26.2.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 75/41

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo“ (COM(2012)0060),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „EU 2020: evropska strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. maja 2012 o Evropi, gospodarni z viri (1),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Reševanje izzivov na blagovnih borzah in na področju surovin“ (COM(2011)0025) in svoje resolucije z dne 13. septembra 2011 o tem sporočilu (2),

—

ob upoštevanju sklepov britanskega predsedstva Sveta iz leta 2005 („Na znanju temelječe evropsko biogospodarstvo“), nemškega predsedstva Sveta iz leta 2007 („Na poti k na znanju temelječemu biogospodarstvu“) in belgijskega predsedstva Sveta iz leta 2010 („Na znanju temelječe evropsko biogospodarstvo: dosežki in izzivi“),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za regionalni razvoj (A7-0201/2013),

A.

ker naj bi se število svetovnega prebivalstva do leta 2050 s 7 milijard povečalo na več kot 9 milijard, kar bo po ocenah privedlo do 70-odstotnega povečanja povpraševanja po hrani in močnega pritiska na zaloge vode;

B.

ker si je treba zaradi pomanjkanja naravnih rezerv po svetu, povečanja pritiskov na obnovljive surovine in globalnih učinkov podnebnih sprememb prizadevati za gospodarno rabo virov;

C.

ker dolgoročen, inovativen in učinkovit pristop ne bo zagotovil le večje trajnosti, ampak bo nudil tudi podporo razvoju podeželja in regij, prispeval k morebitnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in k večji trajnosti proizvodnje, zagotovil pa bo tudi razširjanje industrijskih inovacij skozi celotno vrednostno verigo;

D.

ker bo prehod v trajnostno gospodarstvo omogočil krepitev konkurenčnosti evropskega industrijskega in kmetijskega sektorja in povečanje gospodarske rasti ter tako prispeval k spodbujanju znatnega povečanja zaposlovanja v Evropi;

E.

ker je uspešno biogospodarstvo za Evropo odvisno od razpoložljivosti surovin (iz kmetijstva, gozdarstva in biološko razgradljivih odpadkov), katerih upravljanje in pridobivanje je trajnostno;

F.

ker promet biogospodarstva v EU znaša že skoraj 2 bilijona EUR in ker naj bi primarna proizvodnja, predelava hrane in industrijska biotehnologija ter biorafinerije znatno rasle;

1.

pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo“ in akcijski načrt za udejanjanje biogospodarstva za Evropo, ki ga ta vsebuje;

2.

meni, da je s pomočjo biogospodarstva možna cenejša proizvodnja industrijskih in potrošniških surovin, saj se porabi manj energije, manjše pa je tudi onesnaževanje okolja;

3.

se strinja, da prehod v pametno, trajnostno in vključujoče biogospodarstvo ne bi smelo temeljiti le na izkoriščanju obnovljivih naravnih virov z majhnim vplivom na okolje, ampak tudi na njihovi trajnostni rabi, ki upošteva okoljske, gospodarske in socialne vidike, ob nadaljnji rabi bioloških virov v mejah obnove ekosistema;

4.

poudarja, da je treba nujno nemudoma ukrepati v podporo inovacijam in naložbam v nove tehnike in poslovne modele ter ustvariti spodbude, ki bodo dolgoročno koristile gospodarstvu; poudarja, da ima pri uresničevanju trajnostne gospodarske rasti poglavitno vlogo zasebni sektor;

5.

meni, da je biogospodarstvo osnovni pogoj za doseganje ciljev strategije Evropa 2020, zlasti pa njenih pobud Unija inovacij in Evropa, gospodarna z viri;

6.

odobrava podporo Komisije koreniti spremembi v pristopu Evropske unije do proizvodnje, porabe, predelave, skladiščenja, recikliranja in odstranjevanja bioloških virov;

7.

poudarja, da je v biogospodarstvu zaposlenih že 22 milijonov ljudi, skupaj več kot 9 % zaposlenih, kar pomeni velik potencial za zaposlitev milijonov ljudi;

8.

podpira predlog Komisije glede vzpostavitve projektne skupine in časovnega načrta za biotehnološke industrije, v katerem bo opredelila prispevek obnovljivih virov in biotehnologije k trajnostnemu razvoju in spodbudila regije in gospodarske subjekte k razvoju novih inovacij za sektor biogospodarstva;

9.

poziva države članice, naj vzpostavijo nacionalne in regionalne akcijske načrte za biogospodarstvo, in prosi Komisijo, naj Parlamentu vsaki dve leti predloži poročilo o udejanjanju biogospodarstva;

10.

poudarja, da je Evropska unija na različnih področjih bioznanosti in biotehnologij vodilna v svetu; meni, da bo prehod v biogospodarstvo Evropi omogočil, da bo dosegla pomemben napredek na področju nizkoogljičnega gospodarstva, inovacij in konkurenčnosti, in okrepil njeno vlogo na mednarodni ravni;

11.

izpostavlja pomembnost in ogromen potencial učinkovite rabe virov in energije; poudarja, da je treba „proizvajati več z manj“, da bo biogospodarstvo ostalo trajnostno;

12.

meni, da biogospodarstvo za Evropo ne bi smelo zgolj nadomestiti sedanjega gospodarstva, ki temelji na fosilnih virih, ali ponavljati dosedanjih potratnih ravnanj in vzorcev porabe, ampak bi se moralo razviti v učinkovitejši in bolj trajnosten model, ki bo upošteval vlogo socialnega in okoljskega upravljanja vzdolž vseh vrednostnih verig v biogospodarstvu;

13.

pozdravlja potekajočo revizijo zakonodaje Unije o biogorivih, katere namen je ublažiti negativne učinke posrednih sprememb rabe zemljišč ter spodbujati trg naprednejših biogoriv in njihov razvoj, kar bi omogočilo večjo uporabo neprehrambenih surovin, kot so odpadki, ostanki ter lesno-celulozni in celulozni materiali;

14.

opozarja, da bi bilo treba v direktivo o energiji iz obnovljivih virov in direktivo o kakovosti goriva vključiti dejavnike posredne spremembe rabe zemljišč (ILUC) za pogonska biogoriva in druga tekoča in plinasta biogoriva ter zavezujoča merila trajnosti za rabo trdne biomase; poziva Komisijo, naj predlaga okvirno direktivo o biomasi, ki bo zajemala vse vrste rabe biomase (energija, pogonska goriva, materiali, kemikalije) in uvedla hierarhijo biomase;

15.

spodbuja Komisijo, naj si še naprej prizadeva za usklajevanje na področju raziskav in razvoja, ki presega meje držav članic in razmejitve med različnimi sektorji, in poudarja zlasti potrebo po preučevanju ocen trajnostnih meja bioloških virov, pri čemer je treba upoštevati funkcije ekosistemov in naravnih prehranjevalnih verig, pa tudi povpraševanje ljudi po hrani;

16.

poziva k natančnejši preučitvi socialnih in okoljskih priložnosti ter potencialnih stroškov biogospodarstva glede na njegove različne potencialne učinke in morebitne napačne metode izkoriščanja biogospodarstva v povezavi z uporabo redkih naravnih virov, nevarnostjo, da bi škodovali okolju, izgubljanjem biotske raznovrstnosti in priložnostjo za ohranitvena prizadevanja;

17.

podpira ustanovitev odbora strokovnjakov za biogospodarstvo, ki bo prispeval h krepitvi sinergije in skladnosti med politikami in pobudami, in biogospodarskega observatorija, da bi spodbujali vzajemno učenje in zagotovili nenehno izmenjavo znanja in informacij med raziskovalnimi inštituti, podjetji, ustanovami, univerzami, regionalnimi izvajalci, kmeti in prebivalci na podeželju ter da bi pospešili opredelitev zakonodajnega okvira, ki bo povečal in spodbujal raziskave, uporabo njihovih rezultatov in trženje inovacij;

18.

opozarja na pomembnost uporabe previdnostnega načela pri rabi biotehnologij, zlasti na področjih gensko manipuliranih organizmov in sintezne biologije;

19.

meni, da je treba oblikovati multidisciplinarne in medsektorske programe obveščanja in usposabljanja, da bi zagotovili dostopnost rezultatov raziskav zainteresiranim stranem, vključno s potrošniki, in jim tako omogočili večjo obveščenost in dali možnosti za sodelovanje;

20.

poziva k odpravi obstoječih ovir za uvajanje inovacij vzdolž celotne vrednostne verige, zlasti z izvajanjem hitrih in strokovnih postopkov EU za odobritev biotehnoloških proizvodov in zagotavljanjem veliko hitrejšega dostopa do trga;

21.

poziva Komisijo, naj predlaga praktične ukrepe za spodbujanje proizvodnje in porabe proizvodov biogospodarstva na regionalni ravni, pri katerih bodo regije celostno zajete;

22.

poudarja, da biogospodarstvo zahteva nadaljnji razvoj novih spretnosti, znanj in disciplin in/ali da se jih vključi v reševanje družbenih sprememb, povezanih z biogospodarstvom, ter tako podpre konkurenčnost, rast in ustvarjanje delovnih mest, potrebe industrije ter večjo usklajenost znanj in delovnih mest;

23.

poudarja, da biogospodarstvo potrebuje vrhunsko strokovno znanje in usposobljeno delovno silo; trdi, da je treba v regijah Evropske unije zagotavljati poklicno usposabljanje in visokošolsko izobraževanje ter pri tem upoštevati njihove posebne značilnosti; poudarja, da široko zasnovani sistemi izobraževanja in usposabljanja v regijah spodbujajo tudi širitev poslovanja;

24.

pozdravlja predlog Komisije glede dodelitve sredstev v višini 4,5 milijarde EUR v okvirnem programu za raziskave „Obzorje 2020“ in upa, da bodo ta sredstva na voljo vsem sektorjem in instrumentom na področju biogospodarstva za nadaljnje izboljševanje inovacij, vključno z raziskavami o mejah ekosistemov ter ponovni uporabi in recikliranju biomaterialov;

25.

meni, da biorafinerije, katerih obratovanje temelji na lokalnih trajnostnih biomaterialih, ki ne izpodrivajo hrane ali drugih vrednejših načinov njihove rabe, predstavljajo temeljno orodje, ki z inovativnimi postopki in naložbami v krožno gospodarstvo omogoča izvajanje vzornih procesov za obnovo opuščenih obratov in oživljanje področij, ki so se znašla v krizi, in upa, da se bo ta pristop spodbujal tudi v prihodnje;

26.

poudarja, da so zadostne količine trajnostnih surovin potrebne za uspešno obratovanje biorafinerij v Evropi; poudarja, da bo to zahtevalo tudi izboljšanje infrastrukture za skladiščenje in prevoz ter razvoj potrebne logistike;

27.

poudarja, da v Evropi obstaja le omejeno število demonstracijskih obratov in da so potrebne večje investicije, da bi ohranili vodilno vlogo evropskih industrij v sektorju biorafinerij; poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo pilotne in demonstracijske dejavnosti za nadgradnjo proizvodov in procesov;

28.

poudarja, da morajo biti politike na področju biogospodarstva bolje zasnovane, tako da bodo zagotavljale kaskadno uporabo biomase; v zvezi s tem poziva k oblikovanju pravnega instrumenta, ki bo omogočil učinkovitejšo in bolj trajnostno uporabo tega dragocenega vira; poudarja, da bi morali s tem instrumentom vzpostaviti načelo kaskadne uporabe v piramidi biomase ter pri tem upoštevati njene različne segmente in okrepiti njene najvišje ravni; poudarja, da bi s takim pristopom zagotovili hierarhično, pametno in učinkovito uporabo biomase ter ustvarjanje dodane vrednosti in podporne ukrepe, na primer usklajevanje raziskav vzdolž celotne vrednostne verige;

29.

meni, da je treba zagotoviti celovit, skladen, medsektorski in interdisciplinaren pristop k biogospodarstvu, in poziva k harmonizaciji različnih politik EU s tega področja in ustreznih vodilnih načel, na primer previdnostnega načela, v različnih sektorjih (časovni načrt za učinkovito rabo virov, Unija inovacij, pobuda za surovine, Obzorje 2020, kohezijska politika, skupna kmetijska in skupna ribiška politika, direktiva o energiji iz obnovljivih virov, okvirna direktiva o vodah, okvirna direktiva o odpadkih in direktiva o embalaži ter posebni ukrepi na področju bioloških odpadkov); meni tudi, da je treba na ravni Evropske unije in nacionalni ravni vzpostaviti enoten, dolgoročen in stabilen zakonodajni okvir, ki bo spodbujal biogospodarstvo v Evropi in povečeval naložbe vanj;

30.

poziva Komisijo, naj vzpostavi finančne instrumente, ki bodo podpirali predkomercialne naložbe, omogočali doseganje tržnih uspehov z rezultati raziskav in inovativnim podjetjem, zlasti malim in srednjim, omogočali dostop do instrumentov finančne in druge podpore, ki spodbujajo razvoj biogospodarstva, na primer z uporabo regionalnih in strukturnih skladov in mehanizmov Evropske investicijske banke za financiranje na osnovi delitve tveganja, z večjo skladnostjo med različnimi skladi Evropske unije za raziskave in inovacije in vzpostavitvijo storitev „vse na enem mestu“ za nudenje informacij o vseh pobudah, povezanih z biogospodarstvom, da bi dosegli kar največje možne učinke; priznava težave in finančna tveganja, povezana s trženjem inovacij na področju biogospodarstva in njihovega dajanja na trg;

31.

poziva k razvoju industrijske infrastrukture in optimizirane dobavne verige za bioproizvode na podeželskih in obalnih območjih, da bi ustvarili nova delovna mesta v kmetijstvu, gozdarstvu in akvakulturi; poziva, da je treba za ta namen zagotoviti sredstva EU za razvoj podeželja in naj se to stori na način, ki bo zmanjšal, ne pa povečal okoljsko škodo in izgubo biotske raznovrstnosti;

32.

poziva k sprejetju konkretnih ukrepov, namenjenih zmanjšanju zapletenosti in dolgotrajnosti birokratskih postopkov za pridobivanje dovoljenj, zaradi katerih je razvoj biorafinerij zapleten in ki bi lahko privedli do odtekanja inovativnih in naprednih tehnologij iz Evropske unije;

33.

soglaša z uporabo javno-zasebnih partnerstev ob ustreznem upoštevanju težav, ki so se pojavljale med njihovim izvajanjem v drugih sektorjih; poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi ustrezne vire za financiranje njihovega razvoja in rasti, saj je prepričan, da gre za pristop, ki je bistvenega pomena za ustvarjanje novih vrednostnih verig, krepitev obstoječih verig in spodbujanje naložb v tehnologije in demonstracijske obrate, ki bodo rezultate raziskav lahko uveljavili na trgu;

34.

se strinja s potrebo po oblikovanju pristopa na več ravneh in poziva k namenjanju vedno večje pozornosti regionalni in lokalni razsežnosti biogospodarstva ter pobudam „od spodaj navzgor“; pozdravlja oblikovanje platform za biogospodarstvo na regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU, s katerimi bo mogoče meriti napredek, dosežen v tem sektorju, in ki bodo omogočale izmenjavo znanja, izkušenj in najboljše prakse ter tako zagotovile uravnotežen razvoj biogospodarstva po vsej Evropski uniji; poziva Komisijo, naj vzpostavi tudi sodelovanje s strokovnjaki s tega področja in iz vseh ostalih zainteresiranih strok ter s predstavniki potrošnikov in državljanov; poudarja, da so regionalna gospodarstva bistvena za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti;

35.

je prepričan, da so pobude od spodaj navzgor pomembne za ustvarjanje biotehnološke družbe in da je pristop, ki temelji na podjetništvu in povpraševanju in se izvaja skupaj s pristopom, ki ga usmerjajo vlade, bistvenega pomena; meni, da bi bilo treba za regionalne pobude zagotoviti ustrezne možnosti; poziva Komisijo, naj podpira takšne mreže in grozde, da bi spodbudila izmenjavo izkušenj.

36.

poziva Komisijo, naj finančno podporo v skladu s pobudo „Unija inovacij“ in vključno s prednostnimi nalogami pobude Obzorje 2020 usmeri v inovacije, s čimer bo spodbudila uvajanje znanstvenih izsledkov na trg in premostila t.i. dolino smrti za raziskave v Evropi;

37.

meni, da obstaja cela vrsta odličnih instrumentov (javna naročila, standardizacija, davčne spodbude, programi potrjevanja in posebnega označevanja), ki lahko zagotovijo zadostno preskrbo s trajnostnimi in visokokakovostnimi bioproizvodi, pa tudi proizvodne sisteme, ki gospodarneje izkoriščajo vire; meni, da je potrebna reforma obstoječe zakonodaje; poziva Komisijo, naj oblikuje trajnostna merila za uporabo biomase, na katerih bi morali temeljiti tudi instrumenti za ustvarjanje trga;

38.

poudarja, da mora imeti biogospodarstvo, ki temelji na izkoriščanju bioloških virov namesto fosilne energije, trden politični okvir, ki bo upošteval ne le ekonomsko upravičenost, temveč tudi dejavnike družbene in ekološke trajnosti;

39.

meni, da je vključevanje in obveščanje potrošnikov o izbiri bioproizvodov in storitev temeljnega pomena; v tem smislu poziva k razvoju standardizirane proizvodnje, ki bo temeljila na zadostnih merilih trajnosti, v Evropski uniji, saj meni, da ta lahko prispeva k spodbujanju evropskega trga tovrstnih proizvodov, ki bo koristil vsem;

40.

meni, da življenjske dobe bioproizvodov ne bi smeli umetno skrajševati; proizvod bi moral biti zasnovan tako, da bi imel čim daljšo življenjsko dobo;

41.

poudarja, da bo biogospodarstvo znatno prispevalo k razvoju podeželskih in obalnih območij; meni, da bi sinergija in tesno sodelovanje med vsemi udeleženci vrednostne verige, vključno z lokalnimi proizvajalci kmetijskih in gospodarskih surovin in biorafinerijami, lahko prispevala h krepitvi konkurenčnosti in k povečanju donosnosti podeželskih regij; poudarja, da je treba oblikovati dolgoročno strategijo za biogospodarstvo, ki bo ustrezno upoštevala potrebo po zagotovitvi prehranske varnosti;

42.

zahteva, da se razviti biološki in biotehnološki postopki uporabljajo pri proizvodnji obnovljivih bioloških virov, ki se pridobivajo iz odpadkov in posevkov, ki niso namenjeni prehrani, posamezni deli pa tudi v obstoječih kmetijskih in gozdarskih gospodarstvih;

43.

zatrjuje, da je eno vodilnih načel biogospodarstva prispevati k učinkovitejši rabi virov ter k zmanjšanju odvisnosti od uvoženih surovin in energije ter neobnovljivih naravnih virov; opozarja na pomembnost gozdarskega sektorja in drugih biotehnoloških panog ter zatrjuje, da je mogoče neobnovljive fosilne surovine nadomestiti z ogljično nevtralnimi obnovljivimi naravnimi viri in surovinami, kot so les in lesna vlakna; poudarja, da te panoge ustvarjajo veliko proizvodov z visoko dodano vrednostjo, na primer kemikalij, zdravil, umetnih mas ter drugih inovativnih novih materialov, ter tudi nova delovna mesta; poudarja potencial biotehnologije, temelječe na morskih virih;

44.

poziva Komisijo, naj spodbuja ukrepe, ki bodo trajnostno povečali potencial surovin, izboljšali njihovo izkoriščanje in zagotovili, da se bodo zbirali biološko razgradljivi odpadki – pri čemer se je treba izogibati dolgim prevozom – in da se bo uporaba biomase še naprej gibala v ekoloških mejah in ne bo zmanjšala funkcije ponorov ogljika; v zvezi s tem meni, da je treba nujno vzpostaviti trajnostna merila za uporabo biomase v energetiki, da bi zagotovili razpoložljivost biomase za namene, v okviru katerih je raba virov učinkovitejša, pri tem pa zagotoviti, da spodbude za pretvarjanje biomase v energijo ne bodo ustvarjale motenj na trgu in zmanjšale njene razpoložljivosti za proizvajalce;

45.

meni, da je pomembno vlagati v biogospodarske dobavne verige ter tako zagotavljati surovine; zatrjuje, da bi morale biogospodarske strategije spodbujati ne samo bolj učinkovito uporabo gospodinjskih in komunalnih odpadkov, temveč tudi predelavo tokov stranskih proizvodov in ostankov iz kmetijstva in gozdarstva; poziva k boljši zakonodaji, ki bo omogočala delovanje in zagotavljala pravno varnost in močno podporo za trajnostno uporabo biogospodarskih virov in izkoriščanje surovin, politika pa naj v vseh pogledih temelji na prožnem dolgoročnem pristopu in spodbuja naložbe;

46.

meni, da bi biogospodarstvo glede na usmeritve nove strategije za evropsko industrijsko politiko lahko pomembno prispevalo k preprečevanju procesa deindustrializacije, ki danes pesti Evropo, in k preobratu tega trenda z novimi strategijami, ki bodo na posameznih ozemljih spodbudile trg in ponovno vzpostavile konkurenčnost;

47.

odločno poziva Evropsko komisijo, naj okolju škodljive subvencije opredeli kot „rezultat vladnega ukrepa, ki potrošnikom ali proizvajalcem daje prednost, da bi dodatno zaslužili ali znižali svoje stroške, vendar takšno ravnanje diskriminira dobro okoljsko prakso“ (3); poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma in do leta 2014 sprejmejo konkretne načrte na podlagi te opredelitve za postopno opustitev vseh okolju škodljivih subvencij do leta 2020, vključno s subvencijami, ki spodbujajo neučinkovito rabo obnovljivih virov, in subvencijami za fosilna goriva, ter naj poročajo o napredku prek nacionalnih programov reform; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost, da subvencije za izkoriščanje biomaterialov v energetiki že sedaj ogrožajo doseganje ciljev na področju učinkovite rabe virov;

48.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi rastoče povpraševanje po biomasi, zlasti lesu, lahko sprožilo obsežno krčenje gozdov v državah v razvoju, kjer se emisije toplogrednih plinov ne upoštevajo v okviru Kjotskega protokola; poudarja, da lahko to vpliva na kakovost tal, vodne cikle in biotsko raznovrstnost ter poveča pritisk na mednarodne sporazume, kot sta Konvencija o biološki raznovrstnosti (CBD) in program Združenih narodov za zmanjšanje emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov v državah v razvoju (REDD); se prav tako boji, da bo rastoče povpraševanje po lesnih izdelkih, glede na to, da so sistemi upravljanja z zemljišči v številnih državah v razvoju šibki, lahko povzročilo nezakonito izkoriščanje gozdov in oslabilo prostovoljne sporazume o partnerstvu v okviru akcijskega načrta za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT);

49.

poudarja, da bo prehod na biogospodarstvo prispeval k nadaljnjemu vključevanju rezultatov konference Rio+20 v politike Evropske unije; meni, da bi Evropska unija morala dodatno okrepiti svoj prispevek v okviru pobud, namenjenih lajšanju prehoda na vključujoče zeleno gospodarstvo na mednarodni ravni;

50.

poziva EU, naj postane zelo dinamično mednarodno središče za raziskave in inovacije na področju biogospodarstva; meni, da se bo z razvojem novih proizvodov, postopkov in storitev na podlagi obnovljivih virov okrepila konkurenčnost evropske industrije in da bo ta prevzela vodilno mednarodno vlogo;

51.

meni, da je nujno treba razviti mednarodno zavezujoče standarde trajnosti za vsa področja rabe biomase ter zavezujoča merila o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi; poziva EU, naj si prizadeva za sprejetje mednarodnih sporazumov in zlasti najmanj razvitim državam nameni ustrezno institucionalno in tehnično podporo za zagotovitev trajnostne uporabe biomase.

52.

meni, da bo model biogospodarstva, oblikovan v okviru te strategije, omogočil odpravo težav, ki so se pojavljale v zvezi s tem, in da bo v daljšem časovnem obdobju lahko vzpostavil bolj trajnostne in učinkovitejše vzorce proizvodnje, porabe, razvoja in načinov življenja in z novimi povezavami med področji gospodarstva, okolja in kakovosti družbenega življenja ponovno spodbudil rast evropskega gospodarstva;

53.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.