Tožba, vložena 22. julija 2020 – Evropska komisija/Republika Avstrija

(Zadeva C-328/20)

(2020/C 297/48)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: D. Martin, B.-R. Killmann, Bevollmächtigte)

Tožena stranka: Republika Avstrija

Predlogi

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Avstrija dodeli v Avstriji zaposlenim osebam, za njihove otroke – v obliki enkratnih pavšalnih zneskov – družinski prejemek in socialno ugodnost družinskega dodatka ter odbitnega zneska za otroke, ter davčne olajšave v obliki „Familienbonus Plus“, odbitnega zneska za edinega hranilca, odbitnega zneska za samohranilce ter odbitnega zneska za vzdrževanje. Od 1. januarja 2019 avstrijska zakonodaja določa, da je treba te transferje države prilagoditi glede na splošno raven cen vsake države članice, v kateri ima otrok stalno prebivališče.

Prvi tožbeni razlog:

Komisija trdi, da sta družinski dodatek in odbitni znesek za otroke družinski prejemek v smislu Uredbe št. 883/2004. Na podlagi člena 7 in člena 67 te uredbe ni dopustno, da bi lahko država članica dodelitev ali višino družinskih prejemkov pogojevala s tem, da družinski člani zaposlenega prebivajo v državi članici, ki plačuje prejemke. Avstrija pa z uvedbo prilagoditve obravnava družinske prejemke v korist otrok ravno glede na to, v kateri državi članici otroci prebivajo. Avstrija po mnenju Komisije s tem krši člen 7 in člen 67 Uredbe št. 883/2004.

Drugi tožbeni razlog:

Komisija nadalje trdi, da prilagoditev, kot jo je uvedla Avstrija, upravičence, katerih otroci živijo v državah članicah, kjer je raven cen višja, postavlja v boljši položaj glede na osebe, katerih otroci živijo v Avstriji, medtem ko so osebe z otroki, ki živijo v državah članicah, kjer je raven cen nižja, obravnavane slabše. Ob uvedbi prilagoditve je Avstrija izhajala iz prihranka v državnem proračunu, kar bi lahko pomenilo samo, da je več prejemnikov takšnih prejemkov in ugodnosti, katerih otroci živijo v državah članicah, kjer je raven cen nižja, kot pa v Avstriji.

Avstrija je z mehanizmom prilagajanja zato ustvarila posredno diskriminacijo v breme delavcev migrantov. Za to diskriminacijo ni mogoče ugotoviti zakonitega namena, ki bi jo upravičeval. Avstrija je zato v zvezi z družinskimi dodatki in odbitnimi zneski za otroke kršila načelo enakega obravnavanja, kot je določeno v členu 4 Uredbe št. 883/2004 in členu 7(2) Uredbe št. 492/2011, kakor tudi – v zvezi z „Familienbonus Plus“, odbitnim zneskom za edinega hranilca, odbitnim zneskom za samohranilce ter odbitnim zneskom za vzdrževanje – načelo enakega obravnavanja iz člena 7(2) Uredbe št. 492/2011.

(1)  Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL 2004, L 166, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 05 zvezek 005 str. 72 – 116).

(2)  Uredba (EU) št 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji (UL 2011, L 141, str. 1).