Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52018IE4791

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Delo z azbestom pri energetski prenovi(mnenje na lastno pobudo)

    EESC 2018/04791

    UL C 240, 16.7.2019, p. 15–19 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    16.7.2019   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 240/15


    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Delo z azbestom pri energetski prenovi

    (mnenje na lastno pobudo)

    (2019/C 240/04)

    Poročevalec: Aurel Laurențiu PLOSCEANU

    Soporočevalec: Enrico GIBELLIERI

    Sklep plenarne skupščine

    12.7.2018

    Pravna podlaga

    člen 32(2) poslovnika

    mnenje na lastno pobudo

    Pristojnost

    posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI)

    Datum sprejetja mnenja komisije CCMI

    26.3.2019

    Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

    15.5.2019

    Plenarno zasedanje št.

    543

    Rezultat glasovanja

    (za/proti/vzdržani)

    199/4/1

    1.   Sklepi in priporočila

    1.1

    EESO pozdravlja ambiciozno revizijo direktive o energetski učinkovitosti stavb, hkrati pa se zaveda velike nevarnosti, ki jo predstavlja azbest, ki je trenutno v Evropi najpogostejši vzrok raka zaradi poklicne izpostavljenosti. Da bi dosegli ambiciozne cilje prenove evropskega stavbnega fonda in ustvarili zdrave in energetsko učinkovite domove in delovna mesta, so po mnenju EESO potrebne sinergije z odstranitvijo škodljivih snovi med energetsko prenovo, da tega bremena ne bi prepuščali naslednji generaciji.

    1.2

    Evropska komisija mora odgovoriti na resolucijo Evropskega parlamenta o z azbestom povezanih poklicnih tveganjih za zdravje in obetih za odpravo vsega obstoječega azbesta (2012/2065(INI)) in mnenje EESO na lastno pobudo o odpravi azbesta v EU ter njune predloge.

    1.3

    Evropska komisija bi si morala prizadevati za sodelovanje z Mednarodno organizacijo dela (MOD) in Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO) na podlagi njunih prejšnjih programov. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu in Evropska komisija bi morali skupaj podpirati takšne ukrepe v EU.

    1.4

    Evropska komisija bi morala aktivno spodbujati pristop celotnega življenjskega kroga v okviru zasnove stavb in gradbenih materialov z vidika recikliranja in predelave izrabljenih proizvodov ter z vidika cilja EU, da se vzpostavi krožno gospodarstvo.

    1.5

    Evropska komisija bi morala odstranjevanju škodljivih snovi nameniti prednostni pomen pri razvoju spremljevalnih orodij, kot sta „digitalni dnevnik stavbe“in „potni list prenove stavbe“, s čimer bi obveščali potrošnike o možnostih prenove njihovih stavb in podpirali izvajanje prilagojenih načrtov prenove na podlagi strokovnih ocen. Na ravni EU pa bi lahko vpeljali dodatna spremljevalna orodja za registracijo škodljivih snovi v javnih stavbah z vidika varstva potrošnikov.

    1.6

    Evropska komisija in države članice morajo preveriti dejanski prenos direktive o izpostavljenosti azbestu pri delu (Direktiva 2009/148/ES) z vidika različnih rizičnih skupin, da bi bolje zaščitili delavce, pri katerih obstaja tveganje izpostavljenosti azbestu. Evropska komisija in države članice bi si morale skupaj prizadevati za učinkovito porabo strukturnih in investicijskih sredstev EU za zmanjšanje količine azbesta.

    1.7

    Energetsko prenovo pokriva več področij evropske zakonodaje. Zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo bi bilo treba oceniti, da bi zagotovili usklajeno obravnavo škodljivih snovi v različnih politikah. To vključuje zakonodajo o odpadkih in zagotavljanje zadostnih odlagališč za ravnanje z azbestnimi odpadki.

    1.8

    Države članice bi morale oblikovati evidence in odstranjevanje škodljivih snovi označiti kot glavno nalogo v okviru sedanje in prihodnje prenove stavb.

    1.9

    Bistveno je, da države članice pri oblikovanju dolgoročnih strategij prenove upoštevajo nevarnosti, povezane z azbestom in drugimi škodljivimi snovmi.

    1.10

    Države članice morajo zagotoviti, da bodo merila za finančno podporo energetski prenovi, kot so davčne olajšave in subvencije, opredeljena tako, da bodo lahko lastniki stanovanj pri prenovi popolnoma odstranili škodljive snovi.

    1.11

    Države članice morajo podpirati socialne partnerje pri prilagajanju usposabljanja, kvalifikacij in poklicnih profilov prihodnjim potrebam. To bi bilo treba storiti, da bi povečali privlačnost sektorja za mlade delavce in delavke.

    1.12

    V celoti je treba priznati in podpreti posebno vlogo in odgovornost socialnih partnerjev v boju proti nevarnostim in pri zaščiti delavcev. V to bi morale biti vključene tudi številne organizacije civilne družbe, saj azbest vpliva na delovno življenje, zdravje, varstvo potrošnikov in okolje. To velja zlasti v primeru priznavanja žrtev bolezni, povezanih z azbestom, in odškodnin zanje.

    1.13

    Države članice lahko prispevajo k oceni in spodbujanju primerov dobre prakse ter novih tehnologij za zaščito zdravja in varnosti delavcev in stanovalcev.

    1.14

    Glede na velik pomen te zadeve bo EESO to mnenje predstavil na skupni konferenci z Evropskim parlamentom, Evropskim odborom regij in Evropsko komisijo.

    2.   Splošne ugotovitve

    2.1

    Revidirana direktiva o energetski učinkovitosti stavb bo znatno vplivala na gospodarske dejavnosti v gradbeništvu s povečanjem povprečne letne stopnje prenove. Ena najpomembnejših sprememb te revidirane direktive je raven ambicij, saj naj bi se povprečna letna stopnja prenove povečala z 1 % na 3 %. To bo pozitivno vplivalo na zaposlovanje in odprlo možnosti za spodbujanje novih in dodatnih veščin in kvalifikacij, da bi zagotovili trajnostna in kakovostna delovna mesta ter konkurenčnost sektorja.

    2.2

    Oblikovalci politike in deležniki se morajo zavedati potencialnega tveganja, povezanega s prenovo evropskega stavbnega fonda, zlasti zaradi izpostavljenosti škodljivim snovem, kot je azbest. Lastniki stanovanj, stanovalci in delavci v zaprtih prostorih so vsi ogroženi. Revidirana direktiva o energetski učinkovitosti stavb poudarja zdravstvena vprašanja, zlasti uvodna izjava 14, ki spreminja Direktivo (EU) 2018/844, določa, da bi države članice „morale podpirati izboljšave energetske učinkovitosti obstoječih stavb, ki prispevajo k doseganju zdravega okolja v zaprtih prostorih, vključno z odstranitvijo azbesta in drugih škodljivih snovi, preprečevanjem nezakonitega odstranjevanja škodljivih snovi ter spodbujanjem skladnosti z veljavnimi zakonodajnimi akti, kot sta direktivi 2009/148/ES (1) in (EU) 2016/2284 (2), Evropskega parlamenta in Sveta“.

    2.3

    Dejansko so bile številne stavbe, ki so potrebne prenove z vidika energetske učinkovitosti, zgrajene še pred prepovedjo uporabe azbesta. Po ocenah je v EU približno 35 % stavb starih več kot 50 let, skoraj 75 % vseh stavb pa je energetsko neučinkovitih, kar pomeni, da bo večji del obstoječih stavb v Evropi potreben prenove pred letom 2050. To pomeni, da bo treba varno odstraniti velike količine azbesta.

    2.4

    V skladu z odstavkom 2 člena 2a revidirane direktive o energetski učinkovitosti stavb morajo države članice v svojih dolgoročnih strategijah prenove določiti časovni načrt z ukrepi za prenovo stavbnega fonda do leta 2050. Glede na to, da velik delež evropskih stavb vsebuje azbest, bi morale države članice pripraviti dolgoročne strategije prenove, da bi se zmanjšalo tveganje za zdravje delavcev, stanovalcev in splošne javnosti.

    2.5

    Za energetsko prenovo obstoječih stavb potrebujejo delavci posebno znanje in veščine. V projektu VET4LEC (Vocational Educational Training for Low Energy Construction – Poklicno usposabljanje za nizkoenergijsko gradnjo) evropskih socialnih partnerjev s področja gradbeništva so navedene te potrebe. Pri tem je pomembno, da imajo vsi delavci v poklicih, kjer so poklicno ali po naključju izpostavljeni azbestu, ustrezne kvalifikacije.

    2.6

    Azbest je še vedno najpogostejši vzrok raka zaradi poklicne izpostavljenosti v EU. Po podatkih Mednarodne komisije za zdravje pri delu zaradi azbesta v Evropi vsako leto umre približno 88 000 oseb, delež pljučnega raka zaradi poklicne izpostavljenosti azbestu pa znaša 55 do 85 %. Stopnja smrtnosti se bo naslednjih dvajset let še naprej povečevala. Tudi pri delu z vezanim azbestom lahko pride do večjega sproščanja škodljivih azbestnih vlaken.

    2.7

    Struktura upravljanja, navedena v direktivi o energetski učinkovitosti stavb mora odgovoriti na sedanje in prihodnje izzive. Odstavek 5 člena 2a direktive o energetski učinkovitosti stavb določa, da mora vsaka država članica poleg razvoja dolgoročne strategije prenove opraviti tudi javno posvetovanje. Države članice morajo določiti način posvetovanja, ki bo učinkoviteje vključeval zadevne javne in zasebne akterje na podlagi obsežnega posvetovanja in dejanske udeležbe.

    3.   Pripombe v zvezi z evropskimi institucijami

    3.1

    Evropski parlament je sprejel resolucijo o z azbestom povezanih poklicnih tveganjih za zdravje in obetih za odpravo vsega obstoječega azbesta (2012/2065(INI)), v kateri je med drugim Komisijo pozval, naj razvije celostni pristop k energetski prenovi in odstranjevanju azbesta. V mnenju EESO na lastno pobudo o odpravi azbesta v EU so bila podobna priporočila. Evropska komisija je sprejela nekaj ukrepov v okviru spremljanja predlogov, vendar mora v zvezi s tem storiti še več.

    3.2

    Zaradi uporabe proizvodov, ki vsebujejo azbest, v skoraj vseh delih obstoječih stavb, ki so bile zgrajene še pred prepovedjo azbesta, je vsakršna prenova potencialno tveganje z vidika sproščanja azbestnih vlaken. Nadzirati je treba morebitno izpostavljenost delavcev, Evropska komisija pa mora začeti ocenjevati sedanje evropske mejne vrednosti za azbestna vlakna na delovnem mestu, ki znaša 100 000 vlaken/m3 (Direktiva 2009/148/ES), da se ugotovi, ali so s tem delavci dovolj zaščiteni. Mednarodna komisija za zdravje pri delu (ICOH) priporoča zmanjšanje mejne vrednosti na 1 000 vlaken/m3.

    3.3

    Sedanji modeli za evidentiranje prisotnosti azbesta in drugih škodljivih snovi v državah članicah tudi približno niso ustrezni. Čeprav imajo mnoge države članice oz. regije evidence škodljivih snovi, so te pogosto nepopolne, niso na voljo javnosti in večinoma niso posodobljene. V nekaterih državah pa sploh ne obstajajo. Poljska je omembe vredna izjema, saj ima ambiciozen program za zmanjšanje količine azbesta, ki uživa podporo javnosti, in javno dostopno evidenco prisotnosti azbesta.

    3.4

    Značilnosti ustrezne evidence škodljivih snovi v stavbah: oznaka lokacije in količine škodljivih snovi v posamezni stavbi, ocena tveganja in časovni načrt za odstranitev teh snovi, centralno zbiranje podatkov s strani organov oblasti v statistične namene in za zasnovo strategij odstranjevanja teh snovi in zasnovo finančnih spodbud ter javna dostopnost informacij v zvezi z varnostjo in zdravjem za organe oblasti, stanovalce, izvajalce del in delavce.

    3.5

    Izboljšati je treba postopke priznavanja žrtev izpostavljenosti azbestu in odškodnin zanje ter olajšati dostop do potrebnih informacij, da bi bile žrtve slišane, hkrati pa prejele pravno, finančno in osebno podporo. Podpreti bi bilo treba združenja žrtev azbesta. S tem bi se lahko zmanjšalo osebno breme žrtev v okviru teh postopkov, ki še dodatno poslabšuje njihovo zdravstveno stanje.

    3.6

    V strukturi upravljanja iz direktive o energetski učinkovitosti stavb bi bilo treba na vseh ravneh določiti natančne cilje na podlagi glavnih problemov in ocene napredka. Razviti bi bilo treba evropske instrumente za podporo izvajanju dolgoročnih nacionalnih strategij prenove v obliki smernic in kazalnikov, primerjalnih analiz, izmenjave primerov najboljše prakse in medsebojnih pregledov.

    4.   Pripombe v zvezi z izvajanjem direktive o energetski učinkovitosti stavb na nacionalni ravni

    4.1

    Revidirana direktiva o energetski učinkovitosti stavb od držav članic zahteva razvoj dolgoročnih strategij prenove. V skladu s členom 7 direktive o energetski učinkovitosti stavb je ključnega pomena, da se pri oblikovanju teh dolgoročnih strategij upoštevajo nevarnosti zaradi azbesta in drugih škodljivih snovi.

    4.2

    Države članice morajo vzpostaviti in izvajati dolgoročne strategije prenove. To je treba storiti v dogovoru z zadevnimi akterji, vključno z različnimi teritorialnimi ravnmi, kot so regije in občine. Seveda je treba upoštevati razlike med državami članicami v upravni in organizacijski strukturi.

    4.3

    Merila za pridobitev finančne podpore za energetsko prenovo, kot so davčne olajšave in subvencije, bi bilo treba jasno opredeliti, da bodo lastniki stanovanj lahko odstranili škodljive snovi med energetsko prenovo; to lahko vključuje uporabo energetsko aktivnih materialov, kot so integrirani fotovoltaični sistemi. Pomembno je, da so na voljo tudi finančne spodbude za zmanjšanje škodljivih snovi v primerih, ko njihova odstranitev ni neposredno povezana z energetsko učinkovitostjo stavbe. To bi lahko pripomoglo k vzpostavitvi zdravega in energetsko učinkovitega bivalnega in delovnega okolja in omogočilo ambiciozno odstranjevanje azbesta.

    4.4

    Potrošniki potrebujejo dodatno podporo v obliki ozaveščanja o nevarnostih škodljivih snovi v stavbah, ki imajo lahko negativne učinke na zdravje in kakovost zraka v zaprtih prostorih, in načinih za zmanjšanje te nevarnosti v procesu energetske prenove. Energetski svetovalci, revizorji in drugi ponudniki podpornih storitev za potrošnike bi morali biti dobro obveščeni in usposobljeni za zagotavljanje informacij o možnostih odstranjevanja in financiranja.

    4.5

    Trenutne zahteve glede usposobljenosti in ponudba usposabljanja v številnih državah članicah ne zadostujejo za ustrezno zaščito delavcev pred nevarnostmi azbesta. Načeloma je vsak delavec v gradbeništvu izpostavljen tveganju, da bo pri svojem delu prišel v stik z azbestom. V skladu z Direktivo o izpostavljenosti azbestu pri delu (Direktiva 2009/148/ES) bi morali vsem potencialno izpostavljenim delavcem omogočiti usposabljanje, ki ustreza stopnji tveganja; vendar to v številnih držav članicah ni bilo dovolj upoštevano pri prenosu direktive v nacionalno zakonodajo, ki je pogosto omejena na delavce, ki so potencialno izpostavljeni visokim koncentracijam (npr. pri odstranjevanju azbesta in rušenju). Države članice pozivamo, naj pregledajo, kako so prenesle direktivo in kako jo izvajajo v praksi z vidika različnih rizičnih skupin, da bi se izboljšala zaščita vseh delavcev, ki so potencialno izpostavljeni azbestu.

    4.6

    Povečati je treba ozaveščenost in omogočiti posebno usposabljanje, vključno s splošnim ozaveščanjem zlasti mladih delavcev, kar lahko vključuje poklicno izobraževanje in usposabljanje. Usposabljanje bi moralo biti zasnovano tako, da bo odgovorilo na potrebe delavcev, ki bodo občasno naleteli na azbest, in jih usposobilo za odstranjevanje snovi z nizkim tveganjem, kot so nepoškodovane azbestno-cementne kritine in cevi. To je še posebej pomembno za MSP. Posebej pa je treba obravnavati potrebe specializiranih podjetjih za odstranjevanje azbesta, ki se redno srečujejo z velikimi količinami snovi z visokim tveganjem.

    4.7

    Evropski socialni partnerji v gradbeništvu so razvili informacijske module o azbestu za varnejše ravnanje z azbestom, ki so na voljo v več jezikih. Države članice spodbujamo k izvajanju dejavnosti ozaveščanja javnosti in razširjanju obstoječega gradiva.

    4.8

    Na voljo so nove tehnologije in novi delovni postopki, s katerimi se varujeta zdravje in varnost delavcev in stanovalcev, zato je treba spodbujati njihovo uporabo in izvajanje. Splošno zmanjševanje prahu na delovnem mestu lahko zmanjša široko paleto škodljivih učinkov na zdravje, ki izhajajo med drugim iz kristalnega kremena, lesnega prahu in azbesta. To je mogoče doseči na različne načine, na primer s sesanjem pri viru in vezavo prahu z vodo ali gelom. Daljinsko vodeni roboti se že uporabljajo za odstranjevanje materialov s površin, v zaprtih prostorih, s stropa in zidov. Resna obravnava nevarnosti škodljivih snovi lahko spodbuja inovacije.

    4.9

    Obravnavati je treba tudi včasih točno predstavo o nevarnih in nezdravih delovnih mestih v gradbeništvu. To je pomemben vidik glede na staranje delovne sile. Celovito obvladovanje tveganja, povezanega z azbestom in drugimi škodljivimi snovmi med energetsko prenovo, lahko pripomore k temu, da bo ta sektor postal privlačnejši za mlade moške in ženske.

    4.10

    Energetska prenova ustvarja nove poklice in spreminja obstoječe poklicne profile. To je priložnost za izboljšanje privlačnosti sektorja in ustvarjanje novih in privlačnih delovnih mest. Zato je vse bolj pomembna obravnava demografskih sprememb v sektorju z zagotavljanjem delovnih mest in delovnih pogojev, ki zadovoljujejo pričakovanja mladih delavcev, zlasti žensk.

    4.11

    Povprečna oseba preživi približno 90 % svojega časa v zaprtih prostorih. Danes so gradbeni materiali redko iz homogenih materialov. Celo za navidezno enostavne proizvode so potrebne številne kemične snovi in aditivi, kar je pogosto povezano s tehničnimi postopki. Včasih niso znani dolgoročni učinki na zdravje ljudi. Nanomateriali imajo na primer podobne geometrijske lastnosti kot azbest in bi lahko bili dolgoročno nevarni. Oblikovalci politik in proizvajalci gradbenega materiala bi se morali držati previdnostnega načela kot vodila pri raziskavah o gradbenem materialu in njegovem razvoju.

    4.12

    Pristop življenjskega kroga k zasnovi stavb in gradbenih materialov z vidika uporabe in recikliranja ob koncu življenjske dobe bi bilo treba posplošiti. Oblikovalci politik bi lahko spodbudili ali zagotovili spodbude za uporabo trajnostnih gradbenih tehnik in naravnih gradbenih materialov, kot je med drugim les, po možnosti iz lokalnih virov. Trenutno smo priča povečanju lesenih konstrukcij stavb in tehnološkemu razvoju izolacijskih materialov na biološki osnovi, kot je konopljin beton, in novim uporabam lesnih izdelkov. Ta razvoj uporabe bolj trajnostnih materialov in proizvodov bi morali aktivneje spodbujati in podpirati z različnimi instrumenti in pobudami EU. Pri tem bi bilo treba upoštevati tudi cilj EU glede vzpostavitve krožnega gospodarstva.

    4.13

    Eden od glavnih razlogov za revizijo direktive o energetski učinkovitosti stavb je bil zmanjšanje učinkov podnebnih sprememb. Kljub temu lahko predvidimo pogostejše naravne nesreče, ki imajo lahko za posledico nenadzorovano sproščanje azbestnih vlaken iz stavb in javne infrastrukture. To bi moralo biti dodatna spodbuda za pospešitev odstranjevanja azbesta in bi moralo biti vključeno v načrte odzivanja na naravne nesreče. Službe za ukrepanje ob izrednih dogodkih so v takih primerah ogrožene in morajo biti ustrezno zaščitene.

    V Bruslju, 15. maja 2019

    Predsednik

    Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

    Luca JAHIER


    Top