26.2.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 75/111

—

ob upoštevanju skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (1),

—

ob upoštevanju tekočega postopka pregleda skupnega stališča, ki ga izvaja delovna skupina Sveta za izvoz konvencionalnega orožja (COARM) in ki ga je v skladu s členom 15 skupnega stališča treba pregledati tri leta po datumu sprejetja,

—

ob upoštevanju Direktive 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (2),

—

ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 2002/589/SZVP z dne 12. julija 2002 o prispevku Evropske unije k boju proti destabilizirajočemu kopičenju in razširjanju orožja malega kalibra in lahkega strelnega orožja in ki razveljavlja skupni ukrep Sveta 1999/34/SZVP (3) in strategije EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju in trgovini z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom, ki jo je Evropski svet sprejel 15. in 16. decembra 2005 (4),

—

ob upoštevanju trinajstega (5) in štirinajstega (6) letnega poročila delovne skupine Sveta za izvoz konvencionalnega orožja COARM,

—

ob upoštevanju mednarodnega sporazuma o trgovini z orožjem v okviru Združenih narodov, ki določa zavezujoče skupne standarde za svetovno trgovino s konvencionalnim orožjem,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2012 o pogajanjih o sporazumu OZN o trgovini z orožjem (7),

—

ob upoštevanju člena 42 Pogodbe o Evropski uniji in člena 346 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju člena 110(2) in (4) Poslovnika,

A.

ker ima lahko izvoz orožja vpliv na varnost in razvoj, zaradi česar je treba okrepiti politiko Evropske unije za nadzor nad izvozom vojaške tehnologije in opreme;

B.

ker je Skupno stališče 2008/944/SZVP pravno zavezujoč okvir, v katerem je določenih osem meril, in ker bi bilo treba ob njihovem neizpolnjevanju zavrniti izvozno dovoljenje (merila 1–4) ali vsaj razmisliti o njegovi zavrnitvi (merila 5–8);

C.

ker so s temi osmimi merili v skladu s členom 3 skupnega stališča določeni samo minimalni standardi in ta merila ne vplivajo na pravico držav članic, da uveljavijo strožje ukrepe za nadzor nad orožjem; ker je odločitev o tem, ali se v skladu z merili izda dovoljenje za izvoz orožja ali ne, v vsakem primeru v pristojnosti posamezne države članice;

D.

ker člen 10 skupnega stališča nedvoumno določa, da lahko države članice po potrebi upoštevajo tudi učinek predlaganega izvoza na svoj gospodarski, socialni, trgovinski in industrijski interes, in ker to ne sme vplivati na uporabo osmih meril;

E.

ker so po podatkih Mednarodnega mirovnega raziskovalnega inštituta v Stockholmu (SIPRI) države članice EU, če se jih obravnava skupaj, drugi največji izvoznik orožja na svetu, ki le malo zaostaja za ZDA, in ker delež orožja, ki se izvozi v države zunaj EU, narašča;

F.

ker so glavne lokacije zunaj EU za prenose orožja, ki jih opravijo države članice, Bližnji vzhod, Severna Amerika in Azija; ker so glavne države prejemnice Savdska Arabija, Združene države Amerike in Združeni arabski emirati;

G.

ker skuša evropska industrija evropske obrambne potrebe, ki se zmanjšujejo, nadomestiti z iskanjem dostopa do trgov tretjih držav in ker to številni politiki in politične stranke podpirajo kot prispevek h krepitvi evropske obrambne industrije, tehnološkega strokovnega znanja, zanesljive oskrbe in pripravljenosti; ker imajo raziskave in razvoj v obrambni industriji pomemben učinek prelivanja in se uspešno uporabljajo na številnih civilnih področjih;

H.

ker je bil pri dogovoru med državami članicami glede uporabe in razlage osmih meril iz skupnega stališča dosežen pomemben napredek, zlasti zaradi navodil za uporabnike skupnega stališča, ki jih je pripravila delovna skupina COARM in ki vsebujejo podrobne opredelitve najboljših praks na področju uporabe meril;

1.

pozdravlja dejstvo, da ima EU pravno zavezujoč okvir, ki je edinstven na svetu, za boljši nadzor nad izvozom orožja, med drugim na krizna območja in v države, ki so znane po neustreznem spoštovanju človekovih pravic, ter v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da so se evropske in neevropske tretje države vključile v sistem za nadzor nad izvozom orožja na podlagi skupnega stališča; vendar ugotavlja, da se osem meril v državah članicah EU uporablja in razlaga različno strogo; zato poziva k enotnejši razlagi in izvajanju skupnega stališča z vsemi njegovimi obveznostmi ter obžaluje, da EU še vedno mina skupne politike o prenosu orožja v tretje države;

2.

meni, da se skupna zunanja in varnostna politika EU in skupno stališče ne bi smela razhajati; meni, da so za zagotavljanje skladnosti med skupnim stališčem in zunanjo politiko odgovorne države članice in visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko;

3.

poudarja, da lahko države članice ukrepajo v skladu z lastno nacionalno politiko, pri čemer v celoti upoštevajo mednarodno pravo in sporazume, pa tudi skupno dogovorjena pravila in merila, takšno upoštevanje pa se nadzoruje v skladu z nacionalnimi predpisi;

4.

meni, da morajo Evropski parlament, nacionalni parlamenti ali specifična parlamentarna telesa zagotoviti učinkovit nadzor nad uporabo in izvrševanjem dogovorjenih standardov skupnega stališča na nacionalni ravni in ravni EU ter nad vzpostavitvijo preglednega in odgovornega nadzornega sistema;

5.

meni, da bi moral biti jezik navodil za uporabnike natančnejši in puščati manj manevrskega prostora za različne razlage ter da bi se moral po potrebi posodabljati tudi v prihodnje;

6.

poziva, naj se merila iz skupnega stališča bolje uporabljajo, preden se predlagajo nova;

7.

je seznanjen z dosledno in usklajeno vlogo, ki so jo imele države članice EU pri podpiranju mednarodnega procesa vzpostavljanja zavezujočih pravil, ki urejajo mednarodno trgovino z orožjem; poziva EU in njene države članice, naj se osredotočijo na tiste države, ki niso vključene v mednarodne sporazume;

8.

ugotavlja, da je zaradi letnih poročil delovne skupine COARM izvoz orožja držav članic preglednejši; vendar meni, da je obžalovanja vredno, da so zbrani podatki nepopolni in se razlikujejo zaradi različnih postopkov zbiranja in posredovanja v posameznih državah članicah; opominja države članice, naj delovni skupini COARM oddajo popolne letne podatke o svojih prenosih orožja, kot je dogovorjeno in zapisano v skupnem stališču;

9.

poziva, naj se analizira izvajanje skupnega stališča v nacionalnih sistemih; meni, da bi bilo treba okrepiti zmogljivosti delovne skupine COARM na področju analize nadzora izvoza orožja;

10.

meni, da bi bilo treba skupno stališče dopolniti z redno posodobljenim in javno dostopnim seznamom, s katerega bi bilo razvidno, v kolikšni meri izvozi v nekatere države prejemnice izpolnjujejo oziroma ne izpolnjujejo navedenih osmih meril;

11.

meni, da bi bilo treba vzpostaviti boljši sistem, ki bi omogočal redne, posodobljene izmenjave podatkov med državami članicami o prenosih orožja v države, za katere je včasih veljal embargo;

12.

poziva k letni razpravi v Parlamentu, skupaj z letnim poročilom, o izvajanju skupnega stališča, da bi zagotovili ustrezno stopnjo parlamentarnega nadzora in preglednosti na evropski ravni;

13.

pozdravlja dejstvo, da je bil pod okriljem Združenih narodov sklenjen pravno zavezujoč sporazum o trgovini z orožjem za mednarodno trgovino s konvencionalnim orožjem, s čimer je bil ustvarjen učinkovit mednarodni sistem za nadzor nad trgovino z orožjem z večjo preglednostjo in odgovornostjo, kar bo otežilo neodgovorno in nezakonito uporabo konvencionalnega orožja; se zaveda dosledne in usklajene vloge držav članic EU pri podpiranju mednarodnega procesa vzpostavljanja zavezujočih pravil, ki urejajo mednarodno trgovino z orožjem;

14.

poudarja pomen učinkovitega, verodostojnega izvajanja sporazuma o trgovini z orožjem in spodbuja države članice, naj osredotočijo svoja mednarodna prizadevanja na vsesplošnem pristopu k sporazumu in čimprejšnjem začetku veljavnosti;

15.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter generalnemu sekretarju Združenih narodov.