1.

da ima v skladu s prvim načelom evropskega stebra socialnih pravic (1) vsakdo pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehajanja na trgu dela;

2.

da vseživljenjsko učenje zajema učenje od vzgoje in izobraževanja v zgodnjem otroštvu do izobraževanja po upokojitvi, vključno s celotnim spektrom formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja, z namenom izboljšanja znanja, spretnosti in kompetenc z osebnega, državljanskega, socialnega in/ali zaposlitvenega vidika. Vseživljenjsko učenje, v katerem je vsak posameznik učeči se subjekt, vsem osebam omogoča, da pridobijo ustrezno znanje za to, da v družbi znanja in na trgu dela sodelujejo kot aktivni državljani in državljanke, s čimer se evropskim državljankam in državljanom olajša prosta mobilnost;

3.

da sedanji družbeni in gospodarski izzivi zahtevajo pristope, ki učeče, družbo in delodajalce spodbujajo, motivirajo in usposabljajo za to, da zavzamejo bolj proaktiven in strateški pristop, da bi vseživljenjsko učenje postalo resničnost za vse; zaveda se tudi, kako pomembno je za uspešno izvajanje politik vseživljenjskega učenja sistematično in zavzeto usklajevanje v vseh ustreznih političnih sektorjih, pa tudi ključne vloge socialnih partnerjev pri oblikovanju, izvajanju in uspešnosti teh politik;

4.

kako pomembno se je zavzemati za to, da imajo vsi, ne glede na položaj enake možnosti za udeleženost v vseživljenjskem učenju in dostop do njega, in sicer s priznavanjem in nadgrajevanjem predhodnega znanja, spretnosti in kompetenc, s čimer se krepi nepretrgano, večkratno in nemoteno prehajanje med ravnmi in oblikami izobraževanja in usposabljanja;

5.

ključne vloge politik vseživljenjskega učenja v evropskem sodelovanju na področju izobraževanja in usposabljanja in v programu Erasmus+ ter njihovega pomena za nacionalno izobraževanje in usposabljanje, politike zaposlovanja in socialne politike ter demokratično udejstvovanje;

6.

vloge vseživljenjskega učenja pri tem, da se posamezniki, družbe in svet dela opolnomočijo in usposobijo za tehnološki in zeleni prehod, pri čemer naj se prispeva k socialni vključenosti;

7.

zavezanost Unije in držav članic agendi Združenih narodov do leta 2030 in njenim ciljem trajnostnega razvoja;

8.

novo strateško agendo 2019–2024 (2), ki kot strateški prednostni nalogi določa razvoj močne in dinamične gospodarske osnove ter izgradnjo podnebno nevtralne, zelene, pravične in socialne Evrope ter poudarja politike digitalne preobrazbe, ki odražajo naše družbene vrednote in spodbujajo vključevanje; priznava, da je treba okrepiti naložbe v znanja in spretnosti ter izobraževanje ljudi, hkrati pa zagotoviti podlago za dolgoročno trajnostno in vključujočo rast, ter da je treba izvajati evropski steber socialnih pravic na ravni EU in držav članic, in to ob ustreznem upoštevanju pristojnosti in načela subsidiarnosti ter zavedanju, da je treba posebno pozornost nameniti socialnim vprašanjem, tveganjem in izključevanju zaradi neenakosti in izobrazbenih vrzeli;

9.

novi koncept „ekonomije blaginje“, katerega cilj je postaviti ljudi in njihovo dobro počutje v središče oblikovanja politik in odločanja;

10.

Svet je v svojih sklepih o prizadevanjih za uresničitev vizije evropskega izobraževalnega prostora navedel, da bi moral ta prostor temeljiti na kontinuiteti vseživljenjskega učenja – od vzgoje in izobraževanja v zgodnjem otroštvu prek šolskega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja do visokošolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih, vključno z neformalnim in priložnostnim učenjem;

11.

da sedanja tehnološka in digitalna preobrazba naših družb spreminja gospodarsko okolje, svet dela in državljansko udejstvovanje, zaradi česar bi lahko pomembno vplivala na socialno kohezijo in enakost;

12.

da so pri oblikovanju evropskih politik za digitalno preobrazbo politike izobraževanja in usposabljanja bistvenega pomena za zagotavljanje blaginje in trajnostne rasti v Evropi. Vlaganje v nova znanja, spretnosti in kompetence je ključnega pomena za izboljšanje evropske konkurenčnosti in produktivnosti;

13.

da ima razvoj tehnologije in zlasti umetne inteligence velik potencial za ustvarjanje novih vrst gospodarskih in državljanskih dejavnosti, znanj in spretnosti, delovnih mest in storitev. Razviti je treba učinkovite politike, orodja in ukrepe za izobraževanje in usposabljanje, s čimer bi zagotovili, da ima vsakdo ustrezno znanje, spretnosti in kompetence za polno sodelovanje v preoblikovanju družbe, hkrati pa je treba povečati ozaveščenost glede etičnih pomislekov in tveganj, ki jih predstavlja morebitna zloraba tehnologije;

14.

da se s tehnološkim preoblikovanjem povečuje povpraševanje po visokokakovostnih spretnostih in kompetencah, prilagodljivosti in spretnostih za načrtovanje poklicne poti, hkrati pa se zmanjšuje povpraševanje po nizki usposobljenosti, ki se uporablja na rutinskih in repetitivnih delovnih mestih. Učinki se spreminjajo glede na čas, kraj in obseg, saj so nekateri sektorji in področja bolj prizadeti kot drugi. Kvalitetna ponudba vseživljenjskega učenja in vseživljenjske orientacije lahko pripomore k zmanjšanju razkoraka med visoko usposobljenimi in nizko usposobljenimi delavci na trgu dela;

15.

da je v Evropi izziv prekvalifikacije in izpopolnjevanja odraslega prebivalstva ogromen, zato je vlaganje v osnovna znanja in ključne kompetence bolj pomembno kot kdaj koli prej. Visokokakovostno in vključujoče izobraževanje (formalno, neformalno, priložnostno učenje, učenje na delovnem mestu) in širok pristop k razvoju kompetenc izboljšujeta ravni doseganja osnovnih znanj in spretnosti ter spodbujata k napredovanju v bolj izpopolnjene spretnosti in kompetence;

16.

da so neenakosti pri dostopu do izobraževanja odraslih in zagotavljanju takega izobraževanja še vedno izziv, saj je udeležba odraslih v učnih dejavnostih še vedno nizka in zlasti nizko usposobljeni odrasli potrebujejo intenzivnejšo podporo pri vključevanju v učne dejavnosti (3). Bolj si je treba prizadevati, da se socialno prikrajšane osebe vključijo v vseživljenjsko učenje in da se jim omogoči vstop, ponoven vstop ali ohranjanje na trgu dela ter da se podpre njihov poklicni razvoj;

17.

da trenutne demografske spremembe prinašajo priložnosti in izzive na individualni in družbeni ravni; v številnih državah članicah nizka rodnost in daljša pričakovana življenjska doba spreminjata strukturo prebivalstva, ki postaja vse starejše (4);

18.

da večje priznavanje potenciala starejših in spodbujanje priložnosti zanje ter možnosti za udeležbo v družbi, tudi pozneje v življenju, pomagata ustvarjati povezane družbe. Vseživljenjsko učenje je eden od ključnih dejavnikov za zdravo staranje starejših ter njihovo aktivno udeležbo v družbenem in gospodarskem življenju;

19.

da so visoka kakovost, vključujočnost in dostopnost vzgoje in izobraževanja v zgodnjem otroštvu in osnovnošolskega izobraževanja ter neformalno učenje bistvene politike za odzivanje na demografske spremembe, ki zagotavljajo, da imajo otroci in mladi ustrezno znanje, spretnosti in kompetence za prihodnost, s čimer se odpravlja tveganje zgodnjega opuščanja šolanja, revščine in socialne izključenosti ter osmišlja življenje;

20.

da je treba nujno še naprej spodbujati enakost spolov in enak dostop do izobraževanja in usposabljanja, zlasti v sektorjih in poklicih, v katerih prevladuje en spol. Ženske v Evropi so premalo zastopane v sektorjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, zlasti v digitalnem sektorju, njihovo število pa še naprej upada. Krepitev vloge žensk v teh sektorjih ter zlasti v digitalnem sektorju je pomembna za razvoj evropskih družb in gospodarstev (5). Izobraževanje in usposabljanje lahko pripomoreta k odpravi razlik med spoloma v digitalnem sektorju;

21.

da je treba močno okrepiti politike in zagotavljanje vseživljenjskega učenja, da bi se lahko bolje odzivali na izzive spreminjajoče se družbe;

22.

da so nadaljnja prizadevanja za izvajanje priporočila Sveta o poteh izpopolnjevanja pomemben korak k učinkovitim politikam vseživljenjskega učenja. Vendar bodo za dopolnitev navedenega in razširitev možnosti za vse potrebna večja prizadevanja ter širši razpon politik in instrumentov;

23.

zavezanost ambicioznemu nadaljnjemu razvoju evropskega izobraževalnega prostora, da bi Evropa postala vodilna učna družba na svetu, ki bo prispevala h kulturi, ki spodbuja, opolnomoča in motivira ljudi in družbe, da se stalno učijo in uvajajo inovacije, tudi na vseh ravneh in v vseh oblikah izobraževanja in usposabljanja ter v vseh življenjskih obdobjih;

24.

razvijejo strateške pristope za spodbujanje politik vseživljenjskega učenja in priznajo potencial vseživljenjskega učenja za podporo vključujoči in trajnostni rasti ter kot odziv na tehnološki in zeleni prehod, med drugim tako, da:

25.

znatno okrepi aktivne, učinkovite in v prihodnost usmerjene strategije in politike vseživljenjskega učenja, da bi se povečala udeležba v vseživljenjskem učenju na vseh ravneh in v vseh oblikah izobraževanja in usposabljanja;

26.

izboljša učinkovitost ter prilagodi obseg in ciljne skupine sedanjih politik vseživljenjskega učenja, da bi se bolje odzvali na učne potrebe, ki izhajajo iz sprememb v družbi in svetu dela, vključno z nadaljnjim razvojem evropskega izobraževalnega prostora, z upoštevanjem vseživljenjskega učenja v prihodnjem strateškem okviru za sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju ter z izkoriščanjem priložnosti, ki jih ponujajo Erasmus+, Evropski socialni sklad in drugi ustrezni instrumenti Unije;

27.

podpre pobude, ki spodbujajo naložbe v vseživljenjsko učenje, vključno s sodelovanjem med javnim in zasebnim sektorjem;

28.

med področja za nadaljnji razvoj akcijskega načrta za digitalno izobraževanje in evropskega izobraževalnega prostora vključi učinkovito in vključujočo uporabo umetne inteligence;

29.

okrepi usklajevanje tekočih in prihodnjih prizadevanj za izboljšanje interoperabilnosti podatkov, na primer z zagotavljanjem dostopa do osebnih podatkov o izobraževanju, izboljšanjem izmenjave podatkov o izobraževanju med učečimi, izobraževalnimi ustanovami in delodajalci, pri čemer se je treba izogibati podvajanju prizadevanj na ravni Unije, da se izkoristi potencial digitalne preobrazbe, v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov;

30.

podpre nacionalne politike, katerih cilj je povečati odzivnost sistemov izobraževanja in usposabljanja na hitro spreminjajoče se potrebe trga dela in družbe, tako da olajša in izboljša razširjanje in uporabo analitičnih, raziskovalnih in prognostičnih podatkov, vključno s spremljanjem diplomantov in zbiranjem podatkov o znanjih in spretnostih, kar bi imelo dolgoročen učinek na politiko;

31.

spodbuja večji napredek pri nadaljnjem razvoju vseživljenjskega učenja, tako da se raziščejo boljše možnosti za sodelovanje med ravnmi in sektorji izobraževanja in usposabljanja ter ustreznimi organi (npr. na področju sociale, zdravstva, migracij) ter spodbujajo raznolike in prožne učne možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo odraslih v sodelovanju s socialnimi partnerji, civilno družbo, javnimi zavodi za zaposlovanje in drugimi ustreznimi deležniki;

32.

spodbuja nadaljnje sinergije med izobraževanjem, usposabljanjem, raziskavami in inovacijami, kar bi pospešilo razvoj evropskega izobraževalnega prostora, zlasti prek zvez evropskih univerz, ki imajo pomembno vlogo pri spodbujanju vseživljenjskega učenja;

33.

pri ocenjevanju in posodabljanju evropskih politik o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja – brez poseganja v pristojnosti držav članic na tem področju – razmisli o širšem konceptu za potrjevanje znanja, spretnosti in kompetenc, da se omogoči potrjevanje spretnosti in kompetenc ne glede na to, kako ali kje so bile pridobljene, da se s tem podpre nemoten prehod in posamezne učne poti.