Mnenje Evropskega odbora regij – Modeli lokalne odgovornosti za energijo in vloga lokalnih energetskih skupnosti pri energetskem prehodu v Evropi

(2019/C 86/05)

Poročevalka: Mariana GÂJU (RO/PES), županja občine Cumpăna (okrožje Constanţa) Referenčni dokument: pisno zaprosilo avstrijskega predsedstva

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Glavne ugotovitve

1.

priznava, da ima energetski sektor pomembno vlogo v gospodarskem in družbenem razvoju in da so kakovost življenja državljanov, gospodarska rast in konkurenčnost gospodarstva držav odvisni od oskrbe z energijo po dostopnih cenah, ki minimalno vpliva na okolje;

2.

potrjuje, da je energija pomemben dejavnik gospodarstva lokalnih skupnosti, saj sodi med proizvodne stroške lokalne industrije in storitev, vpliva pa tudi na kupno moč gospodinjstev; zagotavljanje energetskih storitev pomeni zadovoljevanje potreb glede ogrevanja, tople vode, klimatskih naprav, priprave in shranjevanja živil, dostopa do informacij itd.;

3.

poudarja, da so ustanovitelji pobud skupnosti, ki izkoriščajo lokalne sodelovalne rešitve, lahko fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, mala podjetja ali lokalne skupnosti, ter tudi gospodinjstva, ki lahko delujejo samostojno ali v okviru neke organizacije; lokalne energetske skupnosti (LES) imajo lahko pomembno vlogo pri energetskem prehodu in spodbudijo razvoj trajnostnih energetskih tehnologij, ki koristijo lokalnim skupnostim in celotni Evropski uniji;

4.

opozarja, da se bo – četudi delno – prevzemanje nadzora lokalnih upravnih organov nad energetskimi sistemi začelo uresničevati z vračanjem pod pristojnost občin, decentralizacijo storitev in participativnim upravljanjem v obliki partnerstev ali energetskih zadrug, ki se dokazujejo s krepitvijo državljanskih pobud na področju energetike;

5.

ugotavlja, da ima lahko organizacijska struktura energetskih pobud skupnosti med drugim pravno obliko partnerstev z lokalnimi oblastmi (vključno z javno-zasebnimi partnerstvi), zadrug, skladov skupnosti, družb z omejeno odgovornostjo, nepridobitnih podjetij v rokah uporabnikov, nepremičninskih združenj ali občinskega lastništva;

6.

opozarja, da je takšna lokalna energetska skupnost lahko učinkovit način upravljanja z energijo na ravni skupnosti, torej proizvodnje, distribucije in porabe električne energije ali kar zadeva ogrevanje in hlajenje (v mestih), s povezavo na sisteme lokalne distribucije ali brez nje;

7.

ocenjuje, da bi te energetske skupnosti lahko bile vzvod, s katerim bi pritegnili državljane v proces energetskega prehoda in s tem trajnostnega gospodarstva, da bi se torej olajšalo uvajanje trajnostnih energetskih tehnologij, ki prinašajo prednosti za lokalne skupnosti, ter prevzela odgovornost glede ogljičnega odtisa;

8.

spominja, da sodi lokalna odgovornost za energijo v okvir političnega angažmaja za energetski prehod, skupaj s sistemom posebnih politik za razvoj obnovljivih virov energije na vseh ravneh upravljanja;

9.

izraža zadovoljstvo, da bodo vzpostavitev in delovanje lokalnih energetskih skupnosti ter njihov dostop do trga energije potekali v pravnem in regulativnem okviru, ki se pripravlja za delovanje na ravni EU; opozarja, da je pomembno zagotoviti varnost z jasnimi opredelitvami in pravili ter s tem zagotoviti tudi, da imajo lahko lokalne energetske skupnosti pozitivno vlogo v pravičnem energetskem prehodu, in poziva države članice, naj izkoristijo ves njihov potencial. To vključuje potrebo, da imajo dostop do finančnih instrumentov in/ali mehanizmov partnerstva, s ciljem zmanjšanja tveganja, povezanega z naložbami v lokalne energetske skupnosti, ter odpravljanja morebitnega negativnega odnosa do njih;

10.

opozarja, da želi energetska zadruga (pravna oblika organizacijske strukture – pobuda skupnosti), ki je edinstven model lastništva z ekonomskega in pravnega vidika, ustvariti koristi na lokalni ravni in da lahko zagotavlja storitve v energetskem sektorju, kot so proizvodnja energije iz lastnih/tujih obnovljivih virov za lastno porabo ali prodajo, posedovanje in izkoriščanje sistemov za skladiščenje, mikroomrežij in distribucijske infrastrukture ter izvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost;

11.

ocenjuje, da lahko energetska zadruga prispeva k decentralizaciji, odpiranju in demokratizaciji energetskih sistemov in tako pozitivno vpliva na trajnost lokalnega socialno-ekonomskega razvoja, hkrati pa lahko prispeva tudi k boju proti energijski revščini in spodbudi ustvarjanje delovnih mest v skupnosti;

12.

ugotavlja, da večina držav članic spodbuja izkoriščanje obnovljivih virov energije s shemami podpore na podlagi lokalnih in regionalnih posebnosti. Nekatere države zagotavljajo prednostni dostop do omrežja za energijo iz obnovljivih virov, druge pa omogočajo dostop po razumnih pogojih. Poleg tega obstajajo različne možnosti za podporo in poenostavitev upravnega postopka za odobritev obratov majhne zmogljivosti za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, vendar v okviru regionalnega in nacionalnega načrtovanja programov;

13.

priporoča racionalizacijo različnih shem nacionalne pomoči, kolikor je le mogoče na evropski ravni, da bi te zagotovo lahko prispevale k doseganju ciljev trajnostnega razvoja, Pariškega sporazuma in evropske energetske unije;

14.

priznava, da je treba izboljšati politiko, da bi lahko v čim večji meri učinkovito izkoriščali biomaso, ki prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov; priporoča spodbujanje optimalne uporabe odpadkov biomase iz vseh gospodarskih in družbenih sektorjev za srednjeročno in dolgoročno proizvodnjo energije;

15.

priporoča, da se nadalje razvijeta povezana politični in zakonodajni okvir za preoblikovanje energetske infrastrukture, da bi razširili medsebojne lokalne, regionalne in čezmejne povezave, zagotovili večje možnosti skladiščenja energije ter pametna omrežja za upravljanje povpraševanja za oskrbo z energijo v sistemu s pomembnim deležem energije iz obnovljivih virov;

Sklepi in priporočila

16.

se zavzema za to, da bi odgovornost za energijo na lokalni ravni postala dejstvo, in sicer po zaslugi oblikovanja ustreznih politik za energijo iz obnovljivih virov in energetski prehod, ki bi zagotovile mehanizme finančne podpore za energijo iz obnovljivih virov;

17.

poziva k večjemu usklajevanju regionalnih in energetskih politik EU in držav članic, da se izkoristijo občutne koristi, ki bi jih trajnostnemu regionalnemu razvoju lahko prinesel prehod na energijo iz obnovljivih virov, kot sta decentralizacija energetskih sistemov in manjša odvisnost od (predvsem uvoženih) fosilnih goriv;

18.

se zavzema za sprejetje pravil, ki bodo zajamčila nediskriminatoren dostop lokalnim energetskim skupnostim do trga, da se jih spodbudi s politikami in zakonodajo, ki priznavajo njihovo vlogo in posebne potrebe, vzpostavijo politike/pravila, ki spodbujajo lokalno/regionalno sodelovanje, uvedejo poenostavljeni in sorazmerni regulativni in upravni postopki ter da se olajša dostop do tehničnih in ekonomskih informacij, smernic in financiranja;

19.

poziva države članice EU, naj predlagajo in vzpostavijo različne skupne oblike lokalne odgovornosti za energijo, saj se lokalne energetske skupnosti v nekaterih državah članicah pri delovanju in uresničevanju rezultatov na lokalni ravni soočajo z izzivi, kot so neskladni in nenavadni predpisi, ki se pojavljajo z razvojem trga, pomanjkljive nacionalne strategije in programi pomoči za lokalne ali regionalne energetske skupnosti ter zapletenost upravnega in regulativnega okvira za nove udeležence na trgu energije;

A.    Priporočila za odločevalce na ravni EU

20.

priznava, da mora evropska zakonodaja določati enake pogoje in minimalne zahteve za spodbujanje lokalne energetske skupnosti, saj bo EU tako lahko postala vzor na tem področju;

21.

priporoča, da se politični instrumenti na ravni EU in nacionalna zakonodaja za prenos/dopolnitev zakonodaje EU zastavijo tako, da bodo pozitivno učinkovali na razvoj lokalnih energetskih skupnosti, vključno z energetskimi zadrugami;

22.

priporoča, naj prenos opredelitev „skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov“ in „lokalne energetske skupnosti“ oziroma drugih tehničnih poimenovanj, kot so občinsko energetsko podjetje, zadruga, združenje itd., v zakonodajo držav članic poteka konstruktivno in učinkovito, da bi tem organizacijam zagotovili dostop do trga z energijo in ustrezno upoštevali njihove potrebe, tudi glede pomoči in, če je potrebno, dodatnih spodbud;

Ohranitev stabilnega političnega okolja za spodbujanje energije iz obnovljivih virov

23.

ugotavlja, da je lokalna energetska skupnost pogosto povezana s proizvodnjo, dobavo, distribucijo in porabo energije iz obnovljivih virov;

24.

ugotavlja, da se lokalne energetske skupnosti pri iskanju financiranja in upravljanju tveganja pri svojih dejavnostih sistematično opirajo na instrumente javne podpore za energijo iz obnovljivih virov; odločevalci EU pa so nakazali, da bodo mehanizmi podpore, ki ne temeljijo na premijah in niso odvisni od trga (npr. pavšalne tarife), opuščeni;

25.

se zaveda, da utegne prehod na sheme pomoči in razpise za zbiranje ponudb, ki bodo temeljili na trgu, zmanjšati finančne vire, ki so na voljo lokalnim energetskim skupnostim, in jih celo izključiti s trga, če bodo postopki oddaje javnih naročil vsebovali zapletene zahteve;

26.

se strinja, da vzpostavitev posebnih mehanizmov podpore ostaja v pristojnosti vsake države člane in da zakonodaja in politike EU ne omejujejo podpore, ki jo je v državah članicah deležna energija iz obnovljivih virov prek finančnih ukrepov, ne glede na to ali ti temeljijo na trgu ali od njega niso odvisni;

Vzpostavitev pravil energetskega trga, s katerimi bomo podprli prehod pri vseh elementih energetskega sistema

27.

poziva, naj maloprodajni trgi z električno energijo postanejo bolj dinamični in konkurenčni, in poudarja, da je pomembno nadzirati stopnjo koncentracije trga z električno energijo na debelo in na drobno ter ekonomsko in finančno moč in vpliv različnih tržnih akterjev, če naj porabniki energije uživajo koristi liberalizacije energetskega trga, lokalne energetske skupnosti pa prispevajo k bolj raznolikemu in prožnemu trgu;

28.

ocenjuje, da bi bilo zelo koristno, da se v okviru izboljšanja sedanjega zakonodajnega okvira EU s predlogi iz novega zakonodajnega svežnja o čisti energiji, vključno s predlogi iz nove direktive o notranjem trgu z energijo, priznata vloga in sodelovanje lokalnih energetskih skupnosti v delovanju energetskega sistema, saj so proizvajalke, distributerke in porabnice energije, ter da pravila zajamejo tudi vrsto storitev, ki jih opravljajo lokalne energetske skupnosti, kot so energetska učinkovitost, skladiščenje energije, upravljanje lokalnih distribucijskih mrež in storitve za izravnavo energetskega sistema;

29.

priporoča, da se pravila in upravni postopki, ki veljajo za male proizvajalce energije iz obnovljivih virov in za lokalne energetske skupnosti, poenostavijo, da upravna bremena ter eksplicitni in implicitni stroški ne bi diskriminirali teh udeležencev na trgu, ki so v splošnem energetske družbe drugačne narave;

30.

ocenjuje, da pravila in predpisi ne smejo omejevati možnosti imetnikov malih zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ali lokalnih energetskih skupnosti, da svojo proizvodnjo združujejo in dobavljajo energijo, podobno kot specializirana podjetja, tudi z inovativnimi pobudami, kot so virtualne elektrarne;

Zagotavljanje doslednosti in skladnosti različnih politik

31.

se zavzema za to, da bi določbe različnih zakonodajnih aktov EU obravnavale in spodbujale lokalne energetske skupnosti na skladen način, ki bi upošteval koncepta „lokalne energetske skupnosti“ in „skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov“;

B.    Priporočila za odločevalce na nacionalni ravni

32.

toplo priporoča nagel prenos zakonodaje EU in izvajanje skupne energetske politike; odločevalci na nacionalni ravni bi morali opredeliti nacionalne cilje in posebne spodbujevalne ukrepe za lokalno energetsko skupnost;

Priznavanje vloge in posebnih potreb lokalnih energetskih skupnosti v ustrezni nacionalni zakonodaji in politikah

33.

ugotavlja, da so v predlogih iz zakonodajnega svežnja o energiji na splošno, posebej pa čisti energiji, poudarjeni ukrepi za priznavanje vloge lokalnih energetskih skupnosti v energetskem prehodu na ravni EU, zato bi morale tudi države članice sprejeti podobne predpise glede teh skupnosti, ki pa vseeno upoštevajo posebne nacionalne potrebe;

Oblikovanje politik in pravil za spodbujanje lokalnih energetskih skupnosti in lokalnega sodelovanja

34.

poziva odločevalce na nacionalni ravni, naj čimprej oblikujejo dostopne politike/pravila za spodbujanje lokalnih energetskih skupnosti. Ta pravila bi lahko: (a) zagotovila, da imajo mali proizvajalci zajamčen dostop do trga z energijo in posebne infrastrukture; (b) na lokalni ravni spodbujala energetske projekte malih lokalnih in regionalnih proizvajalcev;

35.

poudarja, da bi bilo zaželeno opredeliti pravila glede potencialnih prednosti, da bi zagotovili, da ostajajo na ravni lokalne skupnosti in, bolj kot delničarjem v projektih, koristijo socialno-ekonomskemu razvoju skupnosti;

36.

priznava, da je mogoče z nacionalnimi politikami spodbujati trajnostni razvoj in okoljevarstvene vidike energetskih projektov skupnosti, saj se lahko ponudijo finančne spodbude (na primer davčne olajšave, pomoč za naložbe) ali znižanje računov za energijo in morda predvidijo dodatne spodbude za samostojne projekte ali projekte s številnimi storitvami in prednostmi;

Sprejetje poenostavljenih regulativnih in upravnih postopkov, ki so prilagojeni lokalnim energetskim skupnostim

37.

se zavzema za uvedbo obveznosti glede vzpostavitve enotnega okenca za postopke potrjevanja in odobritve projektov, ki jih predlaga nova direktiva o energiji iz obnovljivih virov, ki državam članicam daje ustrezen okvir za prilagojene rešitve na nacionalni in lokalni ravni;

Zajamčen dostop lokalnih energetskih skupnosti do tehničnih informacij, smernic in financiranja

38.

priznava, da so projekti lokalnih energetskih skupnosti in energetskih zadrug izkoristili možnosti financiranja v okviru javnih programov pomoči, sredstev iz naslova pobud EU ali komercialnih bank;

39.

priporoča, da se na nacionalni ravni vzpostavijo posebni režimi finančne pomoči za lokalne energetske skupnosti, zlasti v fazi načrtovanja in zagona projektov (npr. preoblikovanje subvencij v posojila, jamstva ali možnosti posojil z manjšimi stroški ipd.), in sicer s poenostavitvijo dostopa do tehničnih informacij in smernic glede zagona, financiranja in izvajanja projektov skupnosti;

C.    Priporočila za lokalne in regionalne oblasti

Sprejetje lokalnih politik za razvoj lokalnih energetskih skupnosti

40.

poudarja, da lahko lokalne in regionalne oblasti dopolnijo politike EU in držav članic s sprejetjem dodatnih ciljev glede prispevka lokalnih energetskih skupnosti k uresničevanju lokalnih ciljev na področju energetike; številna mesta na primer sodelujejo v pobudi Konvencije županov, ki je opredelila lokalne načrte glede trajnostnih ukrepov na področju energije in podnebja;

41.

poziva lokalne in regionalne oblasti, naj popišejo lokalne/regionalne energetske skupnosti, ki lahko prispevajo k uresničevanju lokalnih energetskih ciljev in ciljev na področju socialne politike, ter opredelijo mehanizme podpore za njihov razvoj in svetovanje, če je to potrebno in se lahko doseže brez diskriminacije;

Analiza možnosti vzpostavitve partnerstva z lokalnimi energetskimi skupnostmi ali oblikovanja lokalne energetske skupnosti

42.

ocenjuje, da lahko lokalne in regionalne oblasti za okrepitev prispevka lokalnih energetskih skupnosti pri uresničevanju lokalnih ciljev politike vzpostavijo partnerstva z obstoječimi skupnostmi ali v sodelovanju z lokalnimi prebivalci vzpostavijo nove skupnosti;

43.

poudarja, da so lokalne energetske skupnosti in lokalne oblasti partnerji, ki se dopolnjujejo: lokalne in regionalne oblasti namreč zagotavljajo okvir za projekte proizvodnje energije iz obnovljivih virov, upravno pomoč in preferencialne tarife, lokalna energetska skupnost pa je odgovorna za tehnično znanje ter ekonomsko in finančno pomoč pri izvajanju projektov;

44.

ocenjuje, da imajo lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo pri energetskem prehodu, in sicer s prevzemanjem odgovornosti glede lokalnega omrežja za distribucijo energije, ki ga posedujejo ali upravljajo specializirane družbe za javne storitve na energetskem področju; lokalne in regionalne oblasti imajo osrednjo vlogo pri ozaveščanju državljanov glede možnosti sodelovanja v energetskem sektorju na lokalni ravni ter pri posredovanju ustreznih informacij o tem.