This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52018AR3637
Opinion of the European Committee of the Regions on ‘CAP reform’
Mnenje Evropskega odbora regij – Reforma SKP
Mnenje Evropskega odbora regij – Reforma SKP
COR 2018/03637
UL C 86, 7.3.2019, p. 173–238
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
7.3.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 86/173 |
Mnenje Evropskega odbora regij – Reforma SKP
(2019/C 86/11)
|
I. PREDLOGI SPREMEMB
COM(2018) 392 final
Predlog spremembe 1
Uvodna izjava 5
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Da bi ohranili bistvene elemente na ravni Unije in zagotovili primerljivost odločitev držav članic, ne da bi pri tem države članice omejevali pri uresničevanju ciljev Unije, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „kmetijska površina“. Povezane okvirne opredelitve pojmov „orno zemljišče“, „trajni nasad“ in „trajno travinje“ bi morale biti določene široko, da bi lahko države članice podrobneje določile opredelitve pojmov v skladu s svojimi lokalnimi razmerami. Okvirno opredelitev pojma „orno zemljišče“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili, da zajamejo različne oblike proizvodnje, vključno s sistemom, kot je kmetijsko-gozdarski, in ornimi zemljišči z grmovjem in drevjem, in da bi bilo treba vključiti neobdelana zemljišča, da se zagotovi nevezanost intervencij. Okvirna opredelitev pojma „trajni nasad“ bi morala vključevati tako območja, ki se dejansko uporabljajo za proizvodnjo, kot tudi tista, ki se ne, ter drevesnice in panjevce s kratko obhodnjo, ki jih določijo države članice. Okvirno opredelitev pojma „trajno travinje“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili določitev dodatnih meril in vključitev vrst, ki niso trave ali druge zelene krmne rastline in se lahko uporabljajo za pašo ali proizvodnjo živalske krme, če se uporabljajo za dejansko proizvodnjo ali ne. |
Da bi ohranili bistvene elemente na ravni Unije in zagotovili primerljivost odločitev držav članic, ne da bi pri tem države članice omejevali pri uresničevanju ciljev Unije, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „kmetijska površina“. Povezane okvirne opredelitve pojmov „orno zemljišče“, „trajni nasad“ in „trajno travinje“ bi morale biti določene široko, da bi lahko države članice podrobneje določile opredelitve pojmov v skladu s svojimi lokalnimi razmerami. Okvirno opredelitev pojma „orno zemljišče“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili, da zajamejo različne oblike proizvodnje, vključno s sistemom, kot je kmetijsko-gozdarski, in ornimi zemljišči z grmovjem in drevjem, in da bi bilo treba vključiti neobdelana zemljišča, da se zagotovi nevezanost intervencij. Okvirna opredelitev pojma „trajni nasad“ bi morala vključevati tako območja, ki se dejansko uporabljajo za proizvodnjo, kot tudi tista, ki se ne, ter drevesnice in panjevce s kratko obhodnjo, če se nahajajo na parcelah s kulturami, ki jih določijo države članice. Okvirno opredelitev pojma „trajno travinje“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili določitev dodatnih meril in vključitev vrst, ki niso trave ali druge zelene krmne rastline in se lahko uporabljajo za pašo ali proizvodnjo živalske krme, če se uporabljajo za dejansko proizvodnjo ali ne. |
Obrazložitev
Spodbujati je treba kmetijsko-gozdarske prakse, ki so podnebju in okolju prijazne, ne pa celih parcel panjevcev, ki pravzaprav niso kmetijske, temveč gozdne površine.
Predlog spremembe 2
Uvodna izjava 9
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Da bi nadalje izboljšali smotrnost SKP, bi bilo treba dohodkovno podporo ciljno usmeriti na prave kmete. Da bi zagotovili enoten pristop na ravni Unije za tako ciljno usmerjenost podpore, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „pravi kmet“, ki bi vključevala bistvene elemente. Države članice bi morale na podlagi tega okvira v svojih strateških načrtih SKP opredeliti, kateri kmetje se ne štejejo za prave kmete na podlagi pogojev, kot so preverjanje dohodkov , vložek dela na kmetiji, poslovni namen in vpis v registre. Pri tem iz podpore ne bi smeli izključiti večdejavnih kmetov, ki dejavno kmetujejo, vendar so vključeni tudi v nekmetijske dejavnosti zunaj kmetijskega gospodarstva, saj njihove številne dejavnosti pogosto krepijo socialno-ekonomsko tkivo podeželskih območij. |
Da bi nadalje izboljšali smotrnost SKP, bi bilo treba dohodkovno podporo ciljno usmeriti na prave kmete. Da bi zagotovili enoten pristop na ravni Unije za tako ciljno usmerjenost podpore, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „pravi kmet“, ki bi vključevala bistvene elemente. Države članice bi morale na podlagi tega okvira v svojih strateških načrtih SKP opredeliti, kateri kmetje se ne štejejo za prave kmete na podlagi pogojev, kot so delež kmetijskega dohodka , vložek dela na kmetiji, poslovni namen in vpis v registre. Pri tem iz podpore ne bi smeli izključiti večdejavnih kmetov, ki dejavno kmetujejo, vendar so vključeni tudi v nekmetijske dejavnosti zunaj kmetijskega gospodarstva, saj njihove številne dejavnosti pogosto krepijo socialno-ekonomsko tkivo podeželskih območij. |
Obrazložitev
Bolje bi bilo upoštevati delež kmetijskega dohodka kot pa merilo dohodka, ki bi lahko imelo za posledico, da bodo male kmetije izključene.
Predlog spremembe 3
Uvodna izjava 11
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Da bi dali vsebino ciljem SKP, kot so določeni v členu 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in zagotovili, da Unija ustrezno rešuje svoje najnovejše izzive, je primerno, da se določi niz splošnih ciljev, pri katerih so upoštevane usmeritve, podane v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva. Niz specifičnih ciljev bi bilo treba podrobneje opredeliti na ravni Unije, države članice pa bi jih morale uporabiti v svojih strateških načrtih SKP. Ti specifični cilji bi morali doseči ravnovesje med različnimi razsežnostmi trajnostnega razvoja v skladu z oceno učinka ter splošne cilje SKP pretvoriti v konkretnejše prednostne naloge in upoštevati ustrezno zakonodajo Unije, zlasti v zvezi s podnebjem, energijo in okoljem. |
Da bi dali vsebino ciljem SKP, kot so določeni v členu 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in zagotovili, da Unija ustrezno rešuje svoje najnovejše izzive, je primerno, da se določi niz splošnih ciljev, pri katerih so upoštevane usmeritve, podane v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva. Niz specifičnih ciljev bi bilo treba podrobneje opredeliti na ravni Unije, države članice pa bi jih morale uporabiti v svojih strateških načrtih SKP. Ti specifični cilji bi morali doseči ravnovesje med različnimi razsežnostmi trajnostnega razvoja v skladu z oceno učinka ter splošne cilje SKP pretvoriti v konkretnejše prednostne naloge in upoštevati ustrezno zakonodajo Unije, zlasti v zvezi s podnebjem, energijo in okoljem. V okviru SKP je treba izrecno upoštevati politiko EU glede enakosti, pri čemer je treba posebno pozornost namenjati potrebi po spodbujanju udeležbe žensk pri razvoju socialno-ekonomskega tkiva podeželja. Ta uredba bi morala prispevati k povečanju pomena dela žensk, ki bi ga bilo treba upoštevati tudi v okviru posebnih ciljev, ki jih države članice določajo v svojih strateških načrtih. |
Obrazložitev
Krepitev vloge žensk na podeželju je ključnega pomena.
Predlog spremembe 4
Uvodna izjava 12
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Pametnejša, posodobljena in bolj trajnostna SKP mora spodbujati raziskave in inovacije, da bi podpirala večfunkcionalnost kmetijstva, gozdarstva in prehranskega sistema v Uniji, pri čemer mora vlagati v tehnološki razvoj in digitalizacijo ter izboljšati dostop do nepristranskega, zanesljivega in relevantnega znanja ter novih spoznanj. |
Pametnejša, posodobljena in bolj trajnostna SKP mora spodbujati raziskave in inovacije, da bi podpirala večfunkcionalnost kmetijstva, gozdarstva in prehranskega sistema v Uniji, pri čemer mora vlagati v tehnološki razvoj, digitalizacijo in agroekološke prakse ter izboljšati dostop do nepristranskega, zanesljivega in relevantnega znanja ter novih spoznanj , z upoštevanjem znanja kmetov in izmenjav med kmeti . |
Obrazložitev
Tehnološki razvoj, digitalizacija, agroekološke prakse in izmenjava znanja med kmeti prispevajo k pametnejši, posodobljeni in bolj trajnostni SKP.
Predlog spremembe 5
Nova uvodna izjava za uvodno izjavo 12
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
Zmanjšanje digitalnega razkoraka na podeželskih območjih je ključno za ohranitev prebivalstva in gospodarski razvoj podeželja, zlasti za ponudbo storitev. Digitalizacija kmetijstva ima velik potencial na področju proizvodnje, komercializacije, varstva potrošnikov, pa tudi varstva naravne in kulturne dediščine podeželja. Treba pa je paziti, da lahko to izkoristijo tudi male kmetije, ki imajo morda omejen dostop do novih tehnologij; tehnološki razvoj ne sme zmanjšati avtonomije kmetov, ki morajo obdržati nadzor nad digitalnimi podatki, ki se zbirajo na njihovih kmetijah. |
Obrazložitev
Koristi digitalizacije morajo čutiti vse kmetije.
Predlog spremembe 6
Uvodna izjava 14
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Da bi spodbujali pameten in odporen kmetijski sektor, morajo neposredna plačila še naprej predstavljati bistveni del za zagotavljanje pravične dohodkovne podpore kmetom. Prav tako so potrebne naložbe v prestrukturiranje kmetij, modernizacijo, inovacije, diverzifikacijo in uvajanje novih tehnologij, da bi izboljšali tržno nagrajevanje kmetov . |
Da bi spodbujali pameten , trajnosten in odporen kmetijski sektor v vseh regijah , morajo neposredna plačila še naprej predstavljati bistveni del za zagotavljanje pravične dohodkovne podpore kmetom. Prav tako so potrebne naložbe v modernizacijo, inovacije in diverzifikacijo kmetij ter za uvajanje novih tehnologij, da bi izboljšali odpornost kmetij in plačila, ki jih kmetje dobijo na trgu . |
Obrazložitev
Z neposrednimi plačili je treba spodbujati preoblikovanje kmetij, da bi v vseh regijah dosegli večjo odpornost in boljše tržne dohodke.
Predlog spremembe 7
Uvodna izjava 15
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
V okviru večje tržne usmerjenosti SKP, kot je opredeljeno v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, lahko tržna izpostavljenost, podnebne spremembe ter z njimi povezani pogostost in intenzivnost skrajnih vremenskih pojavov ter sanitarne in fitosanitarne krize vodijo v tveganje nihanja cen in večje pritiske na dohodke. Čeprav so torej kmetje na koncu odgovorni za oblikovanje lastnih strategij na kmetiji, bi bilo treba določiti trden okvir, da bi zagotovili ustrezno obvladovanje tveganj. V ta namen bi lahko države članice in kmetje imeli dostop do platforme na ravni Unije za obvladovanje tveganj za krepitev zmogljivosti, da se kmetom zagotovijo ustrezni finančni instrumenti za naložbe in dostop do obratnega kapitala, usposabljanja, prenosa znanja in svetovanja. |
V okviru večje tržne usmerjenosti SKP, kot je opredeljeno v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, lahko tržna izpostavljenost, podnebne spremembe ter z njimi povezani pogostost in intenzivnost skrajnih vremenskih pojavov ter sanitarne in fitosanitarne krize vodijo v tveganje nihanja cen in večje pritiske na dohodke. Čeprav so torej kmetje na koncu odgovorni za oblikovanje lastnih strategij na kmetiji, bi bilo treba določiti trden okvir, da bi zagotovili regulacijo trgov in ustrezno preprečevanje tveganj. V ta namen bi lahko države članice in kmetje imeli dostop do platforme na ravni Unije za obvladovanje tveganj za krepitev zmogljivosti, da se kmetom zagotovijo ustrezni finančni instrumenti za naložbe in dostop do obratnega kapitala, usposabljanja, prenosa znanja in svetovanja. |
Obrazložitev
Kmetije se soočajo s številnimi tveganji, zato je potreben trden okvir njihovega preprečevanja.
Predlog spremembe 8
Uvodna izjava 17
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
SKP bi morala še naprej zagotavljati prehransko varnost, ki bi morala pomeniti stalen dostop do zadostne, varne in hranljive hrane. Poleg tega bi morala prispevati k boljšemu odzivanju kmetijstva Unije na nove družbene potrebe glede živil in zdravja, vključno s trajnostno kmetijsko proizvodnjo, bolj zdravo prehrano, živilskimi odpadki in dobrobitjo živali. SKP bi morala še naprej spodbujati proizvodnjo s posebnimi in dragocenimi značilnostmi, hkrati pa kmetom pomagati, da svojo proizvodnjo proaktivno prilagodijo tržnim signalom in povpraševanju potrošnikov. |
SKP bi morala še naprej zagotavljati prehransko varnost, ki bi morala pomeniti stalen dostop do zadostne, varne in hranljive hrane. Poleg tega bi morala prispevati k boljšemu odzivanju kmetijstva Unije na nove družbene potrebe glede živil in zdravja, vključno s trajnostno kmetijsko proizvodnjo, bolj zdravo prehrano, živilskimi odpadki in dobrobitjo živali ter ohranjanjem genskih virov v kmetijstvu . SKP bi morala še naprej spodbujati proizvodnjo s posebnimi in dragocenimi značilnostmi, kot so tradicionalni proizvodi, tipični za posamezne regije, hkrati pa kmetom pomagati, da svojo proizvodnjo proaktivno prilagodijo tržnim signalom in povpraševanju potrošnikov. Poleg tega bi morala SKP prispevati k doseganju razvojnih ciljev tisočletja (cilji trajnostnega razvoja) o dostopu do hrane. |
Obrazložitev
Evropska unija ima priložnost, da ohrani še veliko tipičnih tradicionalnih proizvodov ter genskih virov v kmetijstvu, kar je treba spodbujati.
Predlog spremembe 9
Uvodna izjava 20
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Da bi zagotovili, da Unija lahko spoštuje svoje mednarodne obveznosti glede domače podpore, določene v Sporazumu STO o kmetijstvu, bi bilo treba nekatere vrste intervencij, določene v tej uredbi, še naprej priglašati kot podporo v obliki „zelene škatle“, ki nima učinkov izkrivljanja trgovine ali učinkov na proizvodnjo ali pa so ti minimalni, ali kot podporo v obliki „modre škatle“ na podlagi programov omejevanja proizvodnje, tako da je izvzeta iz obveznosti zmanjšanja. Čeprav so določbe iz te uredbe za te vrste intervencij že skladne z zahtevami glede „zelene škatle“ iz Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu ali zahtevami glede „modre škatle“ iz člena 6.5, bi bilo treba zagotoviti, da so intervencije, ki jih države članice v strateških načrtih SKP načrtujejo za te vrste intervencij, še naprej skladne s temi zahtevami. |
|
Predlog spremembe 10
Nova uvodna izjava za uvodno izjavo 20
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
Za dosego ciljev trajnostnega razvoja, ki jih je sprejela OZN, zlasti ciljev 1 in 2, ter za skladnost politik Unije za razvoj bi morala SKP podpirati razvoj trajnostnega in uspešnega družinskega kmetovanja v državah v razvoju, ki prispeva k ohranjanju njihovega podeželskega prebivalstva in zagotavljanju njihove prehranske varnosti. Zaradi tega EU kmetijskih in živilskih izdelkov ne bi smela izvažati po cenah, ki so nižje od evropskih stroškov proizvodnje. |
Obrazložitev
V skladu s točko 54 predhodnega mnenja OR o SKP je treba to politiko spremeniti tako, da bo upoštevan zgornji cilj, ki bi ga bilo treba določiti kot deseti cilj SKP.
Predlog spremembe 11
Uvodna izjava 22
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Namen okvira standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje je prispevati k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, reševanju izzivov, povezanih z vodo, ter varstvu in kakovosti tal in biotske raznovrstnosti. Okvir je treba okrepiti, da bi se upoštevale zlasti prakse, ki so določene do leta 2020 v okviru zelene komponente neposrednih plačil, blažitve podnebnih sprememb in potrebe po izboljšanju trajnostnosti kmetij, predvsem upravljanja hranil. Priznava se, da vsak dober kmetijski in okoljski pogoj prispeva k izpolnjevanju več ciljev. Za izvajanje okvira bi morale države članice opredeliti nacionalni standard za vsak standard, določen na ravni Unije, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega območja, vključno s stanjem prsti in podnebnimi razmerami, obstoječimi pogoji kmetovanja, rabo zemljišč, kolobarjenjem, kmetijskimi praksami in strukturami kmetijskih gospodarstev. Poleg tega lahko države članice opredelijo tudi druge nacionalne standarde v zvezi z glavnimi cilji, določenimi v Prilogi III, da se izboljša uresničevanje okoljskih in podnebnih ciljev okvira za dobre kmetijske in okoljske pogoje. Kot del okvira za dobre kmetijske in okoljske pogoje z namenom podpreti tako agronomsko in okoljsko uspešnost kmetij bodo pripravljeni načrti za upravljanje hranil s pomočjo namenskega elektronskega orodja za trajnostnost kmetij, ki ga bodo države članice dale na voljo posameznim kmetom. Orodje bi moralo zagotavljati podporo pri odločanju na kmetiji, začenši z minimalnimi funkcijami za upravljanje hranil. Poleg tega bi morali široka interoperabilnost in modularnost orodja zagotavljati možnost dodajanja drugih elektronskih aplikacij upravljanja, ki se lahko uporabljajo na kmetiji. Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje med kmeti in po vsej EU, lahko Komisija državam članicam zagotovi podporo pri oblikovanju orodja ter potrebnih storitvah shranjevanja in obdelave podatkov. |
Namen okvira standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje je prispevati k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, reševanju izzivov, povezanih z vodo, ter varstvu in kakovosti tal in biotske raznovrstnosti , vključno z genskimi viri v kmetijstvu . Okvir je treba okrepiti, da bi se upoštevale zlasti prakse, ki so določene do leta 2020 v okviru zelene komponente neposrednih plačil, blažitve podnebnih sprememb in potrebe po izboljšanju trajnostnosti kmetij, predvsem upravljanja hranil. Priznava se, da vsak dober kmetijski in okoljski pogoj prispeva k izpolnjevanju več ciljev. Za izvajanje okvira bi morale države članice opredeliti nacionalni standard za vsak standard, določen na ravni Unije, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega območja, vključno s stanjem prsti in podnebnimi razmerami, obstoječimi pogoji kmetovanja, rabo zemljišč, letnim kolobarjenjem, kmetijskimi praksami in strukturami kmetijskih gospodarstev. Poleg tega lahko države članice opredelijo tudi druge nacionalne standarde v zvezi z glavnimi cilji, določenimi v Prilogi III, da se izboljša uresničevanje okoljskih in podnebnih ciljev okvira za dobre kmetijske in okoljske pogoje. Kot del okvira za dobre kmetijske in okoljske pogoje z namenom podpreti tako agronomsko in okoljsko uspešnost kmetij bodo pripravljeni načrti za upravljanje hranil s pomočjo namenskega elektronskega orodja za trajnostnost kmetij, ki ga bodo države članice dale na voljo posameznim kmetom. Orodje bi moralo zagotavljati podporo pri odločanju na kmetiji, začenši z minimalnimi funkcijami za upravljanje hranil. Poleg tega bi morali široka interoperabilnost in modularnost orodja zagotavljati možnost dodajanja drugih elektronskih aplikacij upravljanja, ki se lahko uporabljajo na kmetiji. Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje med kmeti in po vsej EU, lahko Komisija državam članicam zagotovi podporo pri oblikovanju orodja ter potrebnih storitvah shranjevanja in obdelave podatkov. |
Obrazložitev
Kolobarjenje je učinkovito samo, če poteka vsako leto in če je prožno (glej dobre kmetijske in okoljske pogoje, DKOP 8, Priloga III). Treba je ukrepati proti zmanjševanju genskih virov v kmetijstvu.
Predlog spremembe 12
Uvodna izjava 24
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Države članice bi morale vzpostaviti storitve kmetijskega svetovanja, da bi se izboljšala trajnostno upravljanje in splošna uspešnost kmetijskih gospodarstev in podeželskih podjetij, pri čemer bi bila zajeta gospodarska, okoljska in socialna razsežnost, ter da bi se opredelile potrebne izboljšave, kar zadeva vse ukrepe na ravni kmetij, določene v strateških načrtih SKP. Te storitve kmetijskega svetovanja naj bi kmetom in drugim upravičencem do podpore v okviru SKP pomagale, da se bolj zavedajo razmerja med upravljanjem s kmetijskimi gospodarstvi in upravljanjem z zemljišči na eni strani ter nekaterimi standardi, zahtevami in informacijami, vključno z okoljskimi in podnebnimi, na drugi strani. Seznam slednjih vključuje standarde, ki veljajo ali so potrebni za kmete in druge upravičence do podpore v okviru SKP ter so določeni v strateškem načrtu SKP, kot tudi standarde, ki izhajajo iz zakonodaje o vodi in trajnostni rabi pesticidov , ter pobude zoper odpornost proti antimikrobikom in obvladovanje tveganj. Za večjo kakovost in učinkovitost svetovanja bi morale države članice svetovalce vključiti v sisteme znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS), da bi lahko zagotovile posodobljene tehnološke in znanstvene informacije, pridobljene z raziskavami in inovacijami. |
Države članice bi morale vzpostaviti storitve kmetijskega svetovanja, da bi se izboljšali faktorska produktivnost, trajnostno upravljanje in splošna uspešnost kmetijskih gospodarstev in podeželskih podjetij, pri čemer bi bila zajeta gospodarska, okoljska in socialna razsežnost, ter da bi se opredelile potrebne izboljšave, kar zadeva vse ukrepe na ravni kmetij, določene v strateških načrtih SKP. Te storitve kmetijskega svetovanja naj bi kmetom in drugim upravičencem do podpore v okviru SKP pomagale, da se bolj zavedajo razmerja med upravljanjem s kmetijskimi gospodarstvi in upravljanjem z zemljišči na eni strani ter nekaterimi standardi, zahtevami in informacijami, vključno z okoljskimi in podnebnimi, na drugi strani. Seznam slednjih vključuje standarde, ki veljajo ali so potrebni za kmete in druge upravičence do podpore v okviru SKP ter so določeni v strateškem načrtu SKP, kot tudi standarde, ki izhajajo iz zakonodaje o vodi in trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev , ter pobude zoper odpornost proti antimikrobikom in obvladovanje tveganj. Za večjo kakovost in učinkovitost svetovanja bi morale države članice svetovalce vključiti v sisteme znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS), da bi lahko zagotovile posodobljene tehnološke in znanstvene informacije, pridobljene z raziskavami in inovacijami. |
Predlog spremembe 13
Uvodna izjava 27
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Države članice bi morale pri zagotavljanju nevezane neposredne podpore, ki temelji na sistemu pravic, še naprej upravljati nacionalno rezervo ali rezerve na skupino ozemelj. Take rezerve bi bilo treba prednostno uporabljati za mlade kmete in kmete, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost. Za zagotavljanje nemotenega delovanja sistema so potrebna tudi pravila o uporabi in prenosih plačilnih pravic. |
Države članice bi morale pri zagotavljanju nevezane neposredne podpore, ki temelji na sistemu pravic, še naprej upravljati nacionalno rezervo ali rezerve na skupino ozemelj. Take rezerve bi bilo treba prednostno uporabljati za mlade kmete in kmete, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost. Za zagotavljanje nemotenega delovanja sistema so potrebna tudi pravila o uporabi in prenosih plačilnih pravic , ki bi izključila možnost nastanka trga s takšnimi pravicami . |
Obrazložitev
Možnost trgovanja z javnimi subvencijami ni sprejemljiva.
Predlog spremembe 14
Uvodna izjava 28
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Male kmetije so še vedno temelj kmetijstva Unije, saj imajo ključno vlogo pri podpiranju zaposlovanja na podeželju in prispevajo k teritorialnemu razvoju. Da bi spodbujali bolj uravnoteženo porazdelitev podpore in zmanjšali upravno breme za upravičence do majhnih zneskov, bi morale države članice imeti možnost, da malim kmetom ponudijo možnost nadomestitve drugih neposrednih plačil z zaokroženim zneskom plačila za male kmete. |
Male kmetije so še vedno temelj kmetijstva Unije, saj imajo ključno vlogo pri podpiranju zaposlovanja na podeželju in prispevajo k teritorialnemu razvoju. Da bi spodbujali bolj uravnoteženo porazdelitev podpore in zmanjšali upravno breme za upravičence do majhnih zneskov, ki podpirajo zaposlovanje, bi morale države članice imeti možnost, da malim kmetom ponudijo možnost nadomestitve drugih neposrednih plačil z zaokroženim zneskom plačila za male kmete. |
Obrazložitev
Male kmetije imajo ključno vlogo pri ohranjanju dinamike in vzdrževanju območij.
Predlog spremembe 15
Uvodna izjava 38
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Podpora za upravljavske obveznosti lahko vključuje premije za ekološko kmetovanje za vzdrževanje ekološko obdelanih zemljišč in prehod nanje; plačila za druge vrste intervencij, ki podpirajo okolju prijazne sisteme pridelave, kot so agroekologija, konzervacijsko kmetijstvo in integrirana pridelava; gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov; premije za gozdove in vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov; dobrobit živali; ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj genskih virov. Države članice lahko v okviru te vrste intervencij razvijejo druge sheme glede na njihove potrebe. Ta vrsta plačil bi morala zajemati le dodatne stroške in izpad dohodka, ki so posledica obveznosti, ki presegajo izhodiščne obvezne standarde in zahteve, določene v zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji, ter pogojenost, določeno v strateškem načrtu SKP. Obveznosti, povezane s to vrsto intervencij, se lahko prevzamejo za vnaprej določeno letno ali večletno obdobje in lahko presegajo sedem let, kadar je to ustrezno utemeljeno. |
Podpora za upravljavske obveznosti lahko vključuje premije za ekološko kmetovanje za vzdrževanje ekološko obdelanih zemljišč in prehod nanje; plačila za druge vrste intervencij, ki podpirajo okolju prijazne sisteme pridelave, kot so agroekologija, konzervacijsko kmetijstvo in integrirana pridelava; gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov; premije za gozdove in vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov; dobrobit živali; ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj genskih virov. Države članice lahko v okviru te vrste intervencij razvijejo druge sheme glede na njihove potrebe. Da bi lahko učinkovala kot spodbuda, bi morala ta vrsta plačil zajemati več kot le dodatne stroške in izpad dohodka, ki so posledica obveznosti, ki presegajo izhodiščne obvezne standarde in zahteve, določene v zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji, ter pogojenost, določeno v strateškem načrtu SKP. Obveznosti, povezane s to vrsto intervencij, se lahko prevzamejo za vnaprej določeno večletno obdobje in lahko presegajo sedem let, kadar je to ustrezno utemeljeno. |
Obrazložitev
Za spodbuditev okolju prijaznih praks se predlaga, naj plačilo ne bo namenjeno zgolj pokrivanju izgubljenega dohodka. Večletno obdobje je primernejše za doseganje vpliva na okolje.
Predlog spremembe 16
Uvodna izjava 40
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Države članice lahko za zagotavljanje primernega dohodka in odpornega kmetijskega sektorja po vsem ozemlju Unije odobrijo podporo kmetom na območjih z naravnimi in drugimi omejitvami, značilnimi za posamezno območje. Glede plačil za območja z naravnimi omejitvami bi bilo treba še naprej uporabljati politiko razvoja podeželja za obdobje 2014–2020. Da bi SKP lahko dosegla večjo dodano vrednost Unije za okolje in okrepila svoje sinergije s financiranjem naložb v naravo in biotsko raznovrstnost, je potreben ločen ukrep, s katerim bi se upravičencem zagotovilo nadomestilo za slabosti, povezane z izvajanjem omrežja Natura 2000 in okvirnih direktiv o vodah. Kmetom in gozdnim posestnikom bi bilo zato treba še naprej odobriti podporo, da bi lažje premagovali specifične slabosti, ki izhajajo iz izvajanja Direktive 2009/147/ES in Direktive 92/43/EGS, ter da bi pripomogli k učinkovitemu upravljanju območij Natura 2000. Kmetom bi bilo treba zagotoviti tudi podporo za lažje premagovanje slabosti na območjih povodij, ki izhajajo iz izvajanja okvirne direktive o vodah. Podpora bi morala biti vezana na posebne zahteve, opisane v strateških načrtih SKP, ki presegajo ustrezne obvezne standarde in zahteve. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da plačila kmetom ne bi povzročila dvojnega financiranja iz ekoshem. Poleg tega bi morale države članice pri celotnem oblikovanju svojih strateških načrtov SKP upoštevati specifične potrebe območij Natura 2000. |
Države članice za zagotavljanje primernega dohodka in odpornega kmetijskega sektorja po vsem ozemlju Unije odobrijo podporo kmetom na območjih z naravnimi in drugimi omejitvami, značilnimi za posamezno območje. Glede plačil za območja z naravnimi omejitvami bi bilo treba še naprej uporabljati politiko razvoja podeželja za obdobje 2014–2020. Da bi SKP lahko dosegla večjo dodano vrednost Unije za okolje in okrepila svoje sinergije s financiranjem naložb v naravo in biotsko raznovrstnost, je potreben ločen ukrep, s katerim bi se upravičencem zagotovilo plačilo za izvajanje omrežja Natura 2000 in okvirnih direktiv o vodah. Kmetom in gozdnim posestnikom bi bilo zato treba še naprej odobriti podporo, da bi lažje premagovali specifične slabosti, ki izhajajo iz izvajanja Direktive 2009/147/ES in Direktive 92/43/EGS, ter da bi pripomogli k učinkovitemu upravljanju območij Natura 2000. Kmetom bi bilo treba zagotoviti tudi podporo za lažje premagovanje slabosti na območjih povodij, ki izhajajo iz izvajanja okvirne direktive o vodah. Podpora bi morala biti vezana na posebne zahteve, opisane v strateških načrtih SKP, ki presegajo ustrezne obvezne standarde in zahteve. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da plačila kmetom ne bi povzročila dvojnega financiranja iz ekoshem. Poleg tega bi morale države članice pri celotnem oblikovanju svojih strateških načrtov SKP upoštevati specifične potrebe območij Natura 2000. |
Obrazložitev
Na vseh območjih v Evropi, tudi težavnih, je treba ohraniti kmetijstvo. Za spodbuditev okolju prijaznih praks se predlaga, naj plačilo ne bo namenjeno zgolj pokrivanju izgubljenega dohodka.
Predlog spremembe 17
Uvodna izjava 41
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Za uresničevanje ciljev SKP bi si bilo treba prizadevati tudi s podporo za naložbe, tako produktivne kot neproduktivne, na kmetiji in zunaj kmetije. Take naložbe lahko med drugim zadevajo infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe, vključno z dostopom do kmetijskih in gozdnih zemljišč , komasacijami in izboljšanjem zemljišč, kmetijsko-gozdarskimi praksami ter oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. Da bi zagotovili usklajenost strateških načrtov SKP s cilji Unije ter enake konkurenčne pogoje med državami članicami, je v to uredbo vključen negativni seznam vrst naložb. |
Za uresničevanje ciljev SKP bi si bilo treba prizadevati tudi s podporo za naložbe, tako produktivne kot neproduktivne, na kmetiji in zunaj kmetije. Take naložbe lahko med drugim zadevajo infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe, vključno z dostopom do kmetijskih in gozdnih zemljišč in izboljšanjem zemljišč, kmetijsko-gozdarskimi praksami, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo , ter ohranjanjem genskih virov v kmetijstvu . Da bi zagotovili usklajenost strateških načrtov SKP s cilji Unije ter enake konkurenčne pogoje med državami članicami, je v to uredbo vključen negativni seznam vrst naložb. Za tovrstne naložbe se določi zgornja meja na kmetijo. Proračun za ta instrument se omeji na 10 % sredstev EKSRP posamezne države članice. |
Obrazložitev
Z določitvijo zgornje meje naložb je mogoče podpreti več projektov. Z omejitvijo proračuna se lahko več sredstev nameni drugim prioritetam EKSRP.
Predlog spremembe 18
Uvodna izjava 44
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Glede na potrebo po zagotavljanju ustreznih instrumentov za obvladovanje tveganj bi bilo treba ohraniti zavarovalne premije in vzajemne sklade , ki se financirajo iz EKSRP . Kategorija vzajemnih skladov obsega tako sklade, ki so povezani z izgubami pri proizvodnji, ter splošne in sektorske instrumente za stabilizacijo dohodka, povezane z izgubo dohodka. |
Glede na potrebo po zagotavljanju ustreznih instrumentov za obvladovanje tveganj bi bilo treba ohraniti zavarovalne premije in vzajemne sklade. Kategorija vzajemnih skladov obsega tako sklade, ki so povezani z izgubami pri proizvodnji, ter splošne in sektorske instrumente za stabilizacijo dohodka, povezane z izgubo dohodka. |
Obrazložitev
Za financiranje iz EKSRP bi bila potrebna ustrezna dodatna finančna sredstva za ta sklad.
Predlog spremembe 19
Uvodna izjava 56
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Države članice bi morale pri oblikovanju strateških načrtov SKP analizirati svoje specifične razmere in potrebe, določiti ciljne vrednosti, povezane z doseganjem ciljev SKP, in oblikovati intervencije, ki bodo omogočale dosego teh ciljnih vrednosti, obenem pa bodo prilagojene nacionalnim in regionalnim okoliščinam, vključno z najbolj oddaljenimi regijami v skladu s členom 349 PDEU. Ta proces bi moral spodbujati večjo subsidiarnost v skupnem okviru Unije, obenem pa bi moral biti skladen s splošnimi načeli prava Unije in cilji SKP. Zato je primerno, da se določijo pravila o strukturi in vsebini strateških načrtov SKP. |
Države članice bi morale pri oblikovanju strateških načrtov SKP predvideti pripravo načrtov za razvoj podeželja na najbolj ustrezni geografski ravni in nato analizirati svoje specifične razmere in potrebe, določiti ciljne vrednosti, povezane z doseganjem ciljev SKP, in oblikovati intervencije, ki bodo omogočale dosego teh ciljnih vrednosti, obenem pa bodo prilagojene nacionalnim in regionalnim okoliščinam, vključno z najbolj oddaljenimi regijami v skladu s členom 349 PDEU in regijami z omejenimi možnostmi iz tretjega odstavka člena 174 PDEU . Ta proces bi moral spodbujati večjo subsidiarnost v skupnem okviru Unije, obenem pa bi moral biti skladen s splošnimi načeli prava Unije in cilji SKP. Zato je primerno, da se določijo pravila o strukturi in vsebini strateških načrtov SKP. |
Obrazložitev
Čeprav že obstaja možnost, da se nekateri deli strateških načrtov oblikujejo na regionalni ravni, ni jasno, kakšen obseg bi lahko imela morebitna regionalizacija. V vsakem primeru bi morala uredba za obrobne regije določati, da se programi za razvoj podeželja določijo na ustrezni ravni. Države članice bi morale pri oblikovanju strateških načrtov SKP in oblikovanju intervencij v posebnih nacionalnih in regionalnih razmerah upoštevati zlasti regije z omejenimi možnostmi iz člena 174, kot so na primer otoške, čezmejne in gorske regije.
Predlog spremembe 20
Člen 4(1)(a) in (b)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||
|
Opredelitve pojmov, ki jih je treba določiti v strateških načrtih SKP |
Opredelitve pojmov, ki jih je treba določiti v strateških načrtih SKP |
||||||||
|
1. Države članice v svojih strateških načrtih SKP zagotovijo opredelitev pojmov kmetijska dejavnost, kmetijska površina, upravičeni hektar, pravi kmet in mladi kmet: |
1. Države članice v svojih strateških načrtih SKP zagotovijo opredelitev pojmov kmetijska dejavnost, kmetijska površina, upravičeni hektar, pravi kmet in mladi kmet: |
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
Obrazložitev
Predlaga se ohranitev besedila iz uredbe omnibus, ki upošteva posebnosti sredozemskih pašnikov, kot so gozdnati pašniki (t. i. dehesa), in z grmičevjem ali drevesi poraslih pašnikov na gorskih območjih.
Predlog spremembe 21
Člen 4(1)(d)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
„pravi kmetje“ so opredeljeni tako, da se zagotovi, da se podpora ne dodeli osebam, katerih kmetijske dejavnosti predstavljajo le zanemarljiv delež vseh njihovih gospodarskih dejavnosti ali katerih glavna poslovna dejavnost ni kmetijska dejavnost, pri čemer se iz podpore ne izključijo večdejavni kmetje. Iz opredelitve je na podlagi pogojev, kot so preverjanje dohodkov, vložek dela na kmetiji , poslovni namen in/ali vpis v registre, mogoče ugotoviti, kateri kmetje se ne štejejo za prave kmete; |
„pravi kmetje“ so opredeljeni tako, da se zagotovi, da se podpora ne dodeli osebam, katerih kmetijske dejavnosti predstavljajo le zanemarljiv delež vseh njihovih gospodarskih dejavnosti ali katerih glavna poslovna dejavnost ni kmetijska dejavnost, pri čemer se iz podpore ne izključijo večdejavni kmetje. Iz opredelitve je na podlagi pogojev, kot so delež dohodka iz kmetijske proizvodnje , poslovni namen in/ali vpis v registre, mogoče ugotoviti, kateri kmetje se ne štejejo za prave kmete . V opredelitvi je treba vsekakor ohraniti evropski model družinske kmetije, ki deluje posamično ali v kooperativi, kjer kmet dela in neposredno živi od kmetijske dejavnosti, po potrebi pa se lahko upoštevajo posebnosti regij, opredeljenih v členu 349 PDEU ; |
Obrazložitev
Upoštevanje dohodka bi lahko imelo za posledico, da bodo mali kmeti izključeni. Za opredelitev pravih kmetov je primerneje upoštevati delež kmetijskega dohodka. Potrditi je treba evropski model družinske kmetije.
Predlog spremembe 22
Člen 5
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
Namen podpore iz EKJS in EKSRP je nadaljnje izboljšanje trajnostnega razvoja na področju kmetijstva, v sektorju hrane in na podeželskih območjih ter prispeva k doseganju naslednjih splošnih ciljev: |
Namen podpore iz EKJS in EKSRP je nadaljnje izboljšanje trajnostnega razvoja na področju kmetijstva, v sektorju hrane in na podeželskih območjih ter prispeva k doseganju naslednjih splošnih ciljev: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
Te cilje dopolnjuje horizontalni cilj posodobitve sektorja s spodbujanjem in razširjanjem znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželskih območjih ter s spodbujanjem njihovega prevzemanja. |
Te cilje dopolnjuje horizontalni cilj posodobitve sektorja s spodbujanjem in razširjanjem znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželskih območjih ter s spodbujanjem njihovega prevzemanja. Pomagati je treba tudi pri navezovanju stikov med različnimi akterji prehranske vrednostne verige, in sicer s krepitvijo njihovih pogodbenih odnosov in povečanjem njihove transparentnosti ter uporabo instrumentov, kot je standardizirano spremljanje cen in stroškov proizvodnje. |
Obrazložitev
SKP mora spoštovati člen 39 PDEU in posebno pozornost posvetiti podeželskim območjem, ki se soočajo z odseljevanjem prebivalstva, ter izboljšati delovanje prehranske verige.
Predlog spremembe 23
Člen 6(1)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
1. Splošne cilje se bo poskušalo uresničiti z izpolnitvijo naslednjih specifičnih ciljev: |
1. Splošne cilje se bo poskušalo uresničiti z izpolnitvijo naslednjih specifičnih ciljev: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
|
||||
|
|
|
Predlog spremembe 24
Člen 8
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Države članice si prizadevajo uresničiti cilje iz naslova II z določitvijo intervencij na podlagi vrst intervencij iz poglavij II, III in IV tega naslova v skladu s splošnimi zahtevami iz tega poglavja. |
Države članice in regije, pristojne za upravljanje, si prizadevajo uresničiti cilje iz naslova II z določitvijo intervencij na podlagi vrst intervencij iz poglavij II, III in IV tega naslova v skladu s splošnimi zahtevami iz tega poglavja. |
Obrazložitev
Ohraniti in okrepiti je treba vlogo evropskih regij pri upravljanju in izvajanju SKP, da bodo politične odločitve prilagojene lokalnim, regionalnim in sektorskim posebnostim.
Predlog spremembe 25
Člen 9
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Države članic e zasnujejo intervencije svojih strateških načrtov SKP v skladu z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije in splošnimi načeli prava Unije. |
Glede na to, da je skupna kmetijska politika temelj agroživilskega sektorja in socialno-ekonomskega tkiva podeželja v Uniji, države članic e in regije, pristojne za upravljanje, zasnujejo intervencije svojih strateških načrtov SKP v skladu z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije in splošnimi načeli prava Unije , zlasti z načelom subsidiarnosti . |
|
Države članice zagotovijo, da so intervencije določene na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, združljive z notranjim trgom in ne izkrivljajo konkurence. Države članice vzpostavijo pravni okvir, ki ureja dodelitev podpore Unije upravičencem na podlagi strateškega načrta SKP ter v skladu z načeli in zahtevami iz te uredbe in Uredbe (EU) [HZU]. |
Države članice zagotovijo, da so intervencije določene na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, združljive z notranjim trgom in ne izkrivljajo konkurence. Države članice vzpostavijo pravni okvir, ki ureja dodelitev podpore Unije upravičencem na podlagi strateškega načrta SKP ter v skladu z načeli in zahtevami iz te uredbe in Uredbe (EU) [HZU]. |
Obrazložitev
Omeniti je treba pomen skupne kmetijske politike in potrebo po tem, da jo države članice izvajajo v skladu s pravili notranjega trga in brez izkrivljanja konkurence.
Predlog spremembe 26
Člen 11
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||||||||
|
Države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo sistem pogojenosti, v okviru katerega se upravna kazen naloži upravičencem, ki prejemajo neposredna plačila na podlagi poglavja II tega naslova ali letne premije na podlagi členov 65, 66 in 67 ter ki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev ravnanja na podlagi prava Unije ter standardov za ohranjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev zemljišč, ki so določeni v strateškem načrtu SKP, kot je navedeno v Prilogi III, in sicer v zvezi z naslednjimi področji: |
Države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo sistem pogojenosti, v okviru katerega se upravna kazen naloži upravičencem, ki prejemajo neposredna plačila na podlagi poglavja II tega naslova ali letne premije na podlagi členov 65, 66 in 67 ter ki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev ravnanja na podlagi prava Unije ter standardov za ohranjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev zemljišč, ki so določeni v strateškem načrtu SKP, kot je navedeno v Prilogi III, in sicer v zvezi z naslednjimi področji: |
||||||||||||||
|
|
Obrazložitev
Pomembno je, da kmetije, ki prejemajo sredstva iz SKP, spoštujejo socialne pravice svojih delavcev.
Predlog spremembe 27
Člen 12(3)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Države članice vzpostavijo sistem, s katerim se zagotovi orodje za trajnostnost kmetij za hranila iz Priloge III z minimalno vsebino in funkcionalnostjo, kot sta določeni v navedeni prilogi, za upravičence, ki to orodje uporabljajo. Komisija lahko podpre države članice z oblikovanjem tega orodja ter potrebnih storitev hrambe in obdelave podatkov. |
Države članice vzpostavijo sistem, s katerim se zagotovi orodje za trajnostnost kmetij za hranila iz Priloge III z minimalno vsebino in funkcionalnostjo, kot sta določeni v navedeni prilogi, za upravičence, ki to orodje uporabljajo. Komisija lahko podpre države članice z oblikovanjem tega orodja . Zahteve glede storitev hrambe in obdelave ter zaščite podatkov morajo zagotoviti, da kmet pozna področje upravljanja hranil . |
Obrazložitev
Rodovitnost tal ni toliko odvisna od digitalnega evidentiranja hranil, temveč bolj od spoštovanja dobrih kmetijskih praks, ki so pogoj za dobro biološko stanje tal. Kmet mora biti še naprej odgovoren za upravljanje hranil na svoji kmetiji, ob upoštevanju zakonodaje.
Predlog spremembe 28
Člen 12(4)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe s pravili o dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih, vključno z določitvijo elementov sistema razmerja trajnega travinja, referenčnega leta in menjalnega razmerja v okviru DKOP 1, kot je navedeno v Prilogi III, formata ter dodatnih minimalnih elementov in funkcionalnosti orodja za trajnostnost kmetij za hranila. |
|
Obrazložitev
Dobri kmetijski in okoljski pogoji morajo biti predmet uredbe in ne delegiranih aktov.
Predlog spremembe 29
Člen 13(4)(d)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
obvladovanje tveganj iz člena 70; |
preprečevanje in obvladovanje tveganj iz člena 70; |
Obrazložitev
Preprečevanje tveganj z agroekološkimi praksami ter manjšo specializacijo kmetij in območij bo zagotovilo, da bodo kmetije odpornejše na nepredvidljive podnebne in sanitarne izzive. Zgolj drago obvladovanje tveganj ne bo dovolj za zaščito kmetij.
Predlog spremembe 30
Člen 15(4)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe s pravili o določitvi usklajene podlage za izračun za zmanjšanje plačil iz odstavka 1, da se zagotovi pravilna razdelitev sredstev upravičencem. |
|
Obrazložitev
Porazdelitev neposrednih plačil mora biti predmet uredbe in ne delegiranih aktov.
Predlog spremembe 31
Člen 24(1)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Razen v primeru prerazporeditve na podlagi dejanskega ali pričakovanega dedovanja se plačilne pravice prerazporedijo le na prave kmete. |
Razen v primeru prerazporeditve na podlagi dejanskega ali pričakovanega dedovanja se plačilne pravice prerazporedijo le na prave kmete in ostanejo vezane na zemljo . |
Obrazložitev
Trgovanje s pravicami do javnih subvencij brez nakupa ali najema kmetijskih površin ni upravičeno.
Predlog spremembe 32
Člen 25
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Države članice lahko plačila za male kmete, kot jih opredelijo države članice, odobrijo v obliki pavšalnega zneska, ki nadomešča neposredna plačila v okviru tega oddelka in oddelka 3 tega poglavja. Države članice lahko zadevno intervencijo v strateškem načrtu SKP oblikujejo kot intervencijo, ki za kmete ni obvezna. |
Države članice plačila za male kmete, kot jih opredelijo države članice, odobrijo v obliki pavšalnega zneska, ki nadomešča neposredna plačila v okviru tega oddelka in oddelka 3 tega poglavja. Višina pavšalnega zneska se določi na ravni, ki zadošča za zagotavljanje dolgoročne sposobnosti preživetja kmetij. Države članice določijo merila za opredelitev malih kmetov in lahko zadevno intervencijo v strateškem načrtu SKP oblikujejo kot intervencijo, ki za kmete ni obvezna. |
Obrazložitev
Male kmetije imajo pomembno vlogo pri ohranjanju delovnih mest in dinamike podeželja ter pri vzdrževanju območij. Ta ureditev mora biti za države članice obvezna.
Predlog spremembe 33
Člen 28(6)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
Podpora za ekosheme ima obliko letnega plačila na upravičeni hektar ter se odobri kot: |
Podpora za ekosheme ima obliko letnega plačila na upravičeni hektar ter se odobri kot: |
||||
|
|
||||
|
|
Obrazložitev
Za spodbuditev kmetov, da bodo ohranjali ali razvijali okolju prijazne prakse, mora podpora preseči dodatne stroške proizvodnje, povezane s pozitivnimi praksami.
Predlog spremembe 34
Člen 29
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
1. Države članice lahko odobrijo vezano dohodkovno podporo pravim kmetom v skladu s pogoji iz tega pododdelka in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP. |
1. Države članice lahko odobrijo vezano dohodkovno podporo pravim kmetom v skladu s pogoji iz tega pododdelka in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP. |
||||
|
2. Intervencije držav članic pomagajo sektorjem in proizvodnjam, ki prejemajo podporo, ali posebnim vrstam kmetovanja v njih, kot so navedene v členu 30, z obravnavanjem težave ali težav , s katerimi se soočajo, in sicer z izboljšanjem njihove konkurenčnosti, trajnostnosti ali kakovosti. |
2. Intervencije držav članic pomagajo sektorjem in proizvodnjam, ki prejemajo podporo, ali posebnim vrstam kmetovanja v njih, kot so navedene v členu 30, z naslednjima ciljema:
|
||||
|
3. Vezana dohodkovna podpora ima obliko letnega plačila na hektar ali žival. |
3. Vezana dohodkovna podpora ima obliko letnega plačila na hektar ali žival , za katerega se določi zgornja meja . |
Obrazložitev
Vezana podpora mora zadevati ne samo proizvodnjo v težavah, temveč tudi ozemlja v težavah. Namenjena mora biti bolj ohranjanju določene proizvodnje kot njenemu razvoju, kar upravičuje določitev zgornje meje na kmetijo.
Predlog spremembe 35
Člen 30
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Vezana dohodkovna podpora se lahko odobri le za naslednje sektorje in proizvodnje ali posebne vrste kmetovanja v njih, ki so pomembni iz gospodarskih, socialnih ali okoljskih razlogov: žita, oljnice, beljakovinske rastline, zrnate stročnice, lan, konopljo, riž, oreške, škrobni krompir, mleko in mlečne proizvode, semena, ovčje in kozje meso, goveje in telečje meso, oljčno olje, sviloprejke, posušeno krmo, hmelj, sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo, sadje in zelenjavo, panjevce s kratko obhodnjo ter druge poljščine, ki se ne uporabljajo za prehrano, razen dreves, ki se uporabljajo za proizvodnjo proizvodov, ki lahko nadomestijo fosilne surovine . |
Vezana dohodkovna podpora se lahko odobri le za naslednje sektorje in proizvodnje ali posebne vrste kmetovanja v njih, ki so pomembni iz gospodarskih, socialnih ali okoljskih razlogov: žita, oljnice, razen poljščin, namenjenih za proizvodnjo biogoriv, beljakovinske rastline, zrnate stročnice, čiste ali s travo zmešane krmne stročnice, travinja, lan, konopljo, riž, oreške, mleko in mlečne proizvode, semena, ovčje in kozje meso, goveje in telečje meso, svinjino, perutnino, oljčno olje, sviloprejke, posušeno krmo, hmelj, sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo, sadje in zelenjavo ter panjevce s kratko obhodnjo , če se nahajajo na parcelah s kulturami . |
Obrazložitev
Vezana podpora mora biti namenjena vsem stročnicam. Ne smeta se izključiti svinjina in perutnina, za razliko od poljščin, namenjenih za proizvodnjo biogoriv.
Predlog spremembe 36
Člen 40
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Obvezne in neobvezne sektorske vrste intervencij |
Obvezne in neobvezne sektorske vrste intervencij |
|
1. Sektorske vrste intervencij v sektorju sadja in zelenjave iz točke (a) člena 39 in v sektorju čebelarskih proizvodov iz točke (b) člena 39 so za vsako državo članico obvezne. |
1. Sektorske vrste intervencij v sektorju sadja in zelenjave iz točke (a) člena 39 in v sektorju čebelarskih proizvodov iz točke (b) člena 39 so za vsako državo članico obvezne. |
|
2. Sektorske vrste intervencij v vinskem sektorju iz točke (c) člena 39 so obvezne za države članice, navedene v Prilogi V. |
2. Sektorske vrste intervencij v vinskem sektorju iz točke (c) člena 39 so obvezne za države članice, navedene v Prilogi V. |
|
3. Države članice se v svojem strateškem načrtu SKP lahko odločijo za izvajanje sektorskih vrst intervencij iz točk (d), (e) in (f) člena 39. |
3. Države članice se v svojem strateškem načrtu SKP lahko odločijo za izvajanje sektorskih vrst intervencij iz točk (d), (e) in (f) člena 39. |
|
4. Država članica iz člena 82(3) lahko izvaja sektorsko vrsto intervencije v sektorju hmelja iz točke (f) člena 39 samo, če se ta država članica v svojem strateškem načrtu SKP odloči, da ne bo izvajala sektorske vrste intervencije iz točke (d) člena 39. |
4. Država članica iz člena 82(3) lahko izvaja sektorsko vrsto intervencije v sektorju hmelja iz točke (f) člena 39 samo, če se ta država članica v svojem strateškem načrtu SKP odloči, da ne bo izvajala sektorske vrste intervencije iz točke (d) člena 39. |
|
5. Države članice iz člena 82(4) lahko izvajajo sektorsko vrsto intervencije v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk iz točke (f) člena 39 samo, če se te države članice v svojih strateških načrtih SKP odločijo, da ne bodo izvajale sektorske vrste intervencije iz točke (e) člena 39. |
5. Države članice iz člena 82(4) lahko izvajajo sektorsko vrsto intervencije v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk iz točke (f) člena 39 samo, če se te države članice v svojih strateških načrtih SKP odločijo, da ne bodo izvajale sektorske vrste intervencije iz točke (e) člena 39. |
|
|
6. Države članice lahko v svoje strateške načrte vključijo intervencije za preprečevanje krize in obvladovanje tveganj v katerem koli sektorju, da bi se preprečila ali odpravila kriza v tem sektorju; ti cilji so v skladu s specifičnimi cilji iz člena 6(1)(a), (b) in (c). S temi intervencijami se bo organizacijam proizvajalcev, medpanožnim organizacijam in zadrugam olajšalo sodelovanje v sistemu. |
|
|
7. Države članice na podlagi skupne usmeritve za celotno Evropsko unijo v svoje strateške načrte vključijo instrumente, kot je standardizirano spremljanje cen in stroškov proizvodnje, ki omogočajo zbiranje informacij o dogajanju na trgu. |
Obrazložitev
Na vse sektorje bi bilo treba razširiti možnost intervencij za preprečevanje in obvladovanje tveganj. Z vzpostavitvijo instrumentov, kot je standardizirano spremljanje cen in stroškov proizvodnje, bodo omogočena opozorila v zvezi z razvojem kmetijskih trgov.
Predlog spremembe 37
Člen 43(1)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
Države članice v zvezi s cilji iz točk od (a) do (h) člena 42 v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij: |
Države članice v zvezi s cilji iz točk od (a) do (h) člena 42 v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
|
Obrazložitev
Za zaščito zdravja kmetov in prebivalstva je čas, da se bistveno zmanjša raba pesticidov. Raznovrstnost genskih virov je jamstvo za odpornost.
Predlog spremembe 38
Člen 49
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Vrste intervencij v čebelarskem sektorju in finančna pomoč Unije […] |
Vrste intervencij v čebelarskem sektorju in finančna pomoč Unije […] |
|
2. Države članice v svojih strateških načrtih SKP utemeljijo svojo izbiro specifičnih ciljev in vrst intervencij. Države članice pri izbranih vrstah intervencij intervencije opredelijo. […] |
2. Države članice v svojih strateških načrtih SKP utemeljijo svojo izbiro specifičnih ciljev in vrst intervencij. Države članice pri izbranih vrstah intervencij intervencije opredelijo. […] |
|
4. Finančna pomoč Unije za intervencije iz odstavka 2 znaša največ 50 % odhodkov. Preostali del odhodkov krijejo države članice. […] |
4. Finančna pomoč Unije za intervencije iz odstavka 2 znaša največ 50 % odhodkov , razen v primeru najbolj oddaljenih regij, ko znaša največ 85 % odhodkov . Preostali del odhodkov krijejo države članice. […] |
Obrazložitev
V najbolj oddaljenih regijah bi zmanjšanje stopnje sofinanciranja, ki ga zagotavlja EU, v primerjavi s prejšnjimi obdobji načrtovanja lahko ogrozilo izvajanje programov za razvoj podeželja, zaradi česar bi se morala podvojiti prizadevanja teh regij za financiranje z lastnimi sredstvi, ki jih morajo zagotoviti za projekte EU.
Predlog spremembe 39
Člen 52(1)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
Države članice za vsak cilj, izbran izmed ciljev, določenih v členu 51, v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več vrst naslednjih vrst intervencij: |
Države članice za vsak cilj, izbran izmed ciljev, določenih v členu 51, v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več vrst naslednjih vrst intervencij: |
||||
|
|
||||
|
|
|
||||
|
[…] |
[…] |
Obrazložitev
Vinogradništvo sodi med področja proizvodnje z največjo rabo pesticidov, ki jo je treba nujno zmanjšati.
Predlog spremembe 40
Člen 64
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
Vrste intervencij za razvoj podeželja |
Vrste intervencij za razvoj podeželja |
||||
|
Vrste intervencij iz tega poglavja so naslednje: |
Vrste intervencij iz tega poglavja so naslednje: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
Predlog spremembe 41
Člen 65(6)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Države članice upravičencem nadomestijo stroške in izpad dohodka zaradi sprejetih obveznosti. Po potrebi lahko krijejo tudi stroške poslovanja. Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih odobrijo podporo kot pavšalni znesek ali enkratno plačilo na enoto. Plačila se odobrijo letno. |
Države članice upravičencem izplačajo več kot le stroške in izpad dohodka zaradi sprejetih obveznosti. Po potrebi lahko krijejo tudi stroške poslovanja. Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih odobrijo podporo kot pavšalni znesek ali enkratno plačilo na enoto. Plačila se odobrijo letno. |
Obrazložitev
Za spodbuditev mnogih proizvodnih sistemov, da bodo prešli na odpornejše načine proizvodnje, je nujna stimulativna podpora, pri kateri plačila za zgledne prakse niso omejena le na pokrivanje izgubljenega dohodka.
Predlog spremembe 42
Člen 68(2)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Države članice lahko odobrijo podporo v okviru te vrste intervencij le za materialne in/ali nematerialne naložbe, ki prispevajo k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6. Podpora za gozdarski sektor temelji na načrtu za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednem instrumentu. |
Države članice lahko odobrijo podporo v okviru te vrste intervencij le za materialne in/ali nematerialne naložbe, ki prispevajo k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6. Podpora za gozdarski sektor temelji na načrtu za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednem instrumentu. Dodelitev te pomoči je odvisna od vplivov na okolje, (predhodno) napovedanih v presoji vplivov na okolje. |
Obrazložitev
Javnih sredstev ne smemo uporabljati za financiranje naložb, ki imajo negativne vplive na okolje. Da bi se izognili situaciji, ko bi morali upravičenci sredstva vrniti, ker bi se vpliv na okolje (naknadno) izkazal za slabšega od prvotno izračunanega, bi morala biti pogojenost predhodna.
Predlog spremembe 43
Člen 68(3)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
Države članice pripravijo seznam neupravičenih naložb in vrste odhodkov, ki vključuje vsaj: |
Države članice pripravijo seznam neupravičenih naložb in vrste odhodkov, ki vključuje vsaj: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
Obrazložitev
Pomembno je, da so upravičene tudi velike infrastrukturne naložbe, ki so del strategij regionalnega razvoja.
Predlog spremembe 44
Člen 71
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
LEADER 1. Države članice dodelijo podporo za pobudo LEADER, tj. lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, iz člena 25 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah]. Države članice lahko prek EKSRP dodelijo podporo za ukrepe, ki prispevajo k uresničevanju enega ali več ciljev iz člena 6, ne glede na možnosti, predvidene v poglavju IV, oddelek 1. Odobritev strategije lokalnega razvoja zadeva tudi ukrepe, ki jo sestavljajo. |
Obrazložitev
Pobuda LEADER, ki ji je namenjenih 5 % proračuna EKSRP, se lahko učinkoviteje izvaja s prožnejšimi in samostojnimi pravili izven nacionalnega strateškega načrta (regionalnih operativnih načrtov).
Predlog spremembe 45
Člen 71(1) in (5)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
1. Države članice lahko odobrijo podporo za sodelovanje v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi se pripravili in izvajali projekti operativne skupine evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost iz člena 114 ter LEADER , tj. lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, iz člena 25 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah], in se spodbujale sheme kakovosti, organizacije proizvajalcev, skupine proizvajalcev ali druge oblike sodelovanja. […] |
1. Države članice lahko odobrijo podporo za sodelovanje v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi se pripravili in izvajali projekti operativne skupine evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost iz člena 114 ter LEADER in se spodbujale sheme kakovosti, organizacije proizvajalcev, skupine proizvajalcev ali druge oblike sodelovanja. […] |
|
5. Kadar je podpora izplačana v obliki skupnega zneska, države članice zagotovijo, da se spoštujejo predpisi Unije in zahteve, ki se nanašajo na podobne ukrepe iz drugih vrst intervencij. Ta odstavek se ne uporablja za LEADER, tj. lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, iz člena 25 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah]. |
5. Kadar je podpora izplačana v obliki skupnega zneska, države članice zagotovijo, da se spoštujejo predpisi Unije in zahteve, ki se nanašajo na podobne ukrepe iz drugih vrst intervencij. |
Obrazložitev
Pobuda LEADER, ki ji je namenjenih 5 % proračuna EKSRP, se lahko učinkoviteje izvaja s prožnejšimi in samostojnimi pravili izven nacionalnega strateškega načrta (regionalnih operativnih načrtov).
Predlog spremembe 46
Člen 74(5)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
Upravičeni odhodki finančnega instrumenta so skupni znesek prispevkov v okviru strateškega načrta SKP, ki so bili v okviru finančnega instrumenta v obdobju upravičenosti plačani ali v primeru jamstev rezervirani v skladu s pogodbami o jamstvu, kadar ta znesek ustreza: |
Upravičeni odhodki finančnega instrumenta so skupni znesek prispevkov v okviru strateškega načrta SKP, ki so bili v okviru finančnega instrumenta v obdobju upravičenosti plačani ali v primeru jamstev rezervirani v skladu s pogodbami o jamstvu, kadar ta znesek ustreza: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
Za namene točke (b) tega odstavka se množiteljsko razmerje določi v preudarni predhodni oceni tveganj in dogovori v ustreznem sporazumu o financiranju. Množiteljsko razmerje se lahko pregleda, če je to upravičeno zaradi poznejših sprememb tržnih razmer. Tak pregled nima retroaktivnega učinka. |
Za namene točke (b) tega odstavka se množiteljsko razmerje določi v preudarni predhodni oceni tveganj in dogovori v ustreznem sporazumu o financiranju. Množiteljsko razmerje se lahko pregleda, če je to upravičeno zaradi poznejših sprememb tržnih razmer. Tak pregled nima retroaktivnega učinka. |
||||
|
Za namene točke (d) tega odstavka provizije za upravljanje temeljijo na uspešnosti. Kadar so organi, ki izvajajo holdinški sklad in/ali posebne sklade v skladu s členom 53(3) Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah], izbrani prek neposredne oddaje naročila, za znesek stroškov upravljanja in provizij za upravljanje, plačanih navedenim organom, ki se lahko prijavijo kot upravičeni odhodek, velja zgornja meja [do 5 %] skupnega zneska prispevkov v okviru strateškega načrta SKP, plačanih končnim prejemnikom v obliki posojil, naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital ali rezerviranih v skladu s pogodbami o jamstvu. |
Za namene točke (d) tega odstavka provizije za upravljanje temeljijo na uspešnosti. Kadar so organi, ki izvajajo holdinški sklad in/ali posebne sklade v skladu s členom 53(3) Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah], izbrani prek neposredne oddaje naročila, za znesek stroškov upravljanja in provizij za upravljanje, plačanih navedenim organom, ki se lahko prijavijo kot upravičeni odhodek, velja zgornja meja [do 5 %] skupnega zneska prispevkov v okviru strateškega načrta SKP, plačanih končnim prejemnikom v obliki posojil, naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital ali rezerviranih v skladu s pogodbami o jamstvu. |
||||
|
Ta zgornja meja se ne uporabi, kadar je izbor organov, ki izvajajo finančne instrumente, izveden s konkurenčnim razpisnim postopkom v skladu z veljavno zakonodajo ter kadar konkurenčni razpisni postopek določa, da so potrebni višji stroški upravljanja in provizije za upravljanje. Če se provizije za urejanje ali kateri koli njihov del obračunajo končnim prejemnikom, se ne prijavijo kot upravičeni odhodek. |
Ta zgornja meja se ne uporabi, kadar je izbor organov, ki izvajajo finančne instrumente, izveden s konkurenčnim razpisnim postopkom v skladu z veljavno zakonodajo ter kadar konkurenčni razpisni postopek določa, da so potrebni višji stroški upravljanja in provizije za upravljanje. Če se provizije za urejanje ali kateri koli njihov del obračunajo končnim prejemnikom, se ne prijavijo kot upravičeni odhodek. |
Obrazložitev
Omogočiti je treba upravičenost do finančnih sredstev za pridobitev obratnega kapitala v primeru hujših vremenskih razmer ali krize na trgu.
Predlog spremembe 47
Člen 85(2)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
Najvišja stopnja prispevka EKSRP je: |
Najvišja stopnja prispevka EKSRP je: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
|
||||
|
Najnižja stopnja prispevka EKSRP je 20 %. |
|
Obrazložitev
Ohraniti je treba sedanje stopnje sofinanciranja EKSRP. Poleg tega je treba predvideti višji prispevek EKSRP za regije, kjer je upad prebivalstva višji od evropskega povprečja.
Predlog spremembe 48
Člen 86(2)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Najmanj 30 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge IX se rezervira za intervencije za obravnavanje specifičnih okoljskih in podnebnih ciljev iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1) te uredbe, razen intervencij na podlagi člena 66. |
Najmanj 30 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge IX se rezervira za intervencije za obravnavanje specifičnih okoljskih in podnebnih ciljev iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1) te uredbe, razen intervencij na podlagi člena 66, instrumentov za obvladovanje tveganj (člen 70) in podpore za naložbe (člen 68) . |
Obrazložitev
Spoštovati je treba okoljske in podnebne cilje.
Predlog spremembe 49
Člen 86(5)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Okvirna dodeljena finančna sredstva za intervencije vezane dohodkovne podpore iz pododdelka 1 oddelka 2 poglavja II naslova III so omejena na največ 10 % zneskov, določenih v Prilogi VII. |
Okvirna dodeljena finančna sredstva za intervencije vezane dohodkovne podpore iz pododdelka 1 oddelka 2 poglavja II naslova III so omejena na največ 13 % zneskov, določenih v Prilogi VII. |
|
Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko države članice, ki so v skladu s členom 53(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013 za namen prostovoljne vezane podpore porabile več kot 13 % svoje letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II k navedeni uredbi, odločijo, da bodo za vezano dohodkovno podporo porabile več kot 10 % zneska iz Priloge VII. Tako dobljeni odstotek ne presega odstotka, ki ga Komisija odobri za prostovoljno vezano podporo za leto zahtevka 2018. |
Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko države članice, ki so v skladu s členom 53(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013 za namen prostovoljne vezane podpore porabile več kot 13 % svoje letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II k navedeni uredbi, odločijo, da bodo za vezano podporo porabile več kot 13 % zneska iz Priloge VII. Tako dobljeni odstotek ne presega odstotka, ki ga Komisija odobri za prostovoljno vezano podporo za leto zahtevka 2018. |
|
Odstotek iz prvega pododstavka se lahko poveča za največ 2 %, če se znesek, ki ustreza odstotku nad 10 % , dodeli podpori za beljakovinske rastline iz pododdelka 1 oddelka 2 poglavja II naslova III. |
Odstotek iz prvega pododstavka se lahko poveča za največ 2 %, če se znesek, ki ustreza odstotku nad 13 % , dodeli podpori za beljakovinske rastline , zlasti za stročnice, iz pododdelka 1 oddelka 2 poglavja II naslova III. |
|
Znesek, ki je vključen v odobrenem strateškem načrtu SKP ter izhaja iz uporabe prvega in drugega pododstavka, je zavezujoč. |
Znesek, ki je vključen v odobrenem strateškem načrtu SKP ter izhaja iz uporabe prvega in drugega pododstavka, je zavezujoč. |
Predlog spremembe 50
Člen 86
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
[…] 8. Okvirna dodeljena finančna sredstva za intervencije prerazporeditvene podpore za zaposlovanje iz člena 26 pododdelka 3 poglavja II naslova III znašajo vsaj 30 % zneskov, določenih v Prilogi VII. 9. Okvirna dodeljena finančna sredstva za intervencije shem za podnebje in okolje iz člena 28 pododdelka 4 poglavja II naslova III znašajo vsaj 30 % zneskov, določenih v Prilogi VII. 10. Največ 10 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge IX se rezervira za instrumente za upravljanje tveganj iz člena 70 te uredbe. 11. Največ 10 % sredstev EKSRP za strateški načrt se rezervira za naložbe (člen 68). 12. Sredstva EKSRP se ustrezno povečajo za podeželska območja z malo prebivalci. |
Obrazložitev
Poleg izzivov, povezanih s podnebnimi spremembami, je treba upoštevati tudi enega glavnih problemov podeželja, tj. upadanje prebivalstva.
Predlog spremembe 51
Člen 90(1)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
1. Država članica se lahko v svojem predlogu za strateški načrt SKP iz člena 106(1) odloči za prerazporeditev: |
1. Država članica se lahko v svojem predlogu za strateški načrt SKP iz člena 106(1) odloči za prerazporeditev: |
||||
|
|
||||
|
|
Obrazložitev
Kot je že navedel v prejšnjih mnenjih, se Odbor ne strinja z možnostjo prenosa sredstev z drugega na prvi steber, ki je v nasprotju z interesi podeželskih območij.
Predlog spremembe 52
Člen 91
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Strateški načrti SKP Države članice za izvajanje podpore Unije, ki se za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6 financira iz EKJS in EKSRP, pripravijo strateške načrte SKP v skladu s to uredbo. |
Strateški načrti SKP Države članice za izvajanje podpore Unije, ki se za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6 financira iz EKJS in EKSRP, pripravijo strateške načrte SKP v skladu s to uredbo. |
|
Države članice na podlagi analize SWOT iz člena 103(2) in ocene potreb iz člena 96 v strateških načrtih SKP pripravijo intervencijsko strategijo iz člena 97, v kateri določijo količinske ciljne vrednosti in mejnike za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6. Ciljne vrednosti bodo opredeljene s skupnimi kazalniki rezultatov iz Priloge I. |
Države članice na podlagi analize SWOT iz člena 103(2) in ocene potreb iz člena 96 v strateških načrtih SKP pripravijo intervencijsko strategijo iz člena 97, v kateri določijo količinske ciljne vrednosti in mejnike za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6. Ciljne vrednosti bodo opredeljene s skupnimi kazalniki rezultatov iz Priloge I. |
|
Za doseganje teh ciljnih vrednosti bodo države članice intervencije določile na podlagi vrst intervencij iz naslova III. Vsak strateški načrt SKP zajema obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027. |
Za doseganje teh ciljnih vrednosti države članice določijo programe za razvoj podeželja, ki so pripravljeni na najustreznejši geografski ravni, vsaj kar zadeva najbolj oddaljene regije, na podlagi vrst intervencij iz naslova III. Vsak strateški načrt SKP zajema obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027. |
Obrazložitev
Za opredelitev in upravljanje programov za razvoj podeželja je treba okrepiti regionalni pristop v skladu z načelom subsidiarnosti. Strateški načrt bi bilo treba izvajati v okviru načrtov za razvoj podeželja na najustreznejši geografski ravni.
Predlog spremembe 53
Člen 102
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||
|
Posodobitev |
Posodobitev |
||||||||
|
Opis elementov, ki zagotavljajo posodobitev SKP iz točke (g) člena 95(1), poudarja elemente strateškega načrta SKP, ki podpirajo posodobitev kmetijskega sektorja in SKP, ter zlasti vsebuje: |
Opis elementov, ki zagotavljajo posodobitev SKP iz točke (g) člena 95(1) ter preusmeritev v agroekologijo , poudarja elemente strateškega načrta SKP, ki podpirajo posodobitev kmetijskega sektorja in SKP, ter zlasti vsebuje: |
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
Obrazložitev
Posodobitev kmetij mora potekati v okviru preusmeritve v agroekologijo, s pomočjo tehničnih in socialnih inovacij.
Predlog spremembe 54
Člen 93
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Struktura strateškega načrta SKP Vsaka država članica za svoje celotno ozemlje pripravi po en strateški načrt SKP. Kadar se elementi strateškega načrta SKP pripravijo na regionalni ravni, države članice zagotovijo usklajenost in skladnost z elementi strateškega načrta SKP na nacionalni ravni. |
Struktura strateškega načrta SKP Vsaka država članica za svoje celotno ozemlje pripravi po en strateški načrt SKP. Kadar se elementi strateškega načrta SKP pripravijo na regionalni ravni ali se izvajajo v okviru regionalnih programov za razvoj podeželja , države članice zagotovijo usklajenost in skladnost z elementi strateškega načrta SKP na nacionalni ravni. |
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 24.
Predlog spremembe 55
Člen 95(1)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
Vsak strateški načrt SKP vsebuje naslednje oddelke: |
Vsak strateški načrt SKP vsebuje naslednje oddelke: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
|
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 24.
Predlog spremembe 56
Člen 106
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Odobritev strateškega načrta SKP |
Odobritev strateškega načrta SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja |
|
1. Vsaka država članica Komisiji najkasneje do 1. januarja 2020 predloži predlog strateškega načrta SKP z informacijami iz člena 95. |
1. Vsaka država članica Komisiji najkasneje do 1. januarja 2020 predloži predlog strateškega načrta SKP z informacijami iz člena 95. |
|
2. Komisija na podlagi popolnosti načrtov, doslednosti in skladnosti s splošnimi načeli prava Unije, to uredbo in določbami, sprejetimi na njeni podlagi, ter horizontalno uredbo oceni predlagane strateške načrte SKP, njihov dejanski prispevek k specifičnim ciljem iz člena 6(1), učinek na pravilno delovanje notranjega trga in izkrivljanje konkurence ter raven upravnega bremena za upravičence in organe. Ocena bo obravnavala zlasti primernost strategije iz načrta SKP, ustreznih specifičnih ciljev, ciljnih vrednosti, intervencij in dodelitev proračunskih virov za doseganje specifičnih ciljev strateškega načrta SKP s predlaganim nizom intervencij na podlagi analize SWOT in predhodne ocene. |
2. Komisija na podlagi popolnosti načrtov, doslednosti in skladnosti s splošnimi načeli prava Unije, to uredbo in določbami, sprejetimi na njeni podlagi, ter horizontalno uredbo oceni predlagane strateške načrte SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja, njihov dejanski prispevek k specifičnim ciljem iz člena 6(1), učinek na pravilno delovanje notranjega trga in izkrivljanje konkurence ter raven upravnega bremena za upravičence in organe. Ocena bo obravnavala zlasti primernost strategije iz načrta SKP, ustreznih specifičnih ciljev, ciljnih vrednosti, intervencij in dodelitev proračunskih virov za doseganje specifičnih ciljev strateškega načrta SKP s predlaganim nizom intervencij na podlagi analize SWOT in predhodne ocene. |
|
3. Komisija lahko glede na izid ocene iz odstavka 2 v treh mesecih po datumu predložitve strateškega načrta SKP na države članice naslovi pripombe. Država članica Komisiji zagotovi vse potrebne dodatne informacije in po potrebi popravi predlagani načrt. |
3. Komisija lahko glede na izid ocene iz odstavka 2 v treh mesecih po datumu predložitve strateškega načrta SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja, na države članice naslovi pripombe. Država članica in regije Komisiji zagotovijo vse potrebne dodatne informacije in po potrebi popravijo predlagani načrt. |
|
4. Komisija predlagani strateški načrt SKP odobri, če so bile predložene potrebne informacije in če presodi, da je načrt skladen s splošnimi načeli prava Unije, zahtevami iz te uredbe, določbami, sprejetimi na njeni podlagi, in Uredbo (EU) [HZU]. |
4. Komisija predlagani strateški načrt SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja, odobri, če so bile predložene potrebne informacije in če presodi, da je načrt skladen s splošnimi načeli prava Unije, zahtevami iz te uredbe, določbami, sprejetimi na njeni podlagi, in Uredbo (EU) [HZU]. |
|
5. Vsak strateški načrt SKP se odobri najkasneje osem mesecev po tem, ko ga zadevna država članica predloži. Odobritev ne zajema informacij iz točke (c) člena 101 in prilog I–IV k strateškemu načrtu SKP iz točk (a)–(d) člena 95(2). V ustrezno utemeljenih primerih lahko država članica Komisijo prosi, da odobri strateški načrt SKP, ki ne vsebuje vseh elementov. V tem primeru zadevna država članica navede manjkajoče dele strateškega načrta SKP ter predloži okvirne ciljne vrednosti in finančne načrte iz člena 100 za celotni strateški načrt SKP, s čimer izkaže splošno doslednost in usklajenost načrta. Manjkajoči elementi strateškega načrta SKP se Komisiji predložijo kot sprememba načrta v skladu s členom 107. |
5. Vsak strateški načrt SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja, se odobri najkasneje osem mesecev po tem, ko ga zadevna država članica predloži. Odobritev ne zajema informacij iz točke (c) člena 101 in prilog I–IV k strateškemu načrtu SKP iz točk (a)–(d) člena 95(2). V ustrezno utemeljenih primerih lahko država članica Komisijo prosi, da odobri strateški načrt SKP, ki ne vsebuje vseh elementov. V tem primeru zadevna država članica navede manjkajoče dele strateškega načrta SKP ter predloži okvirne ciljne vrednosti in finančne načrte iz člena 100 za celotni strateški načrt SKP, s čimer izkaže splošno doslednost in usklajenost načrta. Manjkajoči elementi strateškega načrta SKP se Komisiji predložijo kot sprememba načrta v skladu s členom 107. |
|
6. Komisija vsak strateški načrt SKP odobri z izvedbenim sklepom brez uporabe postopka v odboru iz člena 139. |
6. Komisija vsak strateški načrt SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja, odobri z izvedbenim sklepom brez uporabe postopka v odboru iz člena 139. |
|
7. Strateški načrt SKP bo imel pravni učinek šele po odobritvi Komisije. |
7. Strateški načrt SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja, bo imel pravni učinek šele po odobritvi Komisije. |
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 24.
Predlog spremembe 57
Člen 107
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Sprememba strateškega načrta SKP |
Sprememba strateškega načrta SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja |
|
1. Države članice lahko Komisiji predložijo zahtevke za spremembo strateških načrtov SKP. |
1. Države članice in regije lahko Komisiji predložijo zahtevke za spremembo strateških načrtov SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja . |
|
2. Zahtevki za spremembo strateških načrtov SKP se ustrezno utemeljijo in predvsem vsebujejo pričakovani učinek sprememb načrta na doseganje specifičnih ciljev iz člena 6(1). Priložen jim je spremenjeni načrt, vključno s posodobljenimi prilogami, če je to ustrezno. |
2. Zahtevki za spremembo strateških načrtov SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja, se ustrezno utemeljijo in predvsem vsebujejo pričakovani učinek sprememb načrta na doseganje specifičnih ciljev iz člena 6(1). Priložen jim je spremenjeni načrt, vključno s posodobljenimi prilogami, če je to ustrezno. |
|
3. Komisija oceni skladnost spremembe s to uredbo in določbami, sprejetimi na njeni podlagi, ter z Uredbo (EU) [HZU] in njenim dejanskim prispevkom k specifičnim ciljem. |
3. Komisija oceni skladnost spremembe s to uredbo in določbami, sprejetimi na njeni podlagi, ter z Uredbo (EU) [HZU] in njenim dejanskim prispevkom k specifičnim ciljem. |
|
4. Komisija predlagane spremembe strateškega načrta SKP odobri, če so bile predložene potrebne informacije in če presodi, da je spremenjeni načrt skladen s splošnimi načeli prava Unije, zahtevami iz te uredbe, določbami, sprejetimi na njeni podlagi, in Uredbo (EU) [HZU]. |
4. Komisija predlagane spremembe strateškega načrta SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja, odobri, če so bile predložene potrebne informacije in če presodi, da je spremenjeni načrt skladen s splošnimi načeli prava Unije, zahtevami iz te uredbe, določbami, sprejetimi na njeni podlagi, in Uredbo (EU) [HZU]. |
|
5. Komisija lahko v 30 delovnih dneh od predložitve zahtevka za spremembo strateškega načrta SKP poda pripombe. Država članica Komisiji zagotovi vse potrebne dodatne informacije. |
5. Komisija lahko v 30 delovnih dneh od predložitve zahtevka za spremembo strateškega načrta SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja, poda pripombe. Država članica Komisiji zagotovi vse potrebne dodatne informacije. |
|
6. Zahtevek za spremembo strateškega načrta SKP se odobri najkasneje tri mesece po tem, ko ga država članica predloži, če so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane. |
6. Zahtevek za spremembo strateškega načrta SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja, se odobri najkasneje tri mesece po tem, ko ga država članica predloži, če so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane. |
|
7. Zahtevek za spremembo strateškega načrta SKP se lahko predloži največ enkrat na koledarsko leto z morebitnimi izjemami, ki jih v skladu s členom 109 določi Komisija. |
7. Zahtevek za spremembo strateškega načrta SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja, se lahko predloži največ enkrat na koledarsko leto z morebitnimi izjemami, ki jih v skladu s členom 109 določi Komisija. |
|
8. Komisija vsako spremembo strateškega načrta SKP odobri z izvedbenim sklepom brez uporabe postopka v odboru iz člena 139. |
8. Komisija vsako spremembo strateškega načrta SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja, odobri z izvedbenim sklepom brez uporabe postopka v odboru iz člena 139. |
|
9. Brez poseganja v člen 80 bodo imele spremembe strateških načrtov SKP pravni učinek šele po odobritvi Komisije. |
9. Brez poseganja v člen 80 bodo imele spremembe strateških načrtov SKP pravni učinek šele po odobritvi Komisije. |
|
10. Redakcijsko-tehnični popravki ali popravki očitnih napak, ki ne vplivajo na izvajanje politike in intervencije, se ne štejejo za zahtevke za spremembo. Države članice o takih popravkih obvestijo Komisijo. |
10. Redakcijsko-tehnični popravki ali popravki očitnih napak, ki ne vplivajo na izvajanje politike in intervencije, se ne štejejo za zahtevke za spremembo. Države članice in regije o takih popravkih obvestijo Komisijo. |
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 24.
Predlog spremembe 58
Člen 110
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||||||
|
Organ upravljanja |
Organ upravljanja |
||||||||||||
|
1. Države članice za svoje strateške načrte SKP imenujejo organ upravljanja. |
1. Države članice za izvajanje svojih strateških načrtov SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja, imenujejo enega ali več organov upravljanja. |
||||||||||||
|
Države članice zagotovijo vzpostavitev ustreznega sistema upravljanja in kontrol, ki zagotavlja jasno razdelitev in ločitev nalog med organom upravljanja in drugimi organi. Držav članice so odgovorne za zagotavljanje učinkovitega delovanja sistema v celotnem obdobju strateškega načrta SKP. |
Države članice zagotovijo vzpostavitev ustreznega sistema upravljanja in kontrol, ki zagotavlja jasno razdelitev in ločitev nalog med organom upravljanja in drugimi organi. Držav članice so odgovorne za zagotavljanje učinkovitega delovanja sistema v celotnem obdobju strateškega načrta SKP. |
||||||||||||
|
2. Organ upravljanja je odgovoren za upravljanje in izvajanje strateškega načrta SKP uspešno, učinkovito in pravilno. Zlasti zagotavlja : |
2. Organi upravljanja so odgovorni za upravljanje in izvajanje strateškega načrta SKP uspešno, učinkovito in pravilno. Zlasti zagotavljajo : |
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
3. Država članica ali organ upravljanja lahko za upravljanje in izvajanje intervencij strateškega načrta SKP imenuje enega ali več posredniških organov, vključno z lokalnimi organi, regionalnimi razvojnimi organi ali nevladnimi organizacijami. |
3. Država članica ali organi upravljanja lahko za upravljanje in izvajanje intervencij strateškega načrta SKP imenujejo enega ali več posredniških organov, vključno z lokalnimi organi, regionalnimi razvojnimi organi ali nevladnimi organizacijami. |
||||||||||||
|
4. Kadar se del nalog organa upravljanja prenese na drug organ, je organ upravljanja še naprej v celoti odgovoren za učinkovitost in pravilnost upravljanja ter izvajanja navedenih nalog. Organ upravljanja zagotovi, da so določene ustrezne določbe, ki drugemu organu omogočajo pridobitev vseh potrebnih podatkov in informacij za izvajanje teh nalog. |
4. Kadar se del nalog organa upravljanja prenese na drug organ, je organ upravljanja še naprej v celoti odgovoren za učinkovitost in pravilnost upravljanja ter izvajanja navedenih nalog. Organ upravljanja zagotovi, da so določene ustrezne določbe, ki drugemu organu omogočajo pridobitev vseh potrebnih podatkov in informacij za izvajanje teh nalog. |
||||||||||||
|
5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138, ki bodo dopolnjevali to uredbo s podrobnimi pravili o uporabi zahtev za informiranje, obveščanje javnosti in prepoznavnost iz točk (j) in (k) odstavka 2. |
5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138, ki bodo dopolnjevali to uredbo s podrobnimi pravili o uporabi zahtev za informiranje, obveščanje javnosti in prepoznavnost iz točk (j) in (k) odstavka 2. |
||||||||||||
|
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 139(2). |
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 139(2). |
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 24.
Predlog spremembe 59
Člen 111
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Država članica pred predložitvijo strateškega načrta SKP ustanovi odbor za spremljanje izvajanja strateškega načrta SKP (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje). |
Država članica in regionalni organi upravljanja pred predložitvijo strateškega načrta SKP ustanovijo odbor za spremljanje izvajanja strateškega načrta SKP (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje). |
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 24.
Predlog spremembe 60
Člen 114
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
Spremljanje smotrnosti 1. Države članice lahko z odstopanjem od člena 115(2)(b) te uredbe v okviru strateškega načrta SKP določijo vmesne dvoletne mejnike rezultatov in jih s poročili o smotrnosti spremljajo v enakih presledkih, kot so roki, določeni za njihovo uresničevanje. |
Obrazložitev
Vmesni cilji za kazalnike rezultatov morajo biti vsaj dvoletni.
Predlog spremembe 61
Nova priloga 0: Cilji glede uspešnosti, določeni v vseh nacionalnih strateških načrtih
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||
|
|
|
Obrazložitev
Zaradi podnebnih izzivov morata poljedelstvo in živinoreja do leta 2027 bistveno zmanjšati svoje emisije. Priloga prinaša številčni kazalnik.
Predlog spremembe 62
Nova priloga 0: Cilji glede uspešnosti, določeni v vseh nacionalnih strateških načrtih
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
Okolje, prehrana: v primerjavi z letom 2017 dvakratno povečanje površine v posamezni državi članici, namenjene ekološkemu kmetovanju, ali najmanj 30 % uporabnih kmetijskih površin v državi članici |
Obrazložitev
Za soočenje z izzivi na področju okolja in javnega zdravja, za pokritje povpraševanja potrošnikov in za zmanjšanje deleža uvoza je treba znatno povečati površine z biološko pridelavo.
Predlog spremembe 63
Nova priloga 0: Cilji glede uspešnosti, določeni v vseh nacionalnih strateških načrtih
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
Biotska raznovrstnost, zdravje: v primerjavi z letom 2017 najmanj 30-odstotno zmanjšanje rabe kemičnih pesticidov v posamezni državi članici |
Obrazložitev
Za soočenje z izzivi, povezanimi z okoljem in javnim zdravjem, je treba do leta 2027 doseči občutno zmanjšanje rabe pesticidov.
Predlog spremembe 64
Nova priloga 0: Cilji glede uspešnosti, določeni v vseh nacionalnih strateških načrtih
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
Voda: 100 % površinskih voda in podtalnice je v skladu z direktivo o nitratih v posamezni državi članici, brez izjem |
Obrazložitev
Gre za vprašanje javnega zdravja in stroškov dostopa do pitne vode za potrošnike. Direktiva o nitratih je bila sprejeta leta 1991 in se še vedno ne upošteva povsod. To je treba doseči do leta 2027.
Predlog spremembe 65
Nova priloga 0: Cilji glede uspešnosti, določeni v vseh nacionalnih strateških načrtih
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
Dobrobit živali, zdravje: postopno in načrtovano zmanjšanje reje v kletkah v vsej Evropski uniji |
Obrazložitev
V odgovor na izzive, povezane z dobrobitjo živali pa tudi javnim zdravjem (antibiotiki), je treba do leta 2027 preiti na bolj ekstenzivne načine reje brez kletk, ki že obstajajo.
Predlog spremembe 66
Priloga I – Kazalniki rezultatov R.1
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Izboljšanje uspešnosti s pomočjo znanja in inovacij: delež kmetov, ki prejemajo podporo za svetovanje, usposabljanje, izmenjavo znanja ali sodelovanje v operativnih skupinah za povečanje uspešnosti na področju gospodarstva, okolja, podnebja in učinkovite rabe virov |
Izboljšanje uspešnosti s pomočjo znanja in inovacij: delež kmetov, ki prejemajo podporo za svetovanje, usposabljanje, izmenjavo znanja ali sodelovanje v operativnih skupinah za povečanje uspešnosti na področju gospodarstva, okolja, podnebja in učinkovite in trajnostne rabe virov |
Obrazložitev
Trajnostna raba virov je pomembna za boljšo srednje- do dolgoročno gospodarsko in okoljsko produktivnost.
Predlog spremembe 67
Priloga I – Kazalniki rezultatov R.3
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Digitalizacija kmetijstva: delež kmetov, ki iz SKP prejemajo podporo za tehnologijo preciznega kmetijstva |
Posodobitev in digitalizacija kmetijstva: delež kmetov, ki iz SKP prejemajo podporo za tehnologijo preciznega kmetijstva in prehod na ekološke ali podnebju prijazne sisteme |
Obrazložitev
Digitalizacija in posodobitev kmetij morata potekati v okviru prehoda na ekološke in podnebju prijazne sisteme.
Predlog spremembe 68
Priloga I – Specifični cilji EU
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji |
Krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti na gospodarskem, socialnem, okoljskem in teritorialnem področju , tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji ter širjenju trajnostnih načinov proizvodnje |
Obrazložitev
Ne gre si prizadevati zgolj za konkurenčnost na gospodarskem področju.
Predlog spremembe 69
Priloga I – Kazalniki učinka I.6
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Povečanje produktivnosti kmetij: skupna faktorska produktivnost |
Povečanje produktivnosti kmetij , evropske prehranske varnosti, varnosti živil, odpornosti kmetij in teritorialne kohezije : skupna faktorska produktivnost , ki vključuje zunanje učinke |
Predlog spremembe 70
Priloga I – Kazalniki rezultatov R.9
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Modernizacija kmetij: delež kmetov, ki prejemajo podporo za naložbe v prestrukturiranje in modernizacijo, vključno za učinkovitejšo rabo virov |
Modernizacija kmetij: delež kmetov, ki prejemajo podporo za naložbe v prestrukturiranje in modernizacijo, vključno za učinkovitejšo in trajnostno rabo virov |
Obrazložitev
Modernizacijo kmetij mora spremljati večja trajnost proizvodnih sistemov.
Predlog spremembe 71
Priloga I – Kazalniki rezultatov R.13a
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz poljedelstva: delež kmetijskih gospodarstev, ki so za vsaj 50 % zmanjšala uporabo sintetičnih dušikovih gnojil |
Obrazložitev
Izpust dušikovega dioksida iz dušikovih gnojil je velik vir emisij, tj. skoraj 50 % emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu. Poleg tega je za proizvodnjo sintetičnih dušikovih gnojil potrebne zelo veliko energije.
Predlog spremembe 72
Priloga I – Kazalniki rezultatov R.14
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Shranjevanje ogljika v tleh in biomasi: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za zmanjšanje emisij, ohranjanje in/ali povečevanje skladiščenja ogljika (trajno travinje, kmetijska zemljišča, šotišča, gozd itn.) |
Shranjevanje ogljika v tleh in biomasi: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za zmanjšanje emisij, ohranjanje in/ali povečevanje skladiščenja ogljika (trajno travinje, kmetijska zemljišča, šotišča, gozd itn.) , povečanje obdelanih površin s stročnicami (čistimi ali mešanimi) |
Obrazložitev
S pridelovanjem stročnic je mogoče učinkovito vezati ogljik v tleh, tudi če so mešane s travo na travinjih.
Predlog spremembe 73
Priloga I – Specifični cilji EU
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak |
Spodbujanje trajnostnega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak |
Obrazložitev
Obrazložitev je razvidna iz besedila.
Predlog spremembe 74
Priloga I – Kazalniki učinka I.16
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||
|
Zmanjšanje uhajanja hranil: nitrati v podtalnici |
Zmanjšanje uhajanja hranil: nitrati v površinskih vodah in podtalnici |
||||||
|
|
Obrazložitev
Tudi površinske vode je treba vključiti v kazalnike, da se resnično upošteva stanje in njegov razvoj. Nujno je, da se povsod upošteva direktiva o nitratih.
Predlog spremembe 75
Priloga I – Kazalniki učinka I.16a
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
Zmanjšanje rabe mineralnih in sintetičnih gnojil: prodaja mineralnih in sintetičnih gnojil |
Obrazložitev
Za oživitev tal in povečanje deleža organskih snovi v njih, ki med drugim shranjujejo ogljik, je treba dati prednost kmetijskim praksam, ki zmanjšujejo vnos mineralnih in sintetičnih gnojil, ki so poleg tega zelo potratna z energijo in pomemben vir emisij toplogrednih plinov.
Predlog spremembe 76
Priloga I – Kazalniki rezultatov R.18
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Izboljšanje tal: delež kmetijskih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti, ki so koristne za upravljanje tal |
Izboljšanje tal: delež kmetijskih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti, ki so koristne za izboljšanje tal |
Obrazložitev
Obrazložitev je razvidna iz besedila in iz cilja.
Predlog spremembe 77
Priloga I – Kazalniki rezultatov R.21
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Trajnostno upravljanje hranil: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za boljše upravljanje hranil |
Trajnostno upravljanje hranil: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za trajnostno upravljanje hranil |
Obrazložitev
Obrazložitev je razvidna iz besedila.
Predlog spremembe 78
Priloga I – Kazalniki rezultatov R.21a
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
Zmanjšanje rabe organskih, mineralnih in sintetičnih gnojil: delež kmetijskih površin, ki jih zadevajo specifični ukrepi za zmanjšanje rabe gnojil |
Obrazložitev
Trajnostno upravljanje hranil mora vključevati manjšo rabo mineralnih in sintetičnih gnojil.
Predlog spremembe 79
Priloga I – Kazalniki rezultatov R.25
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Podpiranje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi: delež gozdnih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti za podpiranje varstva gozdov in gospodarjenja z njimi |
Podpiranje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi: delež gozdnih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti za podpiranje varstva gozdov in trajnostnega gospodarjenja z njimi |
Obrazložitev
Gospodarjenje z gozdovi je vse bolj intenzivno, kar ima negativne posledice za okolje in biotsko raznovrstnost.
Predlog spremembe 80
Priloga I – Kazalniki rezultatov R.37
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Trajnostna raba pesticidov: delež kmetijskih zemljišč, ki jih zadevajo posebni ukrepi, ki prejemajo podporo in vodijo v trajnostno rabo pesticidov, da se zmanjšajo tveganja in vplivi rabe pesticidov |
Trajnostna raba pesticidov: delež kmetijskih zemljišč, ki jih zadevajo posebni ukrepi, ki vodijo v trajnostno rabo pesticidov, da se zmanjšajo tveganja in vplivi rabe pesticidov |
Predlog spremembe 81
Priloga I – Kazalniki rezultatov R.37a
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
Povečanje števila ekoloških kmetij: število kmetij, ki prejemajo podporo za prehod na ekološko kmetovanje |
Obrazložitev
Za soočenje z izzivi na področju okolja in javnega zdravja, za pokritje povpraševanja potrošnikov in za zmanjšanje deleža uvoza je treba znatno povečati površine z biološko pridelavo.
Predlog spremembe 82
Priloga III – Zahteve in standardi DKOP 1
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Ohranjanje trajnega travinja na podlagi deleža trajnega travinja v primerjavi s celotno površino kmetijskih zemljišč |
Ohranjanje trajnega travinja na kmetijo z najvišjo stopnjo preusmeritve od 5 do 10 % na kmetijo, razen občutljivih travinj z veliko biotsko raznovrstnostjo |
Obrazložitev
Za dosego cilja se mora pravilo uporabljati na ravni kmetij in s predlagano stopnjo prožnosti, ne pa na regionalni ravni, s čimer se preprečijo pretirane preusmeritve travinj na podregionalni ravni.
Predlog spremembe 83
Priloga III – Glavni cilj standarda DKOP 5
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Trajnostno upravljanje hranil |
|
Predlog spremembe 84
Priloga III – Zahteve in standardi DKOP 7
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Brez gole zemlje v najbolj občutljivih obdobjih |
Brez gole zemlje v občutljivih obdobjih |
Obrazložitev
Zemlja bi morala biti med letom čim dlje pokrita z rastlinami, saj to zagotavlja njeno zaščito.
Predlog spremembe 85
Priloga III – Zahteve in standardi DKOP – novo besedilo
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
Skladnost kmetij z nacionalno socialno zakonodajo v zvezi s pravicami delavcev v kmetijstvu |
Obrazložitev
Obrazložitev je razvidna iz besedila.
Predlog spremembe 86
Priloga XII – Cilja O.13 in R.4
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak |
Spodbujanje trajnostnega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak |
Obrazložitev
Uskladitev s predlogom spremembe 73.
COM(2018) 393 final
Predlog spremembe 87
Uvodna izjava 3
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Model izvajanja SKP, ki temelji na skladnosti s predpisi, bi se moral prilagoditi in bolj osredotočiti na rezultate in smotrnost. Unija bi morala zato določiti osnovne politične cilje, vrste intervencij in osnovne zahteve Unije, države članice pa bi morale v večji meri prevzeti odgovornost za doseganje ciljev. Zato je potrebna večja subsidiarnost, da bi se bolje upoštevale lokalne razmere in potrebe. V skladu z novim modelom izvajanja bi morale biti države članice odgovorne za oblikovanje svojih intervencij SKP v skladu z osnovnimi zahtevami Unije, da bi čim bolj prispevale k ciljem Unije za SKP ter vzpostavile in oblikovale okvir za zagotavljanje skladnosti in kontrole za upravičence. |
Model izvajanja SKP, ki temelji na skladnosti s predpisi, bi se moral prilagoditi in bolj osredotočiti na rezultate in smotrnost. Unija bi morala zato določiti osnovne politične cilje, vrste intervencij in osnovne zahteve Unije, države članice pa bi morale v večji meri prevzeti odgovornost za doseganje ciljev. Zato je potrebna večja subsidiarnost, da bi se bolje upoštevale lokalne razmere in potrebe. V skladu z novim modelom izvajanja bi morale biti države članice in regije odgovorne za oblikovanje svojih intervencij SKP v skladu z osnovnimi zahtevami Unije, da bi čim bolj prispevale k ciljem Unije za SKP ter vzpostavile in oblikovale okvir za zagotavljanje skladnosti in kontrole za upravičence. |
Obrazložitev
Ohraniti in okrepiti je treba vlogo evropskih regij pri upravljanju in izvajanju SKP, da bodo politične odločitve prilagojene lokalnim, regionalnim in sektorskim posebnostim.
Predlog spremembe 88
Uvodna izjava 30
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za začasno prekinitev plačil tudi v zvezi z večletnim spremljanjem smotrnosti. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v primeru zapoznelega ali nezadostnega napredka pri doseganju ciljev iz nacionalnih strateških načrtov SKP od zadevne države članice z izvedbenim aktom zahteva potrebne popravne ukrepe v skladu z akcijskim načrtom, ki se sestavi v posvetovanju s Komisijo in vsebuje jasne kazalnike napredka. Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta ali akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z izvedbenim aktom začasno prekine mesečna ali vmesna plačila. |
Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za začasno prekinitev plačil tudi v zvezi z večletnim spremljanjem smotrnosti. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v primeru zapoznelega ali nezadostnega napredka pri doseganju skupnih evropskih ciljev in vrednosti iz nacionalnih strateških načrtov SKP od zadevne države članice z izvedbenim aktom zahteva potrebne popravne ukrepe v skladu z akcijskim načrtom, ki se sestavi v posvetovanju s Komisijo in vsebuje jasne kazalnike napredka. Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta ali akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z izvedbenim aktom začasno prekine mesečna ali vmesna plačila. |
Obrazložitev
Za preprečitev tveganja, da bi preusmeritev na ekološko kmetovanje povzročila tekmovanje v zniževanju standardov in izkrivljanje konkurence, bi bilo treba uredbo dopolniti s količinsko opredeljenimi cilji, določenimi v vseh strateških načrtih.
Predlog spremembe 89
Uvodna izjava 55
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Pogojenost je pomemben del SKP, zlasti glede njenih okoljskih in podnebnih elementov, vendar tudi v zvezi z vprašanji javnega zdravja in živali. To pomeni, da bi bilo treba za zagotovitev učinkovitosti sistema pogojenosti izvajati kontrole in po potrebi uporabiti kazni. Da bi se omogočili enaki konkurenčni pogoji za upravičence v različnih državah članicah, bi bilo treba na ravni Unije uvesti določena splošna pravila o kontrolah in kaznih v zvezi s pogojenostjo. |
Pogojenost je pomemben del SKP, zlasti glede njenih okoljskih in podnebnih elementov, vendar tudi v zvezi z vprašanji javnega zdravja in živali ter socialnimi pravicami delavcev v kmetijstvu . To pomeni, da bi bilo treba za zagotovitev učinkovitosti sistema pogojenosti izvajati kontrole in po potrebi uporabiti kazni. Da bi se omogočili enaki konkurenčni pogoji za upravičence v različnih državah članicah, bi bilo treba na ravni Unije uvesti določena splošna pravila o kontrolah in kaznih v zvezi s pogojenostjo. |
Obrazložitev
Pomembno je, da kmetije, ki prejemajo sredstva iz SKP, spoštujejo socialne pravice svojih delavcev.
Predlog spremembe 90
Člen 15(1)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
1. Kadar napovedi za financiranje intervencij in ukrepov v okviru navedene vmesne zgornje meje za posamezno proračunsko leto kažejo, da bodo veljavne letne zgornje meje presežene, Komisija določi prilagoditveno stopnjo za intervencije v obliki neposrednih plačil iz točke (c) člena 5(2) te uredbe in finančni prispevek Unije za posebne ukrepe iz točke (f) člena 5(2) te uredbe , ki se dodeli v skladu s poglavjem IV Uredbe (EU) št. 228/2013 in poglavjem IV Uredbe (EU) št. 229/2013 (v nadaljnjem besedilu: prilagoditvena stopnja). |
1. Kadar napovedi za financiranje intervencij in ukrepov v okviru navedene vmesne zgornje meje za posamezno proračunsko leto kažejo, da bodo veljavne letne zgornje meje presežene, Komisija določi prilagoditveno stopnjo za intervencije v obliki neposrednih plačil iz točke (c) člena 5(2) te uredbe in finančni prispevek Unije za posebne ukrepe iz točke (f) člena 5(2) te uredbe (v nadaljnjem besedilu: prilagoditvena stopnja). |
|
Komisija izvedbene akte, s katerimi določi prilagoditveno stopnjo, sprejme do 30. junija v koledarskem letu, za katerega se ta stopnja uporablja. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 101(2). |
Komisija izvedbene akte, s katerimi določi prilagoditveno stopnjo, sprejme do 30. junija v koledarskem letu, za katerega se ta stopnja uporablja. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 101(2). |
Obrazložitev
Iz prilagoditvene stopnje je treba izključiti neposredna plačila na podlagi programov možnosti za oddaljene in otoške regije (POSEI), saj je bila z Uredbo št. 228/2013 zanje že uvedena zgornja meja, tako da v okviru poročil o načrtovanju in izvrševanju ne morejo prispevati h kakršni koli prekoračitvi predvidenih odhodkov.
Predlog spremembe 91
Člen 32
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
Samodejna sprostitev prevzetih obveznosti za strateške načrte SKP |
Samodejna sprostitev prevzetih obveznosti za strateške načrte SKP |
||||
|
1. Komisija samodejno sprosti kateri koli del proračunske obveznosti za intervencije za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP, ki se ni uporabil za predhodno financiranje ali vmesna plačila ali ji zanj ni bila predložena nobena izjava o odhodkih, ki bi izpolnjevala zahteve iz člena 30(3) in se nanašala na odhodke, izvršene do 31. decembra drugega leta po letu proračunske obveznosti. |
1. Komisija samodejno sprosti kateri koli del proračunske obveznosti za intervencije za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP, ki se ni uporabil za predhodno financiranje ali vmesna plačila ali ji zanj ni bila predložena nobena izjava o odhodkih, ki bi izpolnjevala zahteve iz člena 30(3) in se nanašala na odhodke, izvršene do 31. decembra tretjega leta po letu proračunske obveznosti. |
||||
|
2. Del proračunskih obveznosti, ki je še odprt na zadnji datum za upravičenost odhodkov iz člena 80(3) Uredbe (EU) …/… [uredba o strateških načrtih SKP] in za katerega izjava o odhodkih ni bila predložena najpozneje v šestih mesecih po navedenem datumu, se samodejno sprosti. |
2. Del proračunskih obveznosti, ki je še odprt na zadnji datum za upravičenost odhodkov iz člena 80(3) Uredbe (EU) …/… [uredba o strateških načrtih SKP] in za katerega izjava o odhodkih ni bila predložena najpozneje v šestih mesecih po navedenem datumu, se samodejno sprosti. |
||||
|
3. V primeru sodnega postopka ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom se obdobje za samodejno sprostitev prevzete obveznosti iz odstavka 1 ali 2 za zneske za zadevne operacije prekine, in sicer za čas trajanja navedenega postopka ali navedene upravne pritožbe, če Komisija od države članice prejme utemeljeno uradno obvestilo do 31. januarja leta N + 3 . |
3. V primeru sodnega postopka ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom se obdobje za samodejno sprostitev prevzete obveznosti iz odstavka 1 ali 2 za zneske za zadevne operacije prekine, in sicer za čas trajanja navedenega postopka ali navedene upravne pritožbe, če Komisija od države članice prejme utemeljeno uradno obvestilo do 31. januarja leta N + 4 . |
||||
|
4. Pri izračunu zneskov obveznosti, ki so se samodejno sprostile, se ne upošteva naslednje: |
4. Pri izračunu zneskov obveznosti, ki so se samodejno sprostile, se ne upošteva naslednje: |
||||
|
|
Obrazložitev
Zaradi zapletenosti programa in vpletenih institucionalnih ravni je potrebna vrnitev na formulo N + 3.
COM(2018) 394 final
Predlog spremembe 92
Nova uvodna izjava za uvodno izjavo 38
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
Glede na vse šibkejši položaj proizvajalcev v prehranski verigi je potreben regulativni okvir, ki bo zagotovil združljivost SKP in politike konkurence, v skladu z določbami člena 42 Pogodbe glede prednosti ciljev SKP. |
Obrazložitev
Treba je spoštovati člen 42 Pogodbe.
Predlog spremembe 93
Nova uvodna izjava za uvodno izjavo 38
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
Glede na vse večja nihanja cen kmetijskih proizvodov in ob upoštevanju ocene instrumentov, izvedene v okviru zadnje reforme SKP, je treba revidirati ukrepe za preprečevanje motenj na trgu. |
Obrazložitev
Sektorske krize preveč škodijo kmetijam in proizvodnim regijam. Prispevajo k zmanjševanju števila kmetij in motivacije mladih kmetov, da bi začeli kmetovati, zato jih je treba obravnavati.
Predlog spremembe 94
Nova uvodna izjava za uvodno izjavo 38
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
Glede na vse večja nihanja na kmetijskih trgih in neravnovesje pri porazdelitvi dodane vrednosti med proizvajalci, predelovalci in distributerji, je treba bolje razumeti in predvidevati razvoj trgov. Kot podaljšek mehanizmov, uvedenih za več sektorjev, se za vsak sektor vzpostavijo evropske opazovalnice. Njihova naloga bo analizirati obseg proizvodnje, uvoza in izvoza ter cene, marže in stroške proizvodnje. V primeru motenj na trgu bodo alarmirale Evropsko komisijo, ki bo sprejela ukrepe za regulacijo proizvodnje, da bi znova uravnovesila trg, pri čemer bo še vedno spoštovala obveznosti iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije. |
Obrazložitev
Pomembno je imeti potrebne informacije za hiter in učinkovit odziv na motnje na trgu ter za zmanjšanje proračunskih izdatkov, ki so lahko – kot se od leta 2008 dogaja v mlečni industriji – zelo visoki, če EU ukrepa naknadno.
Predlog spremembe 95
Člen 1(4)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||||||||||||||
|
Uredba (EU) št. 1308/2013 se spremeni: […] |
Uredba (EU) št. 1308/2013 se spremeni: […] |
||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||
|
[…] |
[…] |
Obrazložitev
Predlog spremembe povzema uvodno izjavo 8 iz Uredbe št. 2016/791: višja stopnja pomoči se dodeli manj razvitim regijam, manjšim egejskim otokom in najbolj oddaljenim regijam glede na to, da so možnosti za diverzifikacijo kmetijstva tam omejene in je določene proizvode v teh regijah pogosto nemogoče zagotoviti.
Predlog spremembe 96
Člen 119
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||||||
|
Obvezne navedbe |
Obvezne navedbe |
||||||||||||
|
1. Označevanje in predstavitev proizvodov iz točk od 1 do 11, 13, 15, 16, 18 in 16 dela II Priloge VII, ki se tržijo v Uniji ali so namenjeni za izvoz, vsebujeta naslednje obvezne navedbe: |
1. Označevanje in predstavitev proizvodov iz točk od 1 do 11, 13, 15, 16, 18 in 16 dela II Priloge VII, ki se tržijo v Uniji ali so namenjeni za izvoz, vsebujeta naslednje obvezne navedbe: |
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
|
||||||||||||
|
|
|
Obrazložitev
Potrošniki imajo pravico do podrobnejših nalepk, tako kot pri drugih živilskih proizvodih, zlasti glede prehranske vrednosti in metod vinifikacije.
Predlog spremembe 97
Člen 152(1)a
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
Organizacije proizvajalcev |
Organizacije proizvajalcev |
||||
|
Z odstopanjem od člena 101(1) PDEU lahko organizacija proizvajalcev, ki je priznana v skladu z odstavkom 1 tega člena, načrtuje proizvodnjo, optimizira proizvodne stroške, daje na trg in se v imenu svojih članov pogaja za sklenitev pogodb o dobavi celotne ali dela skupne proizvodnje kmetijskih proizvodov svojih članov. Dejavnosti iz prvega pododstavka se lahko izvajajo: |
Organizacija proizvajalcev, ki je priznana v skladu z odstavkom 1 tega člena, lahko načrtuje proizvodnjo, optimizira proizvodne stroške, daje na trg in se v imenu svojih članov pogaja za sklenitev pogodb o dobavi celotne ali dela skupne proizvodnje kmetijskih proizvodov svojih članov. Dejavnosti iz prvega pododstavka se lahko izvajajo: |
||||
|
|
||||
|
|
Obrazložitev
Naloge in cilji organizacij, kot so določene v okviru SKP, ne sodijo v področje uporabe člena 101 PDEU (Sodišče Evropske unije, zadeva glede trga endivije). Prvi del stavka je torej nepotreben.
Predlog spremembe 98
Člen 209(1)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Izjeme za cilje SKP ter kmete in njihova združenja |
Izjeme za cilje SKP ter kmete in njihova združenja |
|
Člen 101(1) PDEU se ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 206 te uredbe, ki so potrebni za doseganje ciljev, določenih v členu 39 PDEU. |
Člen 101(1) PDEU se ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 206 te uredbe, ki so potrebni za doseganje ciljev, določenih v členu 39 PDEU. |
|
Člen 101(1) PDEU se ne uporablja za sporazume, odločitve in usklajena ravnanja kmetov, združenj kmetov, združenj takih združenj, organizacij proizvajalcev, priznanih po členu 152 te uredbe, ali združenj organizacij proizvajalcev, priznanih po členu 156 te uredbe, ki zadevajo proizvodnjo ali prodajo kmetijskih proizvodov ali uporabo skupnih objektov za skladiščenje, obdelavo ali predelavo kmetijskih proizvodov, razen če so ogroženi cilji iz člena 39 PDEU. |
Člen 101(1) PDEU se ne uporablja za sporazume, odločitve in usklajena ravnanja kmetov, združenj kmetov, združenj takih združenj, organizacij proizvajalcev, priznanih po členu 152 te uredbe, ali združenj organizacij proizvajalcev, priznanih po členu 156 te uredbe, ki zadevajo proizvodnjo ali prodajo kmetijskih proizvodov ali uporabo skupnih objektov za skladiščenje, obdelavo ali predelavo kmetijskih proizvodov, razen če so ogroženi cilji iz člena 39 PDEU. |
|
Ta odstavek se ne uporablja za sporazume, odločitve in usklajena ravnanja, ki določajo obveznost zaračunavanja enakih cen ali izključujejo konkurenco. |
|
Obrazložitev
V skladu s ciljem, da je treba dodano vrednost bolje porazdeliti po vsej prehranski verigi in v ta namen okrepiti vlogo proizvajalcev ter njihovih organizacij, je pomembno, da je ta odstavek mogoče uporabljati tudi za cenovna pogajanja.
Predlog spremembe 99
Člen 219(1)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Da se učinkovito in uspešno odzove na nevarnosti motenj na trgu, ki jih povzročijo znatna povišanja ali padci cen na notranjih ali zunanjih trgih ali drugi dogodki in okoliščine, ki močno motijo ali bi lahko močno motili trg, če obstaja verjetnost, da se bodo te razmere ali njihovi učinki na trg nadaljevali ali poslabšali, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi izvede ukrepe, ki so potrebni za obravnavo teh razmer na trgu, pri čemer je treba upoštevati vse obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, in pod pogojem, da vsi drugi ukrepi iz te uredbe niso zadostni. |
Da se učinkovito in uspešno odzove na nevarnosti motenj na trgu, ki jih povzročijo znatna povišanja ali padci cen na notranjih ali zunanjih trgih ali drugi dogodki in okoliščine, ki močno motijo ali bi lahko močno motili trg, če obstaja verjetnost, da se bodo te razmere ali njihovi učinki na trg nadaljevali ali poslabšali, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi izvede ukrepe, ki so potrebni za obravnavo teh razmer na trgu, pri čemer je treba upoštevati vse obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, in pod pogojem, da vsi drugi ukrepi iz te uredbe niso zadostni. |
|
Kadar v primerih nevarnosti motenj na trgu iz prvega pododstavka tega odstavka to zahtevajo izredno nujni razlogi, se za delegirane akte, sprejete na podlagi prvega pododstavka tega odstavka, uporablja postopek iz člena 228. |
Kadar v primerih nevarnosti motenj na trgu iz prvega pododstavka tega odstavka to zahtevajo izredno nujni razlogi, se za delegirane akte, sprejete na podlagi prvega pododstavka tega odstavka, uporablja postopek iz člena 228. |
|
Ti izredno nujni primeri lahko vključujejo potrebo po takojšnjem ukrepanju za odpravo ali preprečitev motenj na trgu, ko se nevarnost motenj na trgu pojavi tako hitro ali nepričakovano, da je za učinkovito in uspešno odpravo nastalih razmer potrebno takojšnje ukrepanje, ali ko bi se z ukrepanjem preprečilo, da se takšna nevarnost motenj na trgu uresniči, nadaljuje ali razvije v resnejšo ali daljšo motnjo, ali ko bi se zaradi zavlačevanja s takojšnjim ukrepanjem lahko pojavile ali poslabšale motnje ali bi bilo pozneje treba sprejeti povečano število ukrepov za odpravo nevarnosti ali motnje ali bi to ogrozilo proizvodnjo ali poslabšalo tržne pogoje. |
Ti izredno nujni primeri lahko vključujejo potrebo po takojšnjem ukrepanju za odpravo ali preprečitev motenj na trgu, ko se nevarnost motenj na trgu pojavi tako hitro ali nepričakovano, da je za učinkovito in uspešno odpravo nastalih razmer potrebno takojšnje ukrepanje, ali ko bi se z ukrepanjem preprečilo, da se takšna nevarnost motenj na trgu uresniči, nadaljuje ali razvije v resnejšo ali daljšo motnjo, ali ko bi se zaradi zavlačevanja s takojšnjim ukrepanjem lahko pojavile ali poslabšale motnje ali bi bilo pozneje treba sprejeti povečano število ukrepov za odpravo nevarnosti ali motnje ali bi to ogrozilo proizvodnjo ali poslabšalo tržne pogoje. |
|
Za odpravo motenj na trgu ali njihove nevarnosti se lahko na podlagi takih ukrepov v potrebnem obsegu in za potreben čas razširijo ali spremenijo področje uporabe, trajanje ali drugi vidiki drugih ukrepov, določenih v tej uredbi, ali določijo izvozna nadomestila ali delno oziroma v celoti opusti uporaba uvoznih dajatev, po potrebi tudi za nekatere količine ali obdobja. |
Za odpravo motenj na trgu ali njihove nevarnosti se lahko na podlagi takih ukrepov v potrebnem obsegu in za potreben čas razširijo ali spremenijo področje uporabe, trajanje ali drugi vidiki drugih ukrepov, določenih v tej uredbi, ali delno oziroma v celoti opusti uporaba uvoznih dajatev, po potrebi tudi za nekatere količine ali obdobja. |
Obrazložitev
Izvozna pomoč ni sprejemljiva za tretje države in davkoplačevalce stane več kot pa preprečevanje kriz.
Predlog spremembe 100
Za členom 219(4) se doda nov člen
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||||||||
|
|
Če tržna cena pade pod določen prožen prag, ki je indeksiran na podlagi povprečnih stroškov proizvodnje in ga je določila evropska opazovalnica trga za zadevni sektor, Evropska komisija ob upoštevanju stanja na trgu in v zadevnem sektorju uvede pomoč proizvajalcem v zadevnem sektorju, ki v določenem obdobju prostovoljno zmanjšajo dobavo v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta.
|
Obrazložitev
EU potrebuje orodja, s katerimi lahko v primeru motenj na trgu ureja obseg proizvodnje in ki učinkujejo hitro, ne obremenjujejo preveč proračuna EU, proizvajalcem pa omogočajo, da jim ni treba več prodajati z izgubo in da imajo zagotovljeno preživetje. Tako bo sektor privlačen za mlade.
Predlog spremembe 101
Člen 226
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||||||||||||
|
|
Okvir smotrnosti 1. Komisija vzpostavi okvir smotrnosti, ki omogoča poročanje, spremljanje in ocenjevanje uspešnosti načrta za krizno upravljanje med njegovim izvajanjem. 2. Okvir smotrnosti vsebuje naslednje elemente:
3. Cilji okvira smotrnosti so:
|
Obrazložitev
Komisija bi morala za poročanje Evropskemu parlamentu in Svetu opredeliti svojo strategijo za obvladovanje kriz. Pojasnitev njene strategije je nujen pogoj, da bi lahko države članice določile svoje prednostne naloge.
Predlog spremembe 102
Člen 226
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
Načrt za krizno upravljanje 1. Komisija pripravi načrt za krizno upravljanje za izvajanje pomoči Unije, ki se financira iz EKJS, da bi se omogočilo doseganje ciljev SKP, določenih v členu 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti cilja stabilizacije trgov. 2. Komisija na podlagi poročila o opredelitvi različnih vrst kriz iz člena 225(c) in ocenjevalnih del, opravljanih zlasti v zvezi s prvim stebrom skupne kmetijske politike, opredeli strategijo posredovanja za vsako vrsto krize. Izvede se analiza SWOT za vsako od orodij za upravljanje trgov, opredeljenih v tej uredbi, da bi se opredelile mogoče sinergije med različnimi orodji. 3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, da bi lahko določila količinske ciljne vrednosti in mejnike za prispevek orodij iz te uredbe k uresničevanju ciljev iz člena 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisija najpozneje do 1. januarja 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži predlog načrta za krizno upravljanje. Na podlagi tega države članice svoje strateške načrte v zvezi s SKP predložijo Komisiji. 4. Načrt za krizno upravljanje zajema obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 z določbo o vmesni reviziji 30. junija 2024, s katero se splošna usklajenost s strateškimi načrti držav članic optimizira za večjo učinkovitost pri uporabi javnih sredstev in za večjo dodano vrednost Unije. |
Obrazložitev
Komisija bi morala za poročanje Evropskemu parlamentu in Svetu opredeliti svojo strategijo za obvladovanje kriz. Pojasnitev njene strategije je nujen pogoj, da bi lahko države članice določile svoje prednostne naloge.
Predlog spremembe 103
Člen 4
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||||||
|
Sprememba Uredbe (EU) št. 228/2013 |
Sprememba Uredbe (EU) št. 228/2013 |
||||||||||||
|
V členu 30 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim: |
V členu 30 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim: |
||||||||||||
|
„2. Unija v vsakem proračunskem letu financira ukrepe iz poglavij III in IV, in sicer letno največ do naslednjih zneskov: |
„2. Unija v vsakem proračunskem letu financira ukrepe iz poglavij III in IV, in sicer letno največ do naslednjih zneskov: |
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
3. Zneski za posamezno proračunsko leto za financiranje ukrepov iz poglavja III ne smejo presegati naslednjih zneskov: |
3. Zneski za posamezno proračunsko leto za financiranje ukrepov iz poglavja III ne smejo presegati naslednjih zneskov: |
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
[…]“ |
[…]“ |
Obrazložitev
Nesprejemljivo je, da se sredstva za programe možnosti za oddaljene in otoške regije (POSEI) zmanjšajo za 3,9 %, glede na pozitivne ocene, ki jih je prejela pobuda, in na zavezo o ohranitvi ravni financiranja, ki jo je sprejela Evropska komisija. Nujno je, da najbolj oddaljene regije prejmejo vsaj enaka proračunska sredstva, kot so jih deležne v sedanjem programskem obdobju.
II. POLITIČNA PRIPOROČILA
EVROPSKI ODBOR REGIJ
|
1. |
poziva EU, naj SKP postane konkurenčna, sodobna, pravična, trajnostna in solidarna kmetijska politika v korist kmetov, regij, potrošnikov in državljanov; |
|
2. |
poudarja, da mora biti SKP ustrezno financirana, zato nasprotuje zmanjšanju sredstev EU za SKP po letu 2020; ocenjuje, da bi bilo mogoče sredstva iz proračuna za SKP, če bo zmanjšan, bolje izkoristiti s pravičnejšo porazdelitvijo neposrednih plačil; |
|
3. |
zavrača predlagano 28-odstotno zmanjšanje proračuna za razvoj podeželja, ki je v nasprotju s ciljem teritorialne kohezije EU; |
|
4. |
poziva k ponovni vključitvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skupni strateški okvir; |
|
5. |
ponovno poudarja potrebo po večji sinergiji med Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja, da bi olajšali inovacije in v kmetijstvu spodbudili oblikovanje inovativnih proizvodnih verig; |
|
6. |
priporoča sprejetje agende za podeželska in primestna območja in povečanje skupnih sredstev za razvoj podeželja, da bodo vse evropske politike prispevale k doseganju ciljev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; poudarja, da je vloga SKP pomagati zadržati prebivalstvo na podeželju; |
|
7. |
ocenjuje, da bi prenos prevelikega dela pristojnosti na države članice prek nacionalnih strateških načrtov lahko pripeljal do vrnitve odgovornosti za SKP na nacionalno raven, kar bi povzročilo tudi izkrivljanje konkurence; potrebna je zadostna prožnost, da se zagotovi lokalni pristop, prilagojen posebnim potrebam in značilnostim kmetijskih območij; |
|
8. |
poziva, naj se v uredbo vključijo tudi količinsko opredeljeni in merljivi skupni evropski cilji za nacionalne strateške načrte; |
|
9. |
poziva, naj imajo regije ključno vlogo pri upravljanju strateških načrtov, zlasti pri drugem stebru; |
|
10. |
opozarja, da je tržna ureditev učinkovitejša in cenejša od naknadnega uvajanja ukrepov; |
|
11. |
se zavzema za vzpostavitev prostovoljnih instrumentov za obvladovanje kriz, ki temeljijo na upravljanju obsegov proizvodnje; |
|
12. |
poziva k vzpostavitvi sektorskih operativnih programov na evropski ravni namesto na ravni držav članic, da bi preprečili izkrivljanja med državami članicami in sektorji; |
|
13. |
poziva države članice, naj vzpostavijo stroga evropska merila za opredelitev aktivnih kmetov; |
|
14. |
predlaga popolno konvergenco neposrednih plačil med državami članicami čim prej, najpozneje pa do leta 2027; |
|
15. |
predlaga, da se notranja konvergenca v državah in regijah, v katerih še ni dosežena, postopno povečuje, pri tem pa posebej podprejo regije z neugodnimi razmerami, dokler ne bo leta 2026 dosežena popolna konvergenca; |
|
16. |
podpira predlog za omejitev neposrednih plačil in predlaga, da se upošteva največ 50 % stroškov za zaposlene, da se tako uskladita učinkovitost zgornje meje in upoštevanje dela; |
|
17. |
podpira uvedbo obveznega prerazporeditvenega plačila in predlaga, da se njegov obseg razširi na najmanj 30 % sredstev iz prvega stebra; |
|
18. |
ker se mladi le stežka odločajo za poklic kmeta, predlaga, da je bonus za mlade kmete v državah članicah obvezen; |
|
19. |
predlaga ohranitev zgornje meje za vezana plačila, tj. 13 % (+ 2 % za beljakovinske rastline) nacionalnih sredstev, da se prepreči opuščanje kmetijske dejavnosti na podeželskih območjih, okrepi prehranska samozadostnost EU, zagotovi izključna usmeritev v trajnostne proizvode in trajnostne načine proizvodnje ter izključi proizvodnja biogoriv in nekaterih drugih neprednostnih proizvodov; |
|
20. |
se zavzema za uvedbo obveznosti držav članic, da malim kmetom nudijo posebno pomoč, ter za prilagoditev opredelitve malega kmeta, zneska pomoči in obsega finančnih sredstev; |
|
21. |
je naklonjen uporabi pogojenosti pri vseh osnovnih plačilih in njeni razširitvi, da bi se vključilo tudi letno kolobarjenje; |
|
22. |
poziva k razširitvi pogojenosti, da bi vključevala tudi spoštovanje pravic delavcev v kmetijstvu in predpisov o dobrobiti živali; |
|
23. |
predlaga, da se obnovi obveznost ohranitve najmanj 7 % neproizvodnih območij z ekološkim pomenom na kmetijo; |
|
24. |
se strinja z načelom ekoshem in predlaga, da se jim nameni najmanj 30 % nacionalnega proračuna za plačila; |
|
25. |
predlaga, da vsak nacionalni strateški načrt doseže minimalni 40-odstotni prag celotnega proračuna SKP za okoljske in podnebne cilje; |
|
26. |
izraža upanje, da se ohranijo sedanje stopnje sofinanciranja v okviru drugega stebra, pri čemer je ta stopnja 80-odstotna za naslednje štiri ukrepe: kmetijsko-okoljske ukrepe, ekološko kmetovanje, Natura 2000 in ukrepe sodelovanja; |
|
27. |
nasprotuje možnosti prenosa sredstev z drugega na prvi steber, ki je v nasprotju z interesi podeželskih območij, in podpira obratni prenos; |
|
28. |
poziva Komisijo, naj vzpostavi popolnoma delujoč sistem za spremljanje za redno zbiranje posodobljenih izmerjenih podatkov o ostankih pesticidov v okolju (zlasti v tleh in vodi), ki bi lahko temeljil na uspešnih izkušnjah s statističnim raziskovanjem rabe in pokrovnosti tal (projekt LUCAS); |
|
29. |
ocenjuje, da je zavarovanje dohodka drag instrument, ki ni res prilagojen malim in srednjim kmetijam ter ne more nadomestiti ureditve trga in podpore prehodu na bolj odporne in avtonomne proizvodne sisteme; |
|
30. |
predlaga, da bi moralo biti dodeljevanje nepovratnih sredstev za naložbe, za katere je potreben velik del proračuna drugega stebra, odvisno od presoje vplivov teh naložb na okolje in omejeno na 10 % proračuna drugega stebra; |
|
31. |
predlaga, da bi moralo biti nadomestilo za stalne naravne ovire obvezno za države članice, kjer bi lahko veljalo, da se tako podpre ohranitev kmetijstva na območjih z neugodnimi razmerami in ovirami; |
|
32. |
podpira ohranitev 5-odstotnega praga za programe Leader, ki omogoča razvoj lokalnih teritorialnih pobud; |
|
33. |
predlaga uvedbo obveznosti, da države članice v svoje načrte za razvoj podeželja vključijo ukrepe v korist kratkih dobavnih verig, ekoloških in lokalnih obratov javne prehrane, verig z znaki kakovosti, gorskega kmetijstva, usposabljanja glede ekološke predelave ter agroekologije in kmetijsko-gozdarskega sistema; |
|
34. |
predlaga, da se v okviru raziskovalnega programa Obzorje 2020 (in programa, ki ga bo nasledil) na področju kmetijstva da prednost raziskavam v zvezi z načini proizvodnje v agroekologiji in v kmetijsko-gozdarskem sistemu, pri čemer se zlasti podprejo skupne raziskave kmetov in raziskovalcev; |
|
35. |
priporoča tudi podporo socialnih in gospodarskih inovacij s spodbujanjem „pametnih vasi“. |
V Bruslju, 5. decembra 2018
Predsednik Evropskega odbora regij
Karl-Heinz LAMBERTZ
(1) Uredba Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (UL L 160, 26.6.1999, str. 80).
(2) Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).
(1) Uredba Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (UL L 160, 26.6.1999, str. 80).
(2) Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).