Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62021CA0829

Združeni zadevi C-829/21 in C-129/22: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 29. junija 2023 (predloga za sprejetje predhodne odločbe Hessischer Verwaltungsgerichtshof (C-829/21) in Verwaltungsgericht Darmstadt (C-129/22) – Nemčija) – TE, RU, katere zakonita zastopnica je TE (C-829/21), EF (C-129/22)/Stadt Frankfurt am Main (C-829/21), Stadt Offenbach am Main (C-129/22) (Predhodno odločanje – Politika priseljevanja – Status državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas – Direktiva 2003/109/ES – Člen 9(4), drugi pododstavek, člen 14(1), člen 15(4), drugi pododstavek, člen 19(2) in člen 22 – Pravica državljanov tretjih držav do statusa rezidenta za daljši čas v državi članici – „Dovoljenje za prebivanje EU rezidenta za daljši čas“, ki ga prva država članica izda za nedoločen čas – Državljan tretje države, ki je bil z ozemlja prve države članice odsoten v obdobju, daljšem od šestih let – Posledična izguba pravice do statusa rezidenta za daljši čas – Prošnja za podaljšanje dovoljenja za prebivanje, ki ga je druga država članica izdala na podlagi določb poglavja III Direktive 2003/109/ES – Zavrnitev prošnje s strani druge države članice zaradi izgube te pravice – Pogoji)

UL C 286, 14.8.2023, pp. 7–8 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

14.8.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 286/7


Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 29. junija 2023 (predloga za sprejetje predhodne odločbe Hessischer Verwaltungsgerichtshof (C-829/21) in Verwaltungsgericht Darmstadt (C-129/22) – Nemčija) – TE, RU, katere zakonita zastopnica je TE (C-829/21), EF (C-129/22)/Stadt Frankfurt am Main (C-829/21), Stadt Offenbach am Main (C-129/22)

(Združeni zadevi C-829/21 in C-129/22) (1)

(Predhodno odločanje - Politika priseljevanja - Status državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas - Direktiva 2003/109/ES - Člen 9(4), drugi pododstavek, člen 14(1), člen 15(4), drugi pododstavek, člen 19(2) in člen 22 - Pravica državljanov tretjih držav do statusa rezidenta za daljši čas v državi članici - „Dovoljenje za prebivanje EU rezidenta za daljši čas“, ki ga prva država članica izda za nedoločen čas - Državljan tretje države, ki je bil z ozemlja prve države članice odsoten v obdobju, daljšem od šestih let - Posledična izguba pravice do statusa rezidenta za daljši čas - Prošnja za podaljšanje dovoljenja za prebivanje, ki ga je druga država članica izdala na podlagi določb poglavja III Direktive 2003/109/ES - Zavrnitev prošnje s strani druge države članice zaradi izgube te pravice - Pogoji)

(2023/C 286/07)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveni sodišči

Hessischer Verwaltungsgerichtshof, Verwaltungsgericht Darmstadt

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: TE, RU, katere zakonita zastopnica je TE (C-829/21), EF (C-129/22)

Toženi stranki: Stadt Frankfurt am Main (C-829/21), Stadt Offenbach am Main (C-129/22)

Izrek

1.

Direktivo Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2011/51/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011, zlasti njen člen 22(1)(b),

je treba razlagati tako, da

država članica lahko zavrne podaljšanje dovoljenja za prebivanje, ki ga je izdala državljanu tretje države na podlagi določb poglavja III te direktive, iz razloga iz člena 9(4), drugi pododstavek, te direktive, in sicer ker je ta državljan, ki je bil z ozemlja države članice, ki mu je podelila status rezidenta za daljši čas in ki ni uporabila možnosti iz člena 9(4), tretji pododstavek, iste direktive, odsoten v obdobju, daljšem od šestih let, izgubil pravico do tega statusa v zadnjenavedeni državi članici, pod pogojem, da je rok šestih let potekel najpozneje na dan vložitve prošnje za podaljšanje navedenega dovoljenja in da je bil ta državljan predhodno pozvan, naj predloži dokaz o morebitni prisotnosti na navedenem ozemlju v tem obdobju.

2.

Člen 9(4), drugi pododstavek, in člen 22(1)(b) Direktive 2003/109, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2011/51,

je treba razlagati tako, da

druga država članica, ki izvaja ti določbi, isti določbi ustrezno prenese v nacionalno pravo, če ju prenese z dvema ločenima določbama, pri čemer je v prvi določbi naveden razlog za izgubo pravice do statusa rezidenta za daljši čas iz člena 9(4), drugi pododstavek, te direktive, druga določba pa določa, da je treba dovoljenje za prebivanje na podlagi določb poglavja III navedene direktive preklicati, če je zadevni državljan tretje države izgubil pravico do statusa rezidenta za daljši čas v državi članici, ki je to dovoljenje izdala, ne da bi se ta določba konkretno sklicevala na enega od razlogov za izgubo navedene pravice iz člena 9 iste direktive.

3.

Člen 15(4), drugi pododstavek, Direktive 2003/109, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2011/51,

je treba razlagati tako, da

država članica, v kateri je državljan tretje države zaprosil za izdajo dovoljenja za prebivanje na podlagi določb poglavja III te direktive ali za podaljšanje takega dovoljenja, te prošnje ne more zavrniti z obrazložitvijo, da ta državljan prošnji ni priložil dokazil, da ima ustrezno prebivališče, če ta država članica te določbe ni prenesla.


(1)  UL C 138, 28.3.2022

UL C 237, 20.6.2022.


Top