vnosna materiala za izdelavo komponent iz trdih kovin, kot npr. rezalna orodja iz cementnega karbida, visokoobrabne komponente, za izdelavo premazov proti odrgninam, rezil za črpanje nafte, orodij za rudarstvo, pa tudi v orodjih in konicah za oblikovanje in kovanje kovin. |
(17) |
Nekateri izvozniki so zatrjevali, da sta volframov karbid in taljeni volframov karbid različna izdelka. To so utemeljevali s trditvijo, da sta postopka za proizvajanje teh dveh izdelkov popolnoma različna ter da sta različni tudi njuni končni uporabi. |
(18) |
Poudariti je treba, da je v uvodni izjavi 11 Uredbe Sveta (ES) št. 771/98 preiskava pokazala, da čeprav sta postopka njune izdelave različna, imata volframov karbid in taljeni volframov karbid enako kemično sestavo (oba sestavlja približno 92 do 94 % volframove kovine in 4 do 6 % ogljika) in izhajata iz iste stopnje v proizvodni verigi volframa, tj. med kovinskim prahom volframa ter karbidnimi orodji in materiali, odpornimi proti obrabi. Nadalje imata podobni končni uporabi v industriji, tj. kot komponenti za površinsko utrjanje. Čeprav se za določene specifične in omejene namene, ki zahtevajo višjo odpornost proti obrabi, uporablja le taljeni volframov karbid, sta taljeni volframov karbid in volframov karbid v splošnem medsebojno zamenljiva. Zato je bilo v prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom zaključeno, da sta volframov karbid in taljeni volframov karbid za namene preiskave en sam izdelek. |
(19) |
Predložen ni bil noben prepričljiv argument, ki bi upravičil spremembo v pristopu, ki bi vodila do zaključka, drugačnega od tistega, ki je bil dosežen v teku prejšnje preiskave v zvezi s pregledom. Še več, med taljenim volframovim karbidom in volframovim karbidom na trgu ni nobene večje cenovne razlike, saj se dodatno procesiranje za taljeni volframov karbid izravna z manj prečiščeno izbiro velikosti zrn. Zato se za namene te preiskave volframov karbid in taljeni volframov karbid obravnavata kot en sam izdelek z enakimi osnovnimi lastnostmi. |
6.2 Podoben izdelek
(20) |
Ta preiskava v zvezi s pregledom je potrdila, kot je bilo ugotovljeno že v prejšnjih preiskavah, da so izdelki, ki jih izvaža LRK, in tisti, ki jih proizvajajo in prodajajo proizvajalci Skupnosti ter proizvajalec v primerljivi državi, podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe, ker imajo enake bistvene fizikalne lastnosti in končne uporabe. |
B. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA
1. Uvodne opombe
(21) |
Kot splošno ozadje se poudarja, da je bil uvoz zadevnega izdelka iz LRK v času 9-mesečnega OP, ki je vodilo do uvedbe ukrepov leta 1990, 117 ton, kar je predstavljalo 5,3 % tržni delež. Stopnja dampinga takrat je bila 73,13 %. V OP prejšnje preiskave v zvezi s pregledom je bil uvoz 234 ton, kar je predstavljalo 5 % tržni delež, medtem ko je bila stopnja dampinga takrat 30,6 %. |
2. Status tržnega gospodarstva in primerljiva država
(22) |
Poudariti je treba, da si v prejšnjih preiskavah noben izvoznik zadevnega izdelka ni pridobil statusa tržnega gospodarstva („STG“). Sodelujoči izvozniki so dokazovali, da je možnost odobritve STG treba pregledati v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe, saj v osnovni uredbi naj ne bi bilo nobenih določb, ki bi sodelujočim izvoznikom preprečevale odobritev STG v pregledu v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. |
(23) |
Poudariti je treba, da je trenutna preiskava pregled zaradi izteka ukrepa, po kateri je ukrepe mogoče le razveljaviti ali ohraniti, ne pa tudi spremeniti. V skladu z običajno prakso institucij je zahtevke za STG zato treba obravnavati v okviru vmesnih pregledov, saj je na podlagi takšnih vmesnih pregledov možno spremeniti stopnjo ukrepov. |
(24) |
Sodelujoči izvozniki so podvomili tudi v uporabo Združenih držav Amerike kot primerne tretje države s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“), pri tem pa so se sklicevali na razliko v BDP na prebivalca med LRK in Združenimi državami Amerike kot glavni vzrok za neprimernost. Sodelujoči izvozniki so namesto tega predlagali uporabo Republike Koreje ali Češke republike, saj naj bi bila raven BDP na prebivalca v teh dveh državah bližje ravni BDP na prebivalca v LRK. |
(25) |
Vprašanje BDP na prebivalca samo po sebi ni odločujoči dejavnik pri odločitvi o primerni primerljivi državi. Prejšnja preiskava v zvezi s pregledom je pokazala, da so Združene države Amerike primerna primerljiva država, in v trenutni preiskavi ni bila odkrita nobena sprememba v okoliščinah, ki bi pomenila, da je uporaba Združenih držav Amerike neprimerna. Poleg tega niso bili predloženi nikakršni prepričljivi dokazi, da sta Republika Koreja ali Češka republika bolj primerni. |
(26) |
Osram Sylvania Inc., proizvajalec zadevnega izdelka v Združenih državah Amerike, je ponudil sodelovanje v preiskavi in tako se je preučilo, ali domača prodaja družbe Osram Sylvania Inc. pomembna v primerjavi s količino zadevnega izdelka, ki je izvožena iz LRK. Ugotovljeno je bilo, da domača prodaja družbe Osram Sylvania Inc. domačim strankam in v okviru običajnega poteka trgovanja dosega količine, ki precej presegajo 5 % izvoza kitajskih izvoznikov v Skupnost, kar je zahtevano, če naj normalna vrednost temelji na domačih prodajnih cenah. |
(27) |
Zato je bil v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe odločeno, da se Združene države Amerike ohranijo kot primerljiva država v tem postopku in da se domača prodaja družbe Osram Sylvania Inc. uporablja kot osnova za določitev normalne vrednosti. |
3. Normalna vrednost
(28) |
Preučeno je bilo, ali je domačo prodajo družbe Osram Sylvania Inc. neodvisnim strankam mogoče obravnavati kot prodajo v okviru običajnega poteka trgovanja, v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. |
(29) |
Ugotovljeno je bilo, da je bila tehtana povprečna prodajna cena vse prodaje v OP višja, kot so bili tehtani povprečni stroški proizvodnje na enoto. Zato je bila celotna domača prodaja obravnavana kot prodaja v okviru običajnega poteka trgovanja. |
(30) |
Normalna vrednost je v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe temeljila na cenah celotne domače prodaje volframovega karbida in taljenega volframovega karbida družbe Osram Sylvania Inc. neodvisnim strankam v Združenih državah Amerike v OP. |
4. Izvozna cena
(31) |
Pet od sedmih sodelujočih izvoznikov je v OP predstavljalo skoraj ves izvoz iz LRK neodvisnim strankam v Skupnosti. Ostala dva sodelujoča izvoznika v OP zadevnega izdelka nista izvažala v Skupnost. Izvozno ceno je zato mogoče določiti v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe (tj. na podlagi cen, ki jih je pet sodelujočih izvoznikov dejansko zaračunavalo). |
5. Primerjava
(32) |
Da bi dosegli pravično primerjavo v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe, so bile narejene prilagoditve za razlike v zneskih prevoza, pakiranja, zavarovanja, kreditnih stroškov, plačilnih pogojev, manipulativnih stroškov in drugih stroškov, ki so bili plačani in so dokazano vplivali na cene in cenovno primerljivost. |
6. Stopnja dampinga
(33) |
V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe se je normalno vrednost primerjalo z izvozno ceno. Obe sta bili izračunani na podlagi cene franko tovarna, primerjava pa je bila izvedena na enaki stopnji trgovanja. |
(34) |
Da bi izračunali stopnjo dampinga, se je tehtano povprečno normalno vrednost primerjalo s tehtano povprečno izvozno ceno v Skupnost na stopnji franko tovarna in na enaki stopnji trgovanja. Ta primerjava je pokazala obstoj dampinga na stopnji okrog 31 %, kar je blizu trenutni stopnji protidampinške dajatve. |
7. Verjetnost nadaljevanja dampinga
(35) |
Ker se z dampingom ni prenehalo, je bilo preučeno, ali obstaja verjetnost, da se bo nadaljeval izvoz zadevnega izdelka po dampinških cenah. V okviru tega so bili upoštevani dejavniki, kot npr. proizvodna zmogljivost proizvajalcev zadevnega izdelka v LRK in njihove prodajne cene drugim tretjim državam ter na domačem trgu v LRK. |
7.1 Prosta proizvodna zmogljivost
(36) |
Kot je omenjeno v uvodni izjavi 31, je bilo v OP pet sodelujočih izvoznikov v LRK, ki so zadevni izdelek izvažali v Skupnost. |
(37) |
Dva od teh izvoznikov sta zadevni izdelek proizvajala sama, tj. proizvodno prodajo in izvozno prodajo je izvajal en sam pravni subjekt. |
(38) |
Dva druga izvoznika sta bila vsak zase povezana s proizvodnimi družbami, tj. proizvodno in izvozno prodajo sta izvajali dva ločena, a povezana pravna subjekta. |
(39) |
Peti izvoznik ni bil povezan z nobeno proizvodno družbo; namesto tega je svoje izdelke kupoval od proizvajalcev/izvoznikov, omenjenih v uvodnih izjavah 37 in 38, ter jih nato izvažal. |
(40) |
Štirje izvozniki s proizvodnimi obrati so imeli v OP skupno teoretično (10) zmogljivost 9 850 ton in skupno proizvodnjo 8 460 ton, kar je predstavljalo 86 % stopnjo izkoriščenosti. Štirje proizvodni izvozniki imajo zato prosto proizvodno zmogljivost 1 390 ton, kar je enako 21,5 % izračunane porabe zadevnega izdelka za prosti trg (6 461 ton) (11). |
(41) |
Tudi dva ostala sodelujoča izvoznika, ki v OP nista izvažala zadevnega izdelka v Skupnost, sta predložila informacije o svoji proizvodnji in prodaji v OP. Eden od teh dveh izvoznikov je bil trgovec brez lastne proizvodnje, drugi je imel svojo proizvodno zmogljivost, s proizvodno zmogljivostjo približno 200 ton in dejansko proizvodnjo 49 ton v OP. |
(42) |
Skupna zmogljivost sedmih izvoznikov je znašala 10 050 ton. Sedem izvoznikov je imelo v OP prosto proizvodno zmogljivost 1 541 ton, kar je predstavljalo približno 24 % porabe prostega trga v Skupnosti, kot je opredeljena v uvodni izjavi 41. Ta prosta zmogljivost je jasen znak, da bi se kitajski izvozniki lahko odločili za precejšnje povečanje svojega izvoza zadevnega izdelka na trg Skupnosti, če bi ukrepe razveljavili. Poudariti je treba, da je skupni izvoz sodelujočih izvoznikov v OP znašal 239 ton ali blizu 100 % skupnega uvoza zadevnega izdelka in da sodelujoči izvozniki zato predstavljajo skoraj ves izvoz v Skupnost. |
7.2 Prodaja izvoznikov LRK na domači trg in na trge tretjih držav
(43) |
Kitajski izvozniki so od uvedbe obstoječih ukrepov razvili svojo usposobljenost za uporabo zadevnega izdelka navzdol v proizvodni verigi, še posebej v orodjarski industriji (ki temelji na cementnih karbidih). |
(44) |
V OP je bilo približno 4 846 ton (57 %) skupne proizvodnje petih sodelujočih izvoznikov nadalje predelanih, medtem ko je bilo 1 557 ton (18 %) prodanih na domačem trgu in 2 021 ton (24 %) izvoženih preko sodelujočih izvoznikov. |
(45) |
Spodnja tabela prikazuje povprečne prodajne cene petih sodelujočih izvoznikov po destinacijah v OP in primerjavo s povprečnimi prodajnimi cenami industrije Skupnosti.
|
(46) |
Kot je razvidno, bi bili kitajski izvozniki zelo zainteresirani ne le za uporabo svojih obstoječih prostih zmogljivosti za povečanje prodaje na trgu Skupnosti, ampak tudi za premik vsaj dela svoje domače prodaje in prodaje tretjim državam na trg Skupnosti. V primerjavi s cenami, ki jih sodelujoči izvozniki zaračunajo na svojem domačem trgu, bi zaradi cen na trgu Skupnosti le-ta postal zelo privlačen, če bi dopustili, da se obstoječi protidampinški ukrepi iztečejo. |
(47) |
Tudi v primerjavi s kitajskim izvozom v druge tretje države, npr. Japonsko in Združene države Amerike, bi cene na trgu Skupnosti predstavljale privlačen trg in tveganje za motnje v trgovini na trgu Skupnosti bi bilo zelo veliko, če bi dovolili, da se ti ukrepi iztečejo. |
(48) |
V skladu s tem je bilo ugotovljeno, da v primeru, da se ti ukrepi razveljavijo, obstaja verjetnost, da bodo velike količine zadevnega izdelka prodane po nižjih cenah od povprečne prodajne cene industrije Skupnosti in s tem tej industriji povzročile škodo. |
8. Zaključek
(49) |
Kitajski izvozniki so, kot je omenjeno v uvodni izjavi 34, nadaljevali z dampingom. Stopnja dampinga, ugotovljena v OP, je bila 31 %, kar je na približno enaki stopnji, kot je bila stopnja dampinga, ugotovljena v prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom. |
(50) |
Skupna zmogljivost petih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je v OP znašala 10 050 ton, kar je več kot skupna zmogljivost industrije Skupnosti. Nadalje je imelo pet sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v OP prosto proizvodno zmogljivost, ki je predstavljala približno 24 % porabe prostega trga v Skupnosti. |
(51) |
V zvezi z izvoznimi cenami zadevnega izdelka iz LRK v OP je bilo ugotovljeno, da so povprečne prodajne cene za trg Skupnosti za kitajske izvoznike privlačno visoke. Smatralo se je, da v primeru razveljavitve ukrepov obstaja tveganje za nadaljevanje škodljivega dampinga. Glede na razlike v cenah, ki so bile ugotovljene v OP med izvoznimi cenami sodelujočih izvoznikov za zadevni izdelek v Skupnosti in izvoznimi cenami v drugih tretjih državah, obstaja tudi verjetnost, da bi bil dampinški izvoz preusmerjen iz drugih trgov (npr. iz Japonske in Združenih držav Amerike) na trg Skupnosti, saj so cene v Skupnosti višje kot cene na drugih večjih izvoznih trgih. |
(52) |
Na kratko, vsi kazalci kažejo, da se bo uvoz v Skupnosti iz LRK nadaljeval po dampinških cenah in, če bi bili ukrepi razveljavljeni, v vedno večjih količinah. |
C. INDUSTRIJA SKUPNOSTI
(53) |
V OP so zadevni izdelek proizvajali:
|
(54) |
Za proizvajalce, ki zadevni izdelek proizvajajo za lastno porabo, je proizvodnja zadevnega izdelka vmesni izdelek, ki se v celoti porabi v proizvodnji končnih izdelkov visoke vrednosti. Proizvodnja teh proizvajalcev se ni prodala na prostem trgu. |
(55) |
Razlika med lastno porabo in prostim trgom je pomembna za analizo gospodarskega stanja na trgu Skupnosti in stanja industrije Skupnosti, saj izdelki, ki so namenjeni lastni porabi, niso izpostavljeni neposredni konkurenci iz uvoza. V nasprotju s tem pa je bilo za izdelke, namenjene prodaji na prostem trgu, ugotovljeno, da so v neposredni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka iz LRK. Z vidika zgoraj omenjenega se zaključuje, da se stanje razlikuje med prostim in lastnim trgom. |
(56) |
Proizvodnja treh sodelujočih proizvajalcev Skupnosti, ki proizvajajo za prosti trg in so v celoti sodelovali, je v OP v polnem sodelovanju predstavljala približno 89 % skupne proizvodnje Skupnosti zadevnega izdelka za prosti trg. Ti proizvajalci Skupnosti predstavljajo industrijo Skupnosti v okviru pomena členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe. |
D. STANJE NA TRGU SKUPNOSTI
1. Splošno
1.1 Podatki o uvozu
(57) |
Kot vir podatkov o uvozu so bile uporabljene informacije Eurostata, ki so se nanašale na količine uvoza oznake KN 2849 90 30, in preverjeni podatki sodelujočih izvoznikov v LRK o izvozu. |
1.2 Podatki industrije Skupnosti
(58) |
Podatki industrije Skupnosti so bili pridobljeni iz preverjenih odgovorov na vprašalnike treh sodelujočih proizvajalcev Skupnosti, ki zadevni izdelek proizvajajo za prodajo na prostem trgu, in od sodelujočega proizvajalca, ki zadevni izdelek proizvaja za lastno porabo. |
1.3 Poraba Skupnosti
(59) |
Očitna poraba zadevnega izdelka na prostem trgu v Skupnosti je bila ugotovljena na podlagi:
|
(60) |
V zadevnem obdobju se je poraba na prostem trgu v Skupnosti povečala za 9 %. Vendar je bilo to povečanje neenakomerno. Po zmanjšanju med leti 1998 in 1999 se je poraba povečevala do leta 2001, ko je dosegla najvišjo vrednost 7 949 ton, potem pa je v OP spet padla na 6 461 ton.
|
(61) |
Precejšnje povečanje porabe na prostem trgu v času med letoma 2000 in 2001 je mogoče delno pojasniti z večjo gospodarsko dejavnostjo v Skupnosti, pa tudi na svetovnem trgu, in delno z uveljavljanjem novega sistema izvoznih dovoljenj v LRK. Ta je proti koncu leta 2000 in med letom 2001 spodbudil velike nakupe (kopičenje zalog porabnikov) zaradi strahu pred možnim pomanjkanjem surovin in zadevnega izdelka. |
2. Uvoz iz LRK
2.1 Količina in tržni delež
(62) |
Količina uvoza iz LRK kaže nekoliko nihajoč trend v zadevnem obdobju, ki se je končal s povečanjem količine v primerjavi z letom 1998, kar pomeni večji tržni delež v OP v primerjavi z letom 1998. |
2.2 Cene in nelojalno nižanje cen
(63) |
Povprečna cena uvoza zadevnega izdelka iz LRK je bila v OP 12,59 EUR/kg CIF na meji ES. Za namene analiziranja nelojalnega nižanja cen so bile v OP tehtane povprečne cene zadevnega izdelka, ki ga je prodala industrija Skupnosti, primerjane s tehtanimi povprečnimi cenami uvoza iz LRK na trg Skupnosti, primerno prilagojene za carine in stroške, ki nastanejo po uvozu. |
(64) |
Cene industrije Skupnosti so tiste, ki so jih proizvajalci navedli v vprašalnikih za njihovo prodajo v Skupnosti prvi nepovezani stranki na podlagi cene franko tovarna. Cene kitajskega uvoza so tiste, ki so jih za zadevni izdelek navedli tisti sodelujoči izvozniki proizvajalci, ki so v OP zadevni izdelek izvažali. |
(65) |
Na podlagi tega je bila ugotovljena stopnja nelojalnega nižanja cen, izražena kot odstotek cen industrije Skupnosti, okrog 10 %. Če se v izračun vključi trenutna stopnja protidampinških dajatev, potem nelojalnega nižanja cen ni. |
3. Količine, cene na enoto uvoza in prodaja industrije Skupnosti v EU v OP
(66) |
V primerjavi z uvozom iz drugih tretjih držav so bile cene uvoza iz LRK (tj. v povprečju 12,59 EUR/kg) precej nižje. V teh okoliščinah obstaja velika verjetnost, da bi uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK v primeru razveljavitve ukrepov pridobil na račun izvoza drugih tretjih držav v Skupnost, in sicer po dampinških cenah. |
E. STANJE INDUSTRIJE SKUPNOSTI
(67) |
Preučitev stanja industrije Skupnosti je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov in kazalcev, ki so od leta 1998 (temeljno leto) do OP vplivali na stanje industrije. Spodnji podatki o industriji Skupnosti predstavljajo združene podatke treh sodelujočih proizvajalcev Skupnosti, razen če ni drugače navedeno. |
1. Proizvodnja, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti in zaloge
(68) |
Proizvodna zmogljivost je bila ugotovljena na podlagi največje urne proizvodnje nameščenih strojev, pomnožene z letnim maksimumom delovnih ur, odštet je bil odbitek za vzdrževanje in druge podobne prekinitve proizvodnje. V zadevnem obdobju se je proizvodna zmogljivost povečala za 22 %.
|
(69) |
V zadevnem obdobju se je proizvodnja industrije Skupnosti povečala za 1 %. Vendar je bilo to rahlo povečanje neenakomerno. Po zmanjšanju za 6 % v letu 1999 se je proizvodnja med leti 1999 in 2001 povečala za 27 %. V OP pa se je proizvodnja vrnila na raven, ki je bila le malo nad ravnijo proizvodnje v letu 1998. |
(70) |
Vzroki za povečanje proizvodnje in zmogljivosti v letih 2000 in 2001 so razloženi v uvodni izjavi 61. Velik porast svetovnega povpraševanja po zadevnem izdelku, ki je bil posledica večje gospodarske dejavnosti na svetovnem trgu in uveljavljanja novega sistema izvoznih dovoljenj v LRK, je sprožil naložbe v proizvodno zmogljivost, še posebej v letih 2000 in 2001, kar je pomenilo 22 % povečanje zmogljivosti v zadevnem obdobju. |
(71) |
Zmanjšanje stopnje izkoriščenosti zmogljivosti v OP v primerjavi s prejšnjimi leti je mogoče razložiti z nenadnim upadom povpraševanja po zadevnem izdelku v OP. Medtem ko se je zmogljivost povečala na podlagi domneve, da se bo močno povpraševanje na trgu nadaljevalo, se to ni zgodilo, saj so v OP stranke svoje nakupe zmanjšale, zato da bi zmanjšale svoje zaloge. Posledično je bila proizvodnja v OP več ali manj na enaki ravni kot v letu 1998. |
(72) |
Ravni zalog so ostale relativno stabilne v primerjavi s proizvodnjo in prodajo vse do leta 2000. V letu 2001 so se zaloge zaradi visokega povpraševanja zmanjšale. V OP se je raven zalog industrije Skupnosti zaradi nepričakovanega upada svetovnega povpraševanja povečala in dosegla raven 30 % proizvodnje v primerjavi z 18 % v letu 1998. Raven zalog, ki je normalna za to industrijo, je okrog 20 % proizvodnje. |
2. Količine prodaje, cene, tržni delež in količine prodaje na izvoznih trgih
(73) |
Spodnje številke predstavljajo količine prodaje in cene za neodvisne stranke industrije Skupnosti v Skupnosti, tržni delež v Skupnosti in količine prodaje na izvoznih trgih.
|
(74) |
Količine prodaje na trgu Skupnosti kažejo rahlo povečanje v zadevnem obdobju, s količinami, prodanimi v OP, 13 % nad ravnijo iz leta 1998. Skupno je industrija Skupnosti nekaj pridobila v primerjavi z uvozom, saj se je tržni delež iz 62 % v letu 1998 povečal na 64 % v OP. |
(75) |
Povprečne prodajne cene industrije Skupnosti so z izjemo leta 2001 ostale relativno stabilne; povprečne prodajne cene v OP so bile 5 % višje kot v letu 1998. V letu 2001 so se povprečne prodajne cene povečale na 17,10 EUR/tono, a so v OP spet padle na 14,92 EUR. |
(76) |
Tudi obseg izvozne prodaje se je v zadevnem obdobju povečal. Prodane količine so se v času med letom 1998 in OP povečale za 24 %, z vrhuncem v letu 2001. V razmerju do skupne prodaje je izvozna prodaja predstavljala približno 25 – 30 % skupne prodaje v zadevnem obdobju. |
(77) |
Skupni obseg prodaje se je med letom 1998 in OP povečal za 16 %, z vrhuncem v letu 2001 zaradi vzrokov, razloženih v uvodni izjavi 61. |
3. Donosnost, donos naložb (sredstev) in denarni tok
(78) |
Z izjemo leta 2001, ki je bilo, kot je razloženo zgoraj, izjemno leto, gospodarski kazalci (donosnost, donos naložb in denarni tok) kažejo, da je prišlo v industriji Skupnosti do poslabšanja stopnje dobička, donosa in denarnega toka, ki ga ustvarja prodaja na trgu Skupnosti. |
(79) |
K izgubi donosnosti v OP je prispevala tudi začasna izguba večje dobavne pogodbe enega od proizvajalcev Skupnosti in padec prodaje, vsaj delno povzročen s strani porabnikov, ki so praznili zaloge, ki so si jih zaradi strahu pred morebitnim pomanjkanjem nabrali v letu 2001. Obstajajo tudi dokazi, da so močna nihanja cene glavne surovine (APT), večina katere izvira iz LRK, vplivala na donosnost tistih proizvajalcev v Skupnosti, ki so odvisni od kupovanja tega izdelka na prostem trgu. |
4. Naložbe in sposobnost zbiranja kapitala
(80) |
Med leti 1998 in 2001 so bile ravni naložb relativno stabilne, z rednimi naložbami v tehnične izpopolnitve proizvodnega procesa in s tem povezanih naprav. V OP pa se je raven naložb zaradi majhnega dobička od prodaje na trgu Skupnosti pomembno zmanjšala. |
(81) |
Industrija Skupnosti je bila v zadevnem obdobju, vključno z OP, še vedno sposobna zbirati kapital, bodisi od zunanjih vlagateljev bodisi matičnih družb. |
5. Zaposlenost, produktivnost in plače
(82) |
V zadevnem obdobju se je število zaposlenih rahlo zmanjšalo. Skupni stroški zaposlitve so do leta 2000 ostali relativno stabilni, a so se v letu 2001 povečali in v OP ostali na višji ravni. V zadevnem obdobju so se stroški zaposlitve povečali za 8 %, kar predstavlja normalno povišanje plač. |
(83) |
Produktivnost se je med 1998 in OP povečala za 2 % zaradi povečanja proizvodnje. Industriji Skupnosti je uspelo povečati proizvodnjo v letih 2000 in 2001, ne da bi se pri tem opazno povečala zaposlenost, kar je pomenilo boljšo produktivnost v teh letih. Treba pa je opozoriti, da na raven produktivnosti ne vpliva samo raven proizvodnje, ampak tudi različna ponudba v posameznih letih. |
6. Stopnja dampinga in okrevanje po dampingu v preteklosti
(84) |
V zadevnem obdobju sta se količina in tržni delež dampinškega uvoza iz LRK povečala. Oba pa sta ostala relativno majhna glede na velikost prostega trga (predstavljala sta le 4 % porabe na prostem trgu). Industrija Skupnosti pa je zaradi stopnje dampinga (31 %), zunanjih dejavnikov, npr. nihanja cen glavne surovine (APT), in začasne izgube večje dobavne pogodbe, ne glede na to, da je povpraševanje po zadevnem izdelku ostalo v glavnem stabilno, doživela manjši padec ravni donosnosti in drugih finančnih kazalcev, kot so opisani v uvodni izjavi 78. |
7. Trg za lastno porabo
(85) |
Ugotovitve v zvezi z določenimi gospodarskimi kazalci, ki se navezujejo na industrijo Skupnosti, so bile primerjane s podatki, ki jih je posredoval sodelujoči proizvajalec Skupnosti, ki je proizvajal izključno za lastno porabo, da bi zagotovili popolnejšo sliko stanja proizvajalcev Skupnosti. Ugotovitve, ki se navezujejo na tega proizvajalca, so naslednje (na indeksirani podlagi, s tem, da se ugotovitve navezujejo le na eno družbo):
|
(86) |
Proizvodna zmogljivost se je povečala za 16 % med leti 1998 in 1999 ter nato ostala stabilna. Proizvodnja je v zadevnem obdobju padla za 27 %, pri tem pa nihala med indeksom 91 in indeksom 108. Izkoriščenost zmogljivosti je padla za 6 % med leti 1998 in 2001 in potem za nadaljnjih 39 % v OP, kar je v skladu s padcem proizvodnje. V zadevnem obdobju so se zaloge več kot potrojile, čeprav obseg takega povečanja delno odraža nizko stanje zalog leta 1998. V letih 1998 in 2001 so bile izvedene velike naložbe. Zaposlenost je ostala relativno stabilna do leta 2001, a se je nato v OP znižala za 10 %. Stroški zaposlovanja so se povečali na indeks 117 do leta 2001, a nato padli na indeks 109 v OP. Produktivnost je med leti 1998 in 2000 nihala med indeksom 92 in indeksom 111, a je padla na indeks 84 v OP, kar je v skladu s padcem proizvodnje in kljub padcu v stopnji zaposlenosti v tistem letu. |
(87) |
Zadevni izdelek se je prodajal znotraj po prenosni ceni. Za prenosne cene je bilo ugotovljeno, da ne temeljijo dovolj na dejanskih tržnih cenah, da bi lahko odražale tržne cene. Tudi analiza razčlenitve različnih stroškov, povezanih s proizvodnjo končnega izdelka, ne bi pripomogla k določitvi tržne vrednosti za zadevni preneseni izdelek. Zato analiza donosnosti, donosa naložb in denarnega toka v povezavi z lastno porabo ni zanesljiv kazalec. Ker je del večje skupine, sposobnost zadevne družbe, da zbira kapital, ni bila resno prizadeta. |
(88) |
Glede na to, da je bilo ugotovljeno, da uvoz ni v neposredni konkurenci z zadevnim izdelkom, proizvedenim za lastno porabo, je bilo ugotovljeno, da na proizvajalce, ki izdelek proizvajajo za lastno porabo, dampinški uvoz ali ukrepi ne vplivajo, ne glede na stopnjo dampinga. |
(89) |
V celoti gledano je bil razvoj na trgu za lastno porabo podoben razvoju na prostem trgu, čeprav je bil glede proizvodnje, zaposlenosti in produktivnosti opazen bolj negativen trend. Zato vključitev trga za lastno porabo ne bi vplivala na skupne zaključke, ki so bili sprejeti glede prostega trga. |
8. Zaključek o stanju industrije Skupnosti
(90) |
Čeprav ukrepi veljajo že nekaj časa in kljub zelo stabilnemu povpraševanju po zadevnem izdelku, je industrija Skupnosti v zadevnem obdobju doživela nekolikšno poslabšanje stopnje dobička in drugih finančnih kazalcev. Z omejevanjem povišanja cen v zadevnem obdobju je industriji Skupnosti uspelo povečati prodajo in tržni delež. Vendar je to vplivalo na donosnost. V OP je bila industrija le malo nad točko preloma, vendar je ta rezultat treba uravnotežiti s tistim iz leta 2001, ki je bilo izjemno leto. Medtem ko se nelojalni učinki dampinga izravnavajo z dajatvami, obstajajo tudi dokazi, da so močna nihanja cene glavne surovine (APT), večina katere izvira iz LRK, vplivala na donosnost tistih proizvajalcev v Skupnosti, ki so odvisni od nabave tega blaga na prostem trgu. |
F. VERJETNOST NADALJEVANJA POVZROČANJA ŠKODE
(91) |
Zaradi zgoraj navedenega in s posebnim obzirom na uvodno izjavo 66 obstaja verjetnost, da bi se industrija Skupnosti soočala s še večjim pritiskom zaradi povečanih količin dampinškega izvoza zadevnega izdelka iz LRK, če bi se ukrepi iztekli. Večja nelojalna konkurenca zaradi dampinškega uvoza bi zelo verjetno vodila v nadaljnje poslabšanje finančnega položaja industrije Skupnosti. Zato se sklepa, da bi razveljavitev ukrepov zelo verjetno imela za posledico nadaljevanje povzročanja škode industriji Skupnosti. |
G. INTERES SKUPNOSTI
1. Splošni preudarki
(92) |
Preučeno je bilo, ali obstajajo utemeljeni razlogi za zaključek, da ohranitev trenutnih ukrepov ni v interesu Skupnosti. V ta namen in v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe je ugotavljanje interesa Skupnosti temeljilo na upoštevanju vseh vpletenih interesov, tj. interesov industrije Skupnosti, drugih proizvajalcev Skupnosti, uvoznikov/trgovcev in tudi porabnikov zadevnega izdelka. Za namene te analize so bile od vseh imenovanih zainteresiranih strank zahtevane informacije. |
(93) |
Opozoriti je treba, da je bilo v prejšnji preiskavi ugotovljeno, da sprejetje ukrepov ni v nasprotju z interesi Skupnosti. Nadalje, glede na to, da je ta preiskava pregled veljavnih protidampinških ukrepov, je bilo mogoče oceniti vsakršen nelojalen negativen učinek trenutnih protidampinških ukrepov na zadevne stranke. |
(94) |
Preučeno je bilo, ali kljub zaključku o verjetnosti nadaljevanja škodljivega dampinga obstajajo utemeljeni razlogi za zaključek, da ohranitev ukrepov v tem primeru ni v interesu Skupnosti. |
2. Interes industrije Skupnosti
(95) |
Treba je poudariti, da je bilo ugotovljeno, da obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga zadevnega izdelka s poreklom iz LRK in da obstaja tveganje za nadaljevanje povzročanja škode industriji Skupnosti, ki bi izhajala iz takšnega uvoza. V interesu industrije Skupnosti je, da se izogne povzročanju škode in nadaljevanje ukrepov naj bi prispevalo k temu. Zato je v interesu industrije Skupnosti, da se ohranijo ukrepi proti dampinškem uvozu iz LRK. |
3. Interes nepovezanih uvoznikov in trgovcev
(96) |
Uvozniki in trgovci niso posredovali nobenega odgovora. Nesodelovanje uvoznikov in trgovcev kaže, da ohranitev ukrepov za uvoz s poreklom iz LRK ne bi imela občutnega učinka na položaj nepovezanih uvoznikov in trgovcev zadevnega izdelka v Skupnosti. To izhaja tudi iz ugotovitev prejšnjih preiskav. |
4. Interes porabnikov
(97) |
Porabniki zadevnega izdelka v Skupnosti so večinoma proizvajalci komponent iz trdih kovin, ki zadevni izdelek uporabljajo kot surovino. Nekateri porabniki so veliki mednarodni proizvajalci, ki večinoma porabljajo svojo lastno proizvodnjo volframovega karbida kot surovino (lastna poraba), medtem ko nekateri drugi porabniki (večinoma manjši proizvajalci) zadevni izdelek kupujejo od uvoznikov ali od industrije Skupnosti. |
(98) |
V zvezi z interesom večjih mednarodnih proizvajalcev pomanjkanje podpore ali nasprotovanja z njihove strani kaže, da ohranitev ukrepov za uvoz s poreklom iz LRK ne bi imela občutnega učinka na njihov položaj v Skupnosti. |
(99) |
Na vprašalnik je odgovoril en majhen proizvajalec orodij. Približno 90 % dobav volframovega karbida kupuje od industrije Skupnosti. Izrazil je pomislek, da bi se v primeru ohranitve ukrepov izboljšal položaj industrije Skupnosti nasproti porabnikom, industrije, ki je po mnenju tega porabnika razdrobljena, kar bi pomenilo, da bi bili porabniki bolj odvisni od industrije Skupnosti kot vira dobave. Čeprav je industrija Skupnosti obvladovala 64 % trga EU in je pomemben vir dobave, pa ni edini vir dobave. V OP so za prodajo na trgu EU tekmovali štirje proizvajalci iz EU. Poleg tega pa obstaja tudi konkurenca uvoza iz LRK in drugih držav, ki so v OP skupaj obvladali 36 % trga. Zato se šteje, da obstajajo številni drugi viri dobave na trgu EU ter da so pomisleki tega porabnika neutemeljeni. |
(100) |
Medtem ko ohranitev ukrepov lahko pripomore k ohranjanju položaja industrije Skupnosti nasproti porabnikom, še vedno obstajajo zadostni drugi viri dobave. Če bi ukrepe ukinili, obstaja očitno tveganje, da bi industrija Skupnosti zapustila trg in porabniki bi izgubili pomemben vir dobave. |
5. Zaključek glede interesa Skupnosti
(101) |
Zaradi zgoraj navedenega se zdi, da ohranitev ukrepov ni v nasprotju z interesom Skupnosti. Nasprotno, v kolikor bo omogočila industriji Skupnosti, da ostane dejavna na trgu Skupnosti, ohranitev ukrepov predstavlja podporo ohranitvi različnih virov dobave za porabnike. |
H. ZAKLJUČEK
(102) |
Preiskava je pokazala, da so izvozniki iz LRK v OP nadaljevali z dampingom. Prikazano je tudi bilo, da je zaradi ravni cen, ki jih kitajski izvozniki zaračunajo svojim domačim strankam in na drugih izvoznih trgih, trg Skupnosti privlačen. Zato obstaja verjetnost, da bi v primeru razveljavitve ukrepov na trg Skupnosti prišle velike količine dampinškega uvoza. |
(103) |
Če bi bili ukrepi razveljavljeni, bi to zelo verjetno poslabšalo finančno stanje industrije Skupnosti, kar bi se odražalo v zmanjšani donosnosti, donosu naložb in denarnem toku, saj bi iz LRK na trg Skupnosti začele pritekati vse večje količine dampinškega uvoza. |
(104) |
V zvezi z interesom Skupnosti je bilo zaključeno, da ni prepričljivih razlogov proti uvedbi protidampinških ukrepov za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK. |
(105) |
Zato je primerno ohraniti obstoječe protidampinške ukrepe za uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz LRK. |
I. PROTIDAMPINŠKI UKREPI
(106) |
Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in preudarkih, na podlagi katerih je bilo priporočeno, da se obstoječi ukrepi ohranijo. Odobrilo se jim je tudi obdobje, v katerem so lahko po razkritju podale svoja stališča. Prejeta ni bila nobena pripomba, ki bi spremenila zgornje zaključke. |
(107) |
Iz zgoraj navedenega sledi, da je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK, ohraniti – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki spadata pod oznako KN 2849 90 30.
2. Stopnja dokončne protidampinške dajatve na neto ceno franko, meja Skupnosti, neocarinjeno, je 33 %.
3. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 22. decembra 2004
Za Svet
Predsednik
C. VEERMAN
(1) UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 461/2004 (UL L 77, 13.3.2004, str. 12).
(2) UL L 264, 27.9.1990, str. 7. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 610/95 (UL L 64, 22.3.1995, str. 1).
(3) UL L 264, 27.9.1990, str. 59.
(4) UL L 248, 23.9.1994, str. 8.
(5) UL L 64, 22.3.1995, str. 1.
(6) UL L 111, 9.4.1998, str. 1.
(7) UL C 166, 12.7.2002, str. 2.
(8) UL C 84, 8.4.2003, str. 2.
(9) UL C 81, 31.3.2004, str. 8.
(10) Proizvodna zmogljivost je bila določena na podlagi največje urne proizvodnje nameščenih strojev, pomnožene z letnim maksimumom delovnih ur, odštet je bil odbitek za vzdrževanje in druge podobne prekinitve proizvodnje. Uporabljena metoda je enaka, kot se uporablja za izračune zmogljivosti v industriji Skupnosti.
(11) Poraba prostega trga je definirana kot skupna količina uvoza zadevnega proizvoda, prišteta je skupna potrjena količina prodaje treh sodelujočih proizvajalcev Skupnosti na trgu Skupnosti, ki proizvajajo za prosti trg. Glej tudi uvodno izjavo 60.