EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52018AE2438

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nepoštenih trgovinskih praksah v odnosih med podjetji v verigi preskrbe s hrano (COM(2018) 173 final)

EESC 2018/02438

UL C 440, 6.12.2018, p. 165–170 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

6.12.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 440/165


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nepoštenih trgovinskih praksah v odnosih med podjetji v verigi preskrbe s hrano

(COM(2018) 173 final)

(2018/C 440/28)

Poročevalec:

Peter SCHMIDT

Zaprosilo

Svet Evropske unije, 30. 4. 2018

Evropski parlament, 2. 5. 2018

Pravna podlaga

člena 43(2) in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Sklep predsedstva

22. 5. 2018

Pristojnost

strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje

Datum sprejetja mnenja strokovne komisije

5. 9. 2018

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

19. 9. 2018

Plenarno zasedanje št.

537

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

172/1/3

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Nepoštene trgovinske prakse v verigi preskrbe s hrano izvirajo iz neravnotežja moči med udeleženci vzdolž verige in povzročajo negativne gospodarske in socialne učinke ter okoljske vplive. EESO odobrava predlog Komisije za omejitev pojavljanja nepoštenih trgovinskih praks kot potreben prvi korak za zaščito šibkejših udeležencev v verigi, zlasti kmetov, delavcev in nekaterih gospodarskih subjektov, ter izboljšanje upravljanja verige preskrbe s hrano. Nepoštene trgovinske prakse je mogoče na ravni EU učinkovito obravnavati z regulativnim pristopom in zakonodajnim okvirom, ki vključuje učinkovite in zanesljive mehanizme izvrševanja.

1.2

Hkrati EESO obžaluje, da je Komisija s prepovedjo le določenega števila nepoštenih trgovinskih praks zagotovila zgolj minimalni skupni standard zaščite po vsej EU. Prepovedati je namreč treba vse zlorabe.

1.3

EESO meni, da omejitev zaščite pred nepoštenimi trgovinskimi praksami le na dobavitelje, ki so MSP, v zvezi s prodajo kupcem, ki niso MSP, ni dovolj za učinkovito obravnavo težave neravnotežja moči in da ne bo imela znatnega učinka. Razširiti bi jo bilo treba na vse udeležence v verigi, tj. velike in majhne, znotraj EU in zunaj nje. Tudi kadar so žrtve nepoštenih trgovinskih praks veliki udeleženci v verigi, se gospodarski učinek pogosto razširi na najšibkejše udeležence v njej.

1.4

EESO na področju izvrševanja veseli predlog Komisije, da bi vzpostavili usklajen okvir izvršilnih organov na ravni EU. Vendar bi bilo treba okrepiti tudi mehanizme izvrševanja, na primer s posebnim postopkom pritožbe pri varuhu človekovih pravic, skupinskimi tožbami in kazenskim pregonom, ki bi ga opravili pristojni organi, da bi zaščitili anonimnost pritožnika. Take mehanizme bi morala spremljati tudi možnost uvedbe sankcij. Da bi olajšali postopek pritožbe, bi morale biti obvezne pisne pogodbe, ki bi zagotovile pravičnejša pogajanja.

1.5

EESO poleg odprave nepoštenih trgovinskih praks priporoča, naj Komisija spodbuja in podpira poslovne modele, ki pripomorejo k trajnosti preskrbovalne verige (npr. k njenemu skrajšanju, večji preglednosti itd.), s čimer se ta ponovno uravnoteži in se izboljša njena učinkovitost. Tako bi okrepili ravnotežje moči.

1.6

Navsezadnje znova poudarja, da bi moralo biti spodbujanje pravičnejših trgovinskih praks del celostne prehranske politike v EU, ki zagotavlja večjo gospodarsko, socialno in okoljsko trajnost verige preskrbe s hrano za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja OZN.

2.   Uvod

2.1

Nepoštene trgovinske prakse so opredeljene kot poslovne prakse, ki odstopajo od dobrega poslovnega ravnanja, so v nasprotju z dobro vero in poštenim ravnanjem ter jih en trgovinski partner enostransko uvede proti drugemu trgovinskemu partnerju (1). Veriga preskrbe s hrano jim je še zlasti izpostavljena zaradi močnih neravnotežij med majhnimi in velikimi udeleženci v njej. Do nepoštenih trgovinskih praks lahko pride v vseh fazah preskrbovalne verige, take prakse, ki izvirajo v eni fazi verige, pa lahko vplivajo na druge dele verige, odvisno od tržne moči vključenih udeležencev v verigi (2).

2.2

Kot je podrobno opisano v mnenju EESO o pravičnejši verigi preskrbe s hrano iz oktobra 2016 (3), koncentracija pogajalske moči vodi v zlorabo prevladujočega položaja, zaradi česar šibkejši udeleženci postajajo vse bolj izpostavljeni nepoštenim trgovinskim praksam. S tem se gospodarsko tveganje prenaša s trga naprej po verigi preskrbe in zato posebej negativno vpliva na potrošnike in nekatere udeležence, na primer kmete, delavce in MSP. Težave s tovrstnimi praksami priznavajo vse zainteresirane strani v verigi preskrbe s hrano, doživela pa naj bi jih že večina udeležencev (4).

2.3

Opozoriti velja zlasti na posledice za potrošnike. Zaradi cenovnih pritiskov so predelovalci hrane prisiljeni predelovati hrano čim ceneje, kar lahko vpliva na kakovost in varnost hrane, ki je na voljo potrošnikom. Podjetja zaradi zniževanja stroškov včasih uporabijo cenejše surovine, kar vpliva na kakovost in vrednost živil – primer je uporaba transmaščobnih kislin, ki v številnih proizvodih nadomestijo bolj zdrava olja in maščobe iz Evrope (5).

2.4

Pritisk na najšibkejše udeležence v verigi preskrbe s hrano se povečuje. Nedavni podatki Eurostata kažejo, da se delež bruto dodane vrednosti trgovcev na drobno še vedno povečuje. To je posledica večje koncentracije trgovine na drobno in sektorja predelave v verigi preskrbe s hrano, do katere je prišlo zaradi napačne razlage protikartelnega prava. Zato je treba izboljšati delovanje verige preskrbe s hrano, da bi zagotovili pravičen delež prihodkov v njej. Ne smemo pa podcenjevati vrednosti trgovcev na drobno, saj imajo pomembno vlogo pri dobavi vsakdanjega blaga.

2.5

Odprava nepoštenih trgovinskih praks je poleg zmanjšanja nestanovitnosti cen na trgih in krepitve vloge organizacij proizvajalcev bistvenega pomena pri zagotavljanju boljšega delovanja verige preskrbe s hrano. Resolucija Evropskega parlamenta (6) iz junija 2016 je vsebovala poziv Komisiji, naj predlaga pravni okvir v zvezi z nepoštenimi trgovinskimi praksami, k čemur jo je oktobra 2016 pozval tudi EESO, novembra 2016 pa projektna skupina za kmetijske trge.

2.6

V 20 državah članicah že obstajajo različne zakonodajne pobude za obravnavanje nepoštenih trgovinskih praks. Te skupaj z obstoječo pobudo za verigo preskrbe s hrano opozarjajo na neravnotežje moči v verigi preskrbe s hrano. Vendar je bilo mogoče ta problem za zdaj rešiti z le malo obstoječimi nacionalnimi ali prostovoljnimi pristopi. Komisija je aprila 2018 predlagala poseben zakonodajni predlog, v katerem priznava, da lahko raznolik nabor pravil o nepoštenih trgovinskih praksah v državah članicah ali neobstoj teh ogrozi cilj zagotavljanja primerne življenjske ravni kmetijske skupnosti iz Pogodbe (7).

3.   Predlog Komisije

3.1

Komisija želi s predlagano direktivo omejiti pojav nepoštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s hrano z uvedbo minimalnega skupnega standarda zaščite po vsej EU, ki ga sestavlja seznam posameznih prepovedanih praks, in sicer zamude pri plačilu za pokvarljiva živila, preklic naročil v zadnjem trenutku, enostransko ali retroaktivno spreminjanje pogodb in siljenje dobaviteljev, da plačajo za zavržene proizvode. Druge prakse bodo dovoljene le, če se stranke o njih jasno in nedvoumno dogovorijo vnaprej: kupec vrne neprodana živila dobavitelju; kupec dobavitelju zaračuna plačilo kot pogoj za zagotovitev ali ohranitev sporazuma o dobavi živil; dobavitelj plača za promocijo ali trženje živil, ki jih prodaja kupec.

3.2

Zaščita pred nepoštenimi trgovinskimi praksami velja le za prodajo živil s strani dobavitelja, ki je malo in srednje podjetje (MSP), kupcu, ki ni MSP (8).

3.3

Države članice bi morale v skladu s predlogom Komisije poleg tega imenovati javni organ za izvrševanje novih pravil, ki bo v primeru dokazanih kršitev pristojen za uvedbo sorazmernih in odvračilnih kazni. Ta izvršilni organ bo lahko na lastno pobudo ali na podlagi pritožbe začel preiskavo; v tem primeru bodo lahko vlagatelji pritožbe zahtevali zaupno in anonimno obravnavo, da bi svoj položaj zavarovali pred trgovinskimi partnerji. Vzpostavljen bo tudi mehanizem usklajevanja med izvršilnimi organi, pri katerem bo pomagala Komisija in ki bo omogočil izmenjavo dobrih praks.

4.   Splošne ugotovitve

4.1

EESO odobrava predlog Komisije kot pomemben prvi korak za začetek zakonodajnega postopka za urejanje nepoštenih trgovinskih praks po vsej EU, kot je toplo priporočil v svojem mnenju iz leta 2016. To je potrebno, da bi zaščitili šibkejše udeležence v verigi preskrbe s hrano, tj. kmete in delavce, ter zagotovili, da je njihov prihodek manj spremenljiv in bolj stabilen. Predlog naj bi pripomogel zlasti k obravnavi njihove šibke pogajalske moči, s čimer bi se izboljšalo upravljanje verige preskrbe s hrano.

4.2

Komisija v svojem dokumentu priznava, da je malo verjetno, da se bo pobuda za verigo preskrbe s hrano (SCI) na ravni EU razvila v celovit okvir upravljanja, s katerim bi zakonodajni ukrepi, vključno z izvrševanjem, postali odvečni (9). EESO ob tem ponavlja, da so lahko pobuda za verigo preskrbe s hrano in drugi nacionalni prostovoljni sistemi koristni le, če spremljajo učinkovite in zanesljive mehanizme izvrševanja na ravni držav članic in niso njihov nadomestek (10).

4.3

EESO veseli tudi spodbujanje usklajene mreže izvršilnih organov na ravni EU, kot je priporočil v svojem prejšnjem mnenju. Zagotavljanje učinkovitega sodelovanja med izvršilnimi organi je ključno za obravnavanje nadnacionalnih nepoštenih trgovinskih praks, ki bi sicer lahko ostale spregledane.

4.4

Hkrati obžaluje, da je Komisija sprejela pristop minimalne uskladitve, kar ne zadostuje za obravnavanje vseh zlorab, do katerih prihaja vzdolž verige preskrbe s hrano. Močno obžaluje zlasti, da se zlorabe pripisujejo edino kupcem in da je v tem okviru prepovedano le omejeno število nepoštenih trgovinskih praks, kot je dodatno pojasnjeno v poglavju 5.

4.5

Dvomi tudi o predlogu Komisije, da bi zaščito pred nepoštenimi trgovinskimi praksami omejili le na dobavitelje, ki so MSP, v zvezi z njihovo prodajo kupcem, ki niso MSP. Da bi bila zaščita pred takimi praksami učinkovita in uspešna, bi morala veljati za vse udeležence v verigi preskrbe s hrano, ne glede na njihovo velikost, da bi vplivala na vse trgovinske odnose. Vendarle pa se EESO zaveda izpostavljenosti MSP. Predlog tudi ne obravnava vprašanja neenake pogajalske moči in gospodarske odvisnosti, ki ne sovpada nujno z gospodarsko težo udeležencev v verigi.

4.6

Področje uporabe predloga ni dovolj široko in bi moralo zajemati tudi kmetijske neživilske proizvode, kot so vrtnarski proizvodi, in krmo.

4.7

Odpravljanje nepoštenih trgovinskih praks je (poleg zmanjšanja nestanovitnosti trgov in krepitve vloge organizacij proizvajalcev) bistvenega pomena pri zagotavljanju večje gospodarske, socialne in okoljske trajnosti verige preskrbe s hrano. EESO ponavlja, da bi moralo biti spodbujanje pravičnejših trgovinskih praks del celostne prehranske politike v EU, s čimer bi se dosegali cilji trajnostnega razvoja OZN. Še zlasti pa bi morala ta celostna politika zagotoviti pravične cene za proizvajalce, da bi kmetijstvo ostalo vzdržno (11).

4.8

Čeprav to presega področje uporabe predloga Komisije, EESO znova poudarja, da je treba v družbi doseči, da bo hrana bolj cenjena, pri čemer bi podprl začetek vseevropske kampanje za obveščanje in ozaveščanje o vrednosti hrane ter za zmanjšanje količine zavrženih živil (12), ki bi se izvajala v sodelovanju z organizacijami s tega področja.

5.   Posebne ugotovitve

Seznam prepovedanih nepoštenih trgovinskih praks

5.1

Nepoštene trgovinske prakse je mogoče širše opredeliti kot prakse, ki močno odstopajo od dobrega poslovnega ravnanja ter so v nasprotju z dobro vero in poštenim ravnanjem (13). Mednje šteje tudi vsakršen neupravičen ali nesorazmeren prenos tveganja na pogodbeno stranko.

5.2

Komisija je prepovedala le določeno število nepoštenih trgovinskih praks. EESO ponavlja, da je treba prepovedati vse nepoštene prakse, med njimi (vendar ne izključno) te, ki so navedene v nadaljevanju, kot je že priporočil v svojem prejšnjem mnenju:

nepošten prenos poslovnega tveganja,

nejasni ali nedoločeni pogodbeni pogoji,

enostransko ali retroaktivno spreminjanje pogodb, vključno s ceno,

zmanjšanje kakovosti proizvodov ali informacij za potrošnika brez obvestila kupcu, posvetovanja z njim ali njegovega soglasja,

prispevki za stroške oglaševanja ali trženja,

zamude pri plačilih,

provizije za uvrstitev med dobavitelje oziroma provizije za zvestobo,

plačilo za uvrstitev na police,

zahtevki za vračilo kupnine za zavržene ali neprodane proizvode,

uporaba specifikacij glede videza, da bi zavrnili pošiljke hrane ali znižali ceno, ki jo je treba plačati,

pritisk na znižanje cen,

plačilo za fiktivne storitve,

preklic naročila ali zmanjšanje predvidene količine v zadnjem trenutku,

grožnje z izključitvijo s seznama dobaviteljev,

pavšalna plačila, ki jih podjetja zahtevajo od dobaviteljev za uvrstitev na seznam dobaviteljev.

Države članice bi morale imeti možnost, da seznam razširijo v skladu z okoliščinami v državi.

5.3

EESO se zavzema, da bi trgovcem z živili na drobno dejansko prepovedali prodajo po ceni, ki je nižja od lastne cene (14). Zlasti priporoča, da so dobavitelji, kot so kmetje, plačani po pošteni in pravični ceni, ki jim omogoča dohodek, zadosten za naložbe, inovacije in trajnostno proizvodnjo.

5.4

Vse nepoštene trgovinske prakse, ki so izrecno prepovedane v predlogu Komisije, se nanašajo na primere, pri katerih že obstaja pogodba. Vendar do primerov, kot je pritisk na udeležence v verigi, veliko pogosteje pride pred sklenitvijo pogodbe. Zato bi bilo treba seznam razširiti, da bi zajemali tudi primer podjetja (s tržno močjo), ki od drugega podjetja zahteva, da mu zagotovi prednosti brez kakršnega koli objektivno utemeljenega razloga (glej tudi točko 5 odstavka 19(2) nemške zakonodaje o omejitvah konkurence (GWB)). Ta določba nemške protimonopolne zakonodaje se je izkazala za ustrezen način boja proti zlorabi kupne moči. Odločitev nemškega zveznega sodišča (BGH) v zadevi Hochzeitsrabatte (poročni popusti) to podrobno prikazuje v okviru odnosa med močnim nemškim trgovcem z živili na drobno in njegovimi dobavitelji (15).

Opredelitev MSP

5.5

Omejitev zaščite pred nepoštenimi trgovinskimi praksami le na dobavitelje, ki so MSP, ne zadostuje za učinkovito obravnavanje težav z neravnotežji v verigi preskrbe s hrano. EESO opozarja na verižni učinek, do katerega lahko pride, ko so veliki gospodarski subjekti žrtve nepoštenih trgovinskih praks. Nepoštene trgovinske prakse imajo očitne negativne posledice, ne glede na to, kdo je za njih odgovoren. Gospodarski učinek se neizogibno širi na najšibkejše udeležence v verigi preskrbe s hrano, tj. kmete, delavce, nekatere gospodarske subjekte in tudi potrošnike.

5.6

Še en argument za razširitev zaščite je, da lahko zlasti veliki gospodarski subjekti diskriminirajo MSP in jih izključujejo iz verige preskrbe zaradi tveganja pritožb. V zvezi s tem EESO znova priznava izpostavljenost MSP.

Izvrševanje

5.7

V zvezi z učinkovitim izvrševanjem prava je treba razlikovati med izvrševanjem zasebnega prava (v predlogu Komisije še ni določeno) in kazenskim pregonom, ki bi ga opravili pristojni organi. Od vsega začetka je treba poudariti, da je treba ustrezno upoštevati pravico stranke do anonimnosti, saj številna podjetja sicer zlorab ne bi prijavila iz strahu pred povračilnimi ukrepi, kot je izključitev s seznama dobaviteljev (dejavnik strahu).

5.7.1

Izvrševanje zasebnega prava

V zvezi z izvrševanjem zasebnega prava bi morala imeti stranka dostop do prepovednih in preprečitvenih opustitvenih tožb ter odškodninskih zahtevkov, vendar so taka pravna sredstva zaradi dejavnika strahu razmeroma nepomembna. Nadalje bi morala biti vsa ustrezna združenja sposobna vložiti prepovedne in preprečitvene opustitvene tožbe. To bi zagotovilo posebno zaščito zadevne stranke, kar zadeva anonimnost, če nepoštena trgovinska praksa zadeva več podjetij (npr. gospodarski subjekt v živilskem sektorju od vseh svojih dobaviteljev ali kupcev zahteva, naj prispevajo k morebitnim dodatnim stroškom).

Stranka ali združenje bi morala imeti možnost, da te zahtevke vložita na sodišču ali pri varuhu človekovih pravic. Postopek pritožbe pri varuhu človekovih pravic bi imel to prednost, da spora ne bi bilo treba reševati v javnosti. Določiti bi bilo treba poseben postopek pritožbe pri varuhu človekovih pravic, ki bi mu morali podeliti tudi posebna pooblastila za odločanje. Prostovoljni postopki v številnih primerih ne bi bili učinkoviti ali ne bi zagotavljali resničnih pravnih sredstev.

EESO poleg tega spodbuja gospodarske subjekte, naj razvijejo pobude, s katerimi bi spodbujali kulturno izmenjavo in okrepili pravičnost v preskrbovalni verigi.

5.7.2

Kazenski pregon, ki ga opravijo pristojni organi

Kazenski pregon, ki ga opravijo pristojni organi, ima zaradi dejavnika strahu še posebej pomembno vlogo na tem področju, zato ga je treba urediti. Organom, kot so Komisija in nacionalni organi za varstvo konkurence, bi zato morali podeliti obsežna pooblastila za preiskovanje in izvrševanje. Zgledovali bi se lahko po pravilih konkurence iz Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 (zdaj 101) in 82 (zdaj 102) Pogodbe (člen 6 predloga direktive je v primerjavi z njimi veliko šibkejši). Zlasti člen 17 uredbe predvideva preiskave v posamezni panogi ali v posamezni vrsti sporazumov. Če bi imeli organi pooblastila za obračunavanje dajatev na dobiček, bi to lahko imelo dodaten odvračilni učinek.

Alternativne verige preskrbe s hrano

5.8

EESO ponavlja, da bi bilo treba spodbujati in podpirati alternativne poslovne modele, ki imajo vlogo pri skrajševanju verige preskrbe med proizvajalci živil in končnimi potrošniki, med njimi tudi digitalne platforme. Prav tako bi bilo treba okrepiti vlogo in položaj zadrug in organizacij proizvajalcev, s tem pa ponovno vzpostaviti ravnotežje moči (16). To tematiko bi moral EESO obravnavati v enem od prihodnjih mnenj.

V Bruslju, 19. septembra 2018

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER


(1)  Evropska komisija, 2014.

(2)  Poročilo projektne skupine za kmetijske trge, november 2016: https://ec.europa.eu/agriculture/sites/agriculture/files/agri-markets-task-force/improving-markets-outcomes_en.pdf.

(3)  UL C 34, 2.2.2017, str. 130.

(4)  Sporočilo Evropske komisije, 15. julij 2014, Boj proti nepoštenim trgovinskim praksam v verigi preskrbe s hrano med podjetji.

(5)  UL C 34, 2.2.2017, str. 130.

(6)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. junija 2016 o nepoštenih trgovinskih praksah v verigi preskrbe s hrano (2015/2065(INI)).

(7)  COM(2018) 173 final.

(8)  Opredelitev MSP v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013.

(9)  COM(2018) 173 final.

(10)  UL C 34, 2.2.2017, str. 130.

(11)  UL C 129, 11.4.2018, str. 18.

(12)  UL C 34, 2.2.2017, str. 130.

(13)  COM(2014) 472 final.

(14)  UL C 34, 2.2.2017, str. 130.

(15)  Glej: Bundes1gerichtshof (BGH), 23. januar 2018, KVR 3/17, Wirtschaft und Wettbewerb (WuW) 2018, 209 – Hochzeitsrabatte.

(16)  UL C 34, 2.2.2017, str. 130.


Top