Mnenje Evropskega odbora regij – Širitveni sveženj 2018

(2019/C 86/02)

Poročevalec: Franco IACOP (IT/PES), član deželnega sveta, Furlanija – Julijska krajina Referenčni dokument: Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2018 COM(2018) 450 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Uvod

1.

z zanimanjem sprejema novo zavezo Komisije glede širitve EU, ki izhaja ne samo iz obravnavanega sporočila COM(2018) 450 final, temveč tudi iz strateškega dokumenta o Zahodnem Balkanu, objavljenega februarja 2018, (glej mnenje OR 2018/00065) in odločitve o hitrem začetku zakonodajnega pregleda za Albanijo in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, potem ko se je Svet pozitivno odzval glede sprejetja odločitve o začetku pogajanj junija 2019, na podlagi ocenjevalnega poročila Evropske komisije in pod pogojem, da je bil dosežen potreben napredek;

2.

poudarja, da mora širitveni proces ostati prednostnega pomena za EU, in se strinja s Komisijo glede zahteve, da so v jedru tega procesa še vedno pravna država, pravosodje, temeljne pravice ter spoštovanje in varstvo manjšin;

3.

opozarja, da je udeležba regionalnih in lokalnih oblasti v tem procesu nepogrešljiva, ter države kandidatke (Albanijo, nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Črno goro, Srbijo in Turčijo) ter potencialni državi kandidatki (Bosno in Hercegovino ter Kosovo (*1)) poziva k okrepitvi strategij za decentralizacijo uprave ob doslednem upoštevanju načela subsidiarnosti;

4.

ceni dejstvo, da sta obe predsedstvi Sveta leta 2018 Zahodni Balkan uvrstili med prednostne naloge svojega šestmesečnega predsedovanja; čestita za organizacijo vrha v Sofiji in upa, da bo ob tej priložnosti podpisana izjava naglo prerasla v konkretne pobude;

5.

obžaluje, da države Zahodnega Balkana počasneje izvajajo reformne ukrepe, usmerjene k pristopu k EU, in da se to kaže tudi v širjenju dvomov in skeptičnosti državljanov;

6.

je razočaran nad dogajanjem v Turčiji pred junijskimi volitvami in po njih, ki je povzročilo postopno spodkopavanje spoštovanja vrednot in načel pravne države, zato se možnosti Zahodnega Balkana in Turčije za vstop v EU zdaj razlikujejo;

7.

zaupa, da bo nov zagon, ki ga utegne nova strategija Komisije pomeniti za Zahodni Balkan (in posredno tudi Turčijo), pomenil nov začetek celotnega procesa;

8.

upa, da bo nova dinamika evropskega teritorialnega sodelovanja, opisana v nedavnih zakonodajnih predlogih Komisije na področju kohezije (Interreg) in širitve (IPA III), spodbudila tesno sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi držav članic ter držav kandidatk in potencialnih kandidatk;

9.

poudarja, da je in da mora ostati spoštovanje københavnskih meril v njihovem najširšem pomenu temeljni kriterij za ocenjevanje ustreznosti držav kandidatk, da postanejo države članice EU;

10.

zagotavlja, da je povsem na razpolago za sodelovanje z drugimi institucijami EU, da bi tako podprli priprave držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk na pristop v prihodnosti;

11.

je prepričan, da bo novi sporazum o sodelovanju med OR in Kongresom lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope, podpisan 27. marca 2018 v Strasbourgu, okrepil sodelovanje med institucijama, omogočil povečanje sinergij in preprečil podvajanje;

12.

ugotavlja, da so pobude medsebojne izmenjave med najbolj učinkovitimi oblikami pomoči, ki jih je mogoče ponuditi na ravni javne uprave; nadalje ugotavlja, da imajo številne lokalne in regionalne oblasti držav članic pristojnosti za izvajanje pravnega reda in bi lahko izkušnje s tem koristno delile z lokalnimi in regionalnimi oblastmi držav kandidatk in potencialnih kandidatk;

13.

poudarja, da mora v državah, ki želijo postati članice EU, temeljita reforma vrednot zajeti celotno družbo in da imajo s tega vidika bistveno vlogo lokalne in regionalne oblasti, s katerimi so državljani vsak dan v stiku;

14.

opozarja, da so samo lokalne in regionalne oblasti tiste, ki lahko zaradi svojega neposrednega stika s prebivalci učinkovito predstavljajo prednosti članstva v EU ter seznanjajo s koristmi in zaščito, ki jo EU ponuja vsem evropskim državljanom, tudi v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah;

15.

zato obžaluje, da v povzetku obravnavanega širitvenega svežnja lokalne in regionalne oblasti niso izrecno navedene ter da je mimogrede omenjena zgolj potreba po vzpostavitvi ustreznega ravnovesja med centralno in lokalno oblastjo;

Želje, predlogi in priporočila

16.

upa, da bodo vlade držav Zahodnega Balkana oživile približevanje EU in znale razbrati pozitivne signale pomembnega razvoja v razumnem času; upa tudi, da bodo prebivalci te regije z novo odločnostjo zavrnili nacionalizem, radikalizacijo in politike identitete ter pokazali svojo podporo evropskemu idealu;

17.

upa, da bo Turčija opustila pristop izrednih ukrepov in spet stopila na pot približevanja EU, odpravila ukrepe, ki so spodkopali spoštovanje pravne države in temeljnih pravic, ter obnovila ravnotežje demokratičnih pristojnosti na vseh ravneh: centralni, regionalni in lokalni;

18.

vse države kandidatke in potencialne kandidatke poziva, naj odločno nadaljujejo po poti upravnih reform in dejavno uresničujejo realistične in hkrati ambiciozne cilje decentralizacije, pri čemer je treba predvideti primerna proračunska sredstva za lokalne in regionalne oblasti;

19.

opozarja, da je treba spodbujati gospodarsko rast in izboljšanje življenjskih razmer prebivalcev držav kandidatk in potencialnih kandidatk ter zajamčiti, da se to odraža na lokalni ravni;

20.

ugotavlja, da je za upravljanje migracijskih tokov potrebno sodelovanje z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo; spominja, da mora pomoč, ki jo EU daje državam Zahodnega Balkana in Turčiji kot prispevek za obvladovanje takšnih tokov, doseči tudi lokalne in regionalne oblasti, ki migrantom vsak dan zagotavljajo sprejem in podporo;

21.

ugotavlja, da nobeno pogajalsko poglavje ne obravnava ne decentralizacije ne reforme javne uprave in upravljanja; zato poziva Komisijo, naj ta vprašanja vključi v vsa dvostranska srečanja, ki zadevajo poglavja pravnega reda, pri katerih je decentralizacija uprave pomembna, in pri državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah poudari, da morajo lokalne in regionalne oblasti vključiti v proces priprav na pristop;

22.

poziva Komisijo, naj pripravi začasne načine delovanja, ki bodo omogočili uporabo instrumenta TAIEX in tesnega medinstitucionalnega sodelovanja (angl. twinning) za sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi držav članic in držav kandidatk in potencialnih kandidatk;

23.

poziva Komisijo, naj razmisli o ponovni uporabi instrumenta za lokalno upravo in regionalnega programa usposabljanja, ki sta bila na voljo pri predhodnih širitvah;

24.

poziva Komisijo, naj preizkusi možnost uporabe programa Sigma na ravni lokalnih in regionalnih oblasti v državah kandidatkah, da bi se opredelili modeli reforme lokalnega upravljanja, namenjene izvajanju pravnega reda;

25.

poziva Komisijo, naj uresniči pobude na področju kulture in športa, ki bi zlasti na območjih z narodnostno mešanim prebivalstvom lahko neposredno pritegnile vse lokalne prebivalce in zlasti mlade, kar bi spodbudilo vključevanje in vzajemno priznavanje identitete;

26.

poziva Komisijo, naj spremlja ravnanje javnih predstavnikov držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk Zahodnega Balkana na področju enakosti spolov in spoštovanja etničnih in jezikovnih manjšin ter skupnosti LGBTI+. Evropska unija je vzor strpnosti na svetu in menimo, da morajo vse države, ki bodo v prihodnje pristopile k EU, zagotavljati trdno politično podporo demokratičnim vrednotam, povezanim s spoštovanjem ljudi, tako glede varstva svoboščin kot glede enakopravnosti;

27.

poziva Komisijo, naj posreduje in sproži skupne pobude – ki med drugim odražajo duha berlinskega procesa – z organizacijami, ki poznajo stanje v lokalnih in regionalnih oblasteh držav kandidatk in potencialnih kandidatk in so z njimi že poskusile različne oblike sodelovanja – med temi so zlasti NALAS (Mreža združenj lokalnih oblasti jugovzhodne Evrope), ALDA (Evropsko združenje za lokalno demokracijo), CEI (Srednjeevropska pobuda) in RCC (Svet za regionalno sodelovanje);

28.

nazadnje odločno poziva Komisijo, naj v prihodnjih poročilih o napredku širitvenega procesa več pozornosti in prostora nameni analizi stanja na ravni lokalnih in regionalnih oblasti, pri tem pa napredek in pomanjkljivosti glede upravne reforme oceni podobno kot pri centralnih oblasteh;

Posebne ugotovitve glede držav kandidatk in potencialnih kandidatk

Črna gora

29.

je zadovoljen s pomembnimi rezultati, ki jih je dosegla Črna gora na poti evro-atlantskega povezovanja;

30.

ugotavlja, da so za okrepitev pravne države in demokratičnih institucij potrebna še precejšnja prizadevanja, saj je treba doseči, da bodo v parlamentu znova polno zastopane vse politične sile;

31.

izraža zaskrbljenost zaradi stanja glede svobode izražanja, zlasti številnih primerov ustrahovanja in nasilja nad novinarji;

32.

je zadovoljen s sprejetjem nove zakonodaje, namenjene uvedbi zaposlovanja na podlagi dosežkov tako v centralni upravi kot v lokalnih upravah; pozdravlja dejstvo, da so skoraj vse občine sprejele etične kodekse za svoje uradnike in za lokalne izvoljene predstavnike;

33.

poziva, da se preveri, kakšen učinek ima na lokalni ravni izvajanje nove zakonodaje o prostorskem načrtovanju in gradbeništvu, ki je spremenila porazdelitev pristojnosti na področju urejanja rabe prostora;

Srbija

34.

izraža zadovoljstvo, da je Komisija za Srbijo, tako kot za Črno goro, navedla leto 2025 kot datum možnega pristopa k EU, čeprav gre za ambiciozen datum;

35.

poudarja, da bi bili za dosego tega cilja potrebni izredna zavezanost in prizadevanja, zlasti za okrepitev pravne države in normalizacijo odnosov s Kosovom;

36.

pozdravlja imenovanje ženske na čelo vlade prvič v zgodovini te države, vendar ugotavlja, da parlament še ni sprejel zakona o enakosti spolov in da bodo potrebna še precejšnja prizadevanja za izboljšanje položaja Romov, LGBTI oseb, invalidov in socialno ranljivih skupin;

37.

priznava zavezanost Srbije pri upravljanju migracijskih tokov, ki prečkajo njeno ozemlje;

38.

poudarja, da boj proti korupciji ostaja ena od najpomembnejših nalog v državi, da je nujno čim prej sprejeti nov zakon o protikorupcijski agenciji, da pa je treba pozornost posvetiti tudi preprečevanju korupcije na ravni lokalnih in regionalnih oblasti;

39.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so upravne zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti pomanjkljive in da človeški in finančni viri, ki jih imajo te oblasti na voljo, niso vedno zadostni za naloge, ki naj bi jih opravljale; nasprotno pa je zadovoljen s sprejetjem zakona o plačah v lokalnih in regionalnih organih leta 2017;

40.

poziva Srbijo, naj uresniči ustavne določbe glede financiranja avtonomne pokrajine Vojvodine in čim prej sprejme ustrezno zakonodajo; vlado hkrati poziva, naj spoštuje avtonomijo izvoljenih lokalnih predstavnikov neodvisno od njihove strankarske pripadnosti;

41.

opozarja na vlogo, ki jo imajo lahko nevladne organizacije tudi na lokalni ravni, in upa, da bodo hitro opredeljena merila za dostop do javnega financiranja, ki bodo zagotovila njegovo učinkovitost in transparentnost; upa, da bo svoboda izražanja vedno zajamčena in da bodo oblasti brez obotavljanja obsodile in zatrle grožnje in ustrahovanje novinarjev;

Turčija

42.

priznava, da je Turčija pomembna partnerica EU, vendar opozarja, da je resno omejevanje posameznih svoboščin, s pridržanjem in aretacijami več deset tisoč ljudi in množičnim odpuščanjem javnih uradnikov, v velikem nasprotju z vrednotami in načeli, na katerih temelji EU, zlasti z Listino EU o temeljnih pravicah;

43.

želi spomniti, da je Beneška komisija negativno ocenila ustavne spremembe za uvedbo predsedniške ureditve, ki so začele veljati nedavno, zlasti kar zadeva ločitev vej oblasti; opozarja, da se od vsake države kandidatke pričakuje spoštovanje najvišjih standardov demokracije, pravne države in temeljnih svoboščin ter zagotovitev neodvisnega in delujočega sodstva;

44.

izraža hudo zaskrbljenost zaradi nasilnih odstranitev in v nekaterih primerih aretacij več kot sto demokratično izvoljenih županov, ki so jih po nareku od zgoraj zamenjali zaupniki vlade, pa tudi zaradi pritiska na župane številnih drugih mest, da bi odstopili s svojih položajev;

45.

upa, da bodo lokalne volitve, ki naj bi bile izpeljane do marca 2019, organizirane s polnim spoštovanjem demokratičnih načel ter ponudile priložnost za obnovitev demokratične reprezentativnosti lokalnih oblasti;

46.

priznava prizadevanja Turčije v podporo razseljenim osebam in beguncem na turškem ozemlju ter poudarja finančni prispevek EU, s katerim naj bi se ta obremenitev ublažila; upa, da se bo zadosten del sredstev, ki jih prispeva EU, namenil lokalnim in regionalnim oblastem, ki so neposredno udeležene pri upravljanju toka razseljenih oseb in beguncev;

47.

obžaluje, da Turčija vztraja pri nespoštovanju določb dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu z EU in ne priznava Republike Ciper; se zavzema za pravično, celovito in uresničljivo rešitev ciprskega vprašanja na podlagi ustreznih resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov in pravnega reda EU ter Turčijo poziva, naj se zaveže k tej rešitvi in k njej prispeva; pozdravlja doseženi napredek pri iskanju vzajemno sprejemljive rešitve ter prizadevanja Združenih narodov za nadaljevanje pogajanj;

48.

poziva Turčijo, naj se nedvoumno zaveže k dobrim sosedskim odnosom z vsemi sosednjimi državami; poudarja, da je treba spoštovati pravico vseh držav članic, da sklepajo dvostranske sporazume ter raziskujejo in izkoriščajo naravne vire v skladu s pravnim redom EU in mednarodnim pravom; poudarja tudi, da je treba spoštovati suverenost in suverene pravice držav članic v zvezi z njihovimi izključnimi ekonomskimi conami ter teritorialnim morjem in zračnim prostorom;

49.

poziva Turčijo, naj začne umik svojih sil s Cipra in v skladu z Resolucijo VS ZN št. 550 (1984) zaprto območje Famagusta preda ZN; poudarja, da bi takšni ukrepi za krepitev zaupanja ustvarili možnost za gospodarsko, socialno in regionalno rast obeh skupnosti; ugotavlja, da lahko dialog med civilnimi družbami v lokalnih skupnostih pospeši doseganje sporazuma;

50.

opozarja, da je Turčija država kandidatka že od leta 1999 in da so se pristopna pogajanja začela leta 2005; ugotavlja, da je proces približevanja EU v zadnjih letih izgubil zagon, poleg tega pa je bilo ugotovljeno precejšnje nazadovanje pri spoštovanju pravne države ter temeljnih pravic in svoboščin; meni, da mora zdaj Turčija sama oceniti, ali in na kakšen način namerava nadaljevati po poti, ki jo je začela leta 1987 s prošnjo za članstvo;

Albanija

51.

izraža zadovoljstvo s sklepi Sveta z zasedanja junija 2018 in poziva Albanijo, naj poveča svoja prizadevanja in si tako zagotovi pozitivno odločitev Sveta, da se junija 2019 začnejo pristopna pogajanja;

52.

poudarja zahtevo, da država vztraja pri okrepitvi pravne države, zlasti glede petih glavnih prednostnih nalog (reforma javne uprave, pravosodje, boj proti korupciji, boj proti organiziranemu kriminalu, spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin in lastninskimi pravicami);

53.

odobrava proces ponovnega ocenjevanja sodnikov in tožilcev, ki je že prinesel otipljive rezultate;

54.

priznava sposobnost zagotoviti pravilen potek volitev, ki so jo leta 2017 dokazale politične sile večine in opozicije, vendar poudarja, da je OVSE ugotovil še nekaj pomanjkljivosti; upa, da bo volilna zakonodaja ustrezno spremenjena do lokalnih volitev leta 2019;

55.

ceni prizadevanja glede reforme zakonodaje o lokalnih in regionalnih oblasteh, vendar obžaluje, da te pogosto ne sprejemajo metod zaposlovanja na podlagi dosežkov in da se na splošno zakonodaja o javnih uslužbencih na lokalni ravni neustrezno izvaja;

56.

glede temeljnih pravic obžaluje, da je prišlo do zamude pri imenovanju glavnih sodelavcev novega varuha človekovih pravic, hkrati pa se ohranjajo ravnanja, povezana s krvnim maščevanjem in običajnim pravom ter nesprejemljiva raven nasilja v družini;

57.

verjame, da bo država vztrajala na poti reform na ključnih področjih in se s kar največjo zavzetostjo lotila prihodnjih izzivov, začenši s pregledom usklajenosti zakonodaje s pravnim redom Unije;

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

58.

izraža zadovoljstvo s sklepi Sveta z zasedanja junija 2018 in poziva nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, naj nadaljuje svoja prizadevanja in si tako zagotovi pozitivno odločitev Sveta, da se junija 2019 začnejo pristopna pogajanja;

59.

pozdravlja politični pogum nove vlade, ki je prišla na oblast po sporazumu iz Pržina in volitvah konec leta 2016, za sklenitev kompromisa z Grčijo o uradnem imenu države; upa, da bodo potrebne ustavne spremembe hitro izvedene;

60.

je zadovoljen tudi s pripravljenostjo za dialog z drugimi državami v tej regiji, zlasti z Bolgarijo;

61.

pozdravlja izvedbo lokalnih volitev oktobra 2017 in dejstvo, da so na splošno potekale brez zapletov;

62.

opozarja, da Ohridski okvirni sporazum, podpisan leta 2001, predvideva decentralizacijo, ki še ni bila uresničena; zato je zadovoljen z odločitvijo, da se povečajo sredstva za lokalne in regionalne oblasti, da bi državljani imeli na voljo boljše storitve;

63.

ugotavlja, da se zdijo medetnični odnosi sicer manj napeti kot v nedavni preteklosti, vendar je treba zagotoviti, da se določbe Ohridskega okvirnega sporazuma v celoti udejanjijo;

64.

verjame, da bo država nadaljevala na poti reform v okviru pristopnega procesa k EU in se s kar največjo zavzetostjo lotila prihodnjih izzivov, začenši s pregledom usklajenosti zakonodaje s pravnim redom Unije;

Bosna in Hercegovina

65.

izraža zadovoljstvo, da je februarja 2018 država Komisiji končno predložila odgovore na vprašalnik;

66.

vendar ugotavlja, da na splošno ni bilo velikega napredka pri izvajanju reform, ki bi spodbudile razvoj države in njeno evropsko prihodnost;

67.

izraža obžalovanje in zaskrbljenost, ker politični voditelji pred državnimi volitvami niso bili sposobni doseči soglasja glede novega zakona o volitvah in da na obzorju še vedno ni rešitve dolgotrajnega problema občine Mostar;

68.

opozarja na nujnost, da se pojasni porazdelitev pristojnosti med entitetami, kantoni in občinami, da bi se omejili konflikti in spodbudilo sodelovanje;

69.

priznava prizadevanja države v boju proti terorizmu in radikalizaciji ter jo poziva, naj vztraja pri njunem preprečevanju in boju proti njima; opozarja na pomen vključevanja lokalnih oblasti v spremljanje razmer in lažje ponovno vključevanje nekdanjih radikaliziranih bojevnikov v družbo;

Kosovo

70.

ugotavlja, da se kljub notranjim in zunanjim težavam na tehnični in politični ravni ob posredovanju EU nadaljuje dialog s Srbijo, vendar poudarja, da so potrebna bolj odločna in prepričljiva prizadevanja;

71.

izraža zadovoljstvo, ker Komisija meni, da so izpolnjeni vsi pogoji za liberalizacijo vizumske ureditve;

72.

pozdravlja pravilno izvedbo lokalnih volitev konec leta 2017 in imenovanje več kot 200 županov na celotnem ozemlju Kosova;

73.

ugotavlja, da so odnosi med političnimi silami včasih imeli nesprejemljivo obliko in ton, in poziva vse strani, naj varujejo ugled demokratičnih institucij in zajamčijo njihovo delovanje;

74.

poziva oblasti, naj se potrudijo za konkretno izvajanje stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma v korist državljanom in procesu približevanja EU.

---

(*1)  To poimenovanje ne posega v stališča o statusu Kosova in je v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 1244/1999 ter mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.