—

Tožeča stranka trdi, da se Urad za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO) in organ za imenovanje nista sklicevala na to, da vse poljske ustavnopravne in zakonske določbe, ki veljajo za sodnike, tožeči stranki zaradi načela pravne države ne dopuščajo pravnega razmerja z Evropsko mrežo institucij za izobraževanje v pravosodju (EJTN) oziroma katerokoli drugo zasebnopravno ustanovo na Poljskem ali v tujini;

—

tožeča stranka nadalje trdi, da Urad za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO) in organ za imenovanje nista upoštevala dejstva, da tožeča stranka, ki je bila sodnik s tekočim mandatom, ni mogla biti podrejena nobenemu drugemu organu razen okrajnemu sodišču v Lubartowu in Krajowa Szkoła Sądownictwa i Prokuratury (nacionalna poljska šola za sodnike in državne tožilce, v nadaljevanju: KSSiP).

—

Opredelitev „delo za drugo državo“ v smislu člena 4(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom je treba razlagati tako, da zajema vse okoliščine, ki izhajajo iz dela za drugo državo, in ki niso omejene na delo v okviru uradnega zastopanja te države, ozka razlaga organa za imenovanje pa nima podpore niti v zakonu niti v sodni praksi;

—

dalje trdi, da bi bilo treba KSSiP šteti za centralni državni organ, posledično pa bi bilo treba delo, ki ga opravi tožeča stranka med njeno napotitvijo pri KSSiP, šteti za delo, opravljeno za poljsko državo;

—

tožeča stranka dalje trdi, da je delo, ki ga opravi (1), subsidiarno glede na pravno razmerje med njo in KSSiP;

—

tožeča stranka poleg tega trdi, da je bila v referenčnem obdobju njena glavna zaposlitev delo za KSSiP na Poljskem.

—

Tožeča stranka trdi, da je ohranila posebno vez s Poljsko, kar je preprečilo vzpostavitev trajne vezi z Belgijo;

—

dalje, tožeča stranka trdi, da ji njen pravni in dejanski položaj ni dopuščal integracije v belgijsko družbo.