26.2.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 75/120

—

ob upoštevanju členov 3(3) in 6 Pogodbe o Evropski uniji,

—

ob upoštevanju členov 9, 12, 14, 26, 114(3) in 169(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov z naslovom „Nova agenda za evropsko potrošniško politiko“, ki je bilo sprejeto 25. aprila 2013 (A7-0163/2013),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 23. aprila 2013 z naslovom „E-commerce Action plan 2012-2015 – State of play 2013“ (Akcijski načrt elektronskega poslovanja 2012-2015 – stanje v letu 2013 „ni na voljo v slovenščini“) (SWD(2013)0153),

—

ob upoštevanju pregleda notranjega trga št. 26, ki ga je pripravila Komisija, z dne 18. februarja 2013,

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 7. decembra 2012 z naslovom „Pregled stanja potrošniških trgov: zagotavljanje učinkovitosti trgov v korist potrošnikov – 2. del 8. izdaje – november 2012“ (SWD(2012)0432),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. decembra 2012 o vsebini na enotnem digitalnem trgu (COM(2012)0789),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 18. aprila 2013 Evropskemu parlamentu in Svetu o delovanju Memoranduma o soglasju o prodaji ponarejenega blaga prek interneta (COM(2013)0209),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o dokončanju enotnega digitalnega trga (1),

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 6. aprila 2011 o enotnem trgu za Evropejce (2), o enotnem trgu za podjetja in rast (3) in o upravljanju in partnerstvu na enotnem trgu (4),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. oktobra 2010 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „K aktu za enotni trg: za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo – 50 predlogov za izboljšanje skupnega dela, poslovanja in izmenjav“ (COM(2010)0608),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2012 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Akt za enotni trg II“ (COM(2012)0573),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. aprila 2011 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Akt za enotni trg: dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja“ (COM(2011)0206),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 4. junija 2012 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o elektronski identifikaciji in skrbniških storitvah za elektronske transakcije na notranjem trgu (COM(2012)0238),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2012 o strategiji za krepitev pravic ranljivih potrošnikov (5),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. maja 2012 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropska agenda z potrošnike – za krepitev zaupanja in rasti“ (COM(2012)0225),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. maja 2012 z naslovom „Evropska strategija za boljši internet za otroke“ (COM(2012)0196),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. aprila 2012 z naslovom „Strategija za e-javna naročila“ (COM(2012)0179),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 25. januarja 2012 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (splošna uredba o varstvu podatkov) (COM(2012)0011),

—

ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 29. novembra 2012 z naslovom „Integriran trg dostave paketov za rast elektronskega poslovanja v EU“ (COM(2012)0698),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. januarja 2012 z naslovom „Skladen okvir za okrepitev zaupanja v enotni digitalni trg elektronskega poslovanja in spletnih storitev“ (COM(2011)0942),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2011 o novi strategiji za potrošniško politiko (6),

—

ob upoštevanju Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 9. novembra 2011 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o programu varstva potrošnikov 2014–2020 (COM(2011)0707) in spremljajočih dokumentov (SEC(2011)1320 in SEC(2011)1321),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 3. decembra 2012 za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o dostopnosti spletišč organov javnega sektorja (COM(2012)0721),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o mobilnosti in vključevanju invalidov ter evropski strategiji o invalidnosti 2010–2020 (8),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 7. februarja 2013 za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotavljanje visoke skupne ravni varnosti omrežij in informacij v Uniji (COM(2013)0048),

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 7. februarja 2013 z naslovom „Strategija kibernetske varnosti za Evropsko unijo: odprt, varen in zanesljiv kibernetski prostor“ (JOIN(2013)0001),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. septembra 2012 z naslovom „Sprostitev potenciala računalništva v oblaku v Evropi“ (COM(2012)0529),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. novembra 2011 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope (COM(2011)0665),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2010 o vplivu oglaševanja na vedenje potrošnikov (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. septembra 2010 o dokončnem oblikovanju notranjega trga za elektronsko poslovanje (10),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2010/45/EU z dne 13. julija 2010 o spremembah Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede pravil o izdajanju računov (11),

—

ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije o Googlu (združene zadeve C-236/08 do C-238/08, sodba z dne 23. marca 2010) in BergSpechte (zadeva C-278/08, sodba z dne 25. marca 2010), v katerih je kot povprečni internetni potrošnik opredeljen običajno obveščen in razumno pozoren uporabnik spleta,

—

ob upoštevanju Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (12),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

—

ob upoštevanju poročila Maria Montija z dne 9. maja 2010 o novi strategiji za enotni trg,

—

ob upoštevanju analitskega poročila z naslovom „Odnos podjetij do čezmejnega trgovanja in varstva potrošnikov“, ki ga je Komisija objavila marca 2010 (Flash Eurobarometer št. 282),

—

ob upoštevanju študije „Mystery shopping evaluation of cross-border e-commerce in the EU“ (Ocena čezmejnega e-poslovanja v EU s skrivnimi nakupovalci), ki jo je za GD SANCO Evropske komisije izvedel inštitut YouGovPsychonomics in je bila objavljena 20. oktobra 2009,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2009 o izvrševanju pravnega reda o varstvu potrošnikov (COM(2009)0330),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 2. julija 2009 o uporabi Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov („Uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov“) (COM(2009)0336),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. januarja 2009 o prenosu, izvajanju in izvrševanju Direktive 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter Direktive 2006/114/ES o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju (13),

—

ob upoštevanju Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (14),

—

ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.

ker je za to, da bo EU postala bolj konkurenčno in dinamično gospodarstvo, ki bo temeljilo na znanju, odločilnega pomena v celoti izkoristiti potencial digitalnega trga – to bo koristilo tako državljanom kot podjetjem; ker mora EU ukrepati zdaj, če želi ostati konkurenčna, predvsem v hitro rastočih sektorjih, kot so internetne platforme ali panoga programskih aplikacij;

B.

ker so poglavitni pogoj za razvoj enotnega digitalnega trga vseprisotna povezljivost, ki temelji na neoviranem dostopu do visokohitrostnih širokopasovnih internetnih omrežij, univerzalnem in enakem dostopu vseh državljanov do internetnih storitev in razpoložljivost spektra za brezžične storitve širokopasovnega interneta; ker najnovejši tehnološki razvoj, na primer mobilne naprave in aplikacije ter nove generacije mobilnih standardov, zahtevajo zanesljiva in hitra infrastrukturna omrežja, da bodo lahko državljanom in podjetjem zagotavljala koristi;

C.

ker postajajo masivnopodatkovne aplikacije vse pomembnejše za konkurenčnost evropskega gospodarstva, do leta 2016 se namreč v svetovnem merilu pričakujejo prihodki v vrednosti 16 milijard EUR in dodatnih 4,4 milijona delovnih mest;

D.

ker ima računalništvo v oblaku velik gospodarski, družbeni in kulturni potencial v smislu prihranka stroškov, izmenjave vsebin in izkušenj, večje konkurenčnosti, dostopa do informacij, inovacij in ustvarjanja delovnih mest; ker so ob tem izrazito pomembne nemotene storitve e-uprave, ki bodo dostopne z različnih naprav;

E.

ker gospodarstvo EU doživlja velike strukturne spremembe, kar vpliva na njegovo svetovno konkurenčnost in trg dela; ker se v letnem pregledu rasti 2013 poziva k odločnemu ukrepanju za pospešeno ustvarjanje delovnih mest; ker je za obnovo in konkurenčnost gospodarstva EU odločilnega pomena dinamičen in vključujoč trga dela;

F.

ker družbeni mediji, vsebine, ki jih ustvarjajo uporabniki, „kultura priredb“ in sodelovanje uporabnikov v digitalnem gospodarstvu pridobivajo vse pomembnejšo vlogo; ker so potrošniki vse bolj pripravljeni plačati za visokokakovostne digitalne vsebine, pod pogojem, da so cenovno ugodne, dostopne z več naprav in prenosljive čez mejo;

G.

ker bi moral dostop po ugodnih cenah z varnimi in zanesljivimi možnostmi plačila povečati zaupanje potrošnikov pri dostopanju do čezmejnih storitev;

H.

ker je v EU kar 99 % vseh podjetij malih ali srednjih podjetij, ki zagotavljajo 85 % vseh delovnih mest v EU; gre torej za osrednjo gonilno silo evropskega gospodarstva, ki nosi največjo odgovornost za ustvarjanje blaginje, delovnih mest in rasti, inovacij ter raziskav in razvoja;

I.

ker imajo državljani EU ko potrošniki odločilno vlogo pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020, namreč pametne in trajnostne rasti, in ker bi jo bilo zato treba pripoznati kot del gospodarske politike EU; ker je treba najti pravo ravnovesje med spodbujanjem konkurenčnosti evropskih podjetij in varovanjem interesov potrošnikov;

J.

ker razdrobljenost enotnega digitalnega trga slabi potrošnikovo izbiro; ker je treba spodbuditi zaupanje potrošnikov v trg in poznavanje njihovih pravic, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti potrošnikom v ranljivem položaju; ker je potrošnikom v Uniji bistveno zagotoviti boljšo zaščito pred tveganji zaradi proizvodov in storitev, ki lahko ogrozijo njihovo zdravje ali varnost;

K.

ker je Komisija pregledala spletna mesta, kjer se prodajajo digitalne vsebine za snemanje, na primer igre, videe ali glasbo, in ugotovila, da 75 % teh spletišč ne spoštuje pravil varstva potrošnikov; ker direktiva o pravicah potrošnikov (2011/83/EU) že določa specifična pravila za digitalne vsebine; ker bi bilo treba Komisijo spodbujati, da bi ta pravila še naprej zajemala pri pregledu obstoječe potrošniške zakonodaje EU ali predlaganju nove zakonodaje s tega področja;

L.

ker ima 15 % za delo zmožnega prebivalstva v EU (80 milijonov ljudi) funkcionalne omejitve ali so invalidi; ker število spletišč, ki zagotavljajo storitve e-uprave, in spletišč javnega sektorja hitro narašča; ker se ocenjuje, da je evropski trg proizvodov in storitev, povezanih s spletno dostopnostjo, vreden dve milijardi EUR; ker je ta trg na škodo potencialnih potrošnikov in gospodarstva na splošno še vedno razdrobljen in premalo razvit;

M.

ker potrošniki niso enovita skupina in izkazujejo velika razhajanja v smislu digitalne opismenjenosti, poznavanja svojih pravic, asertivnosti in pripravljenosti na postopke pritožbe in pridobivanja odškodnine; ker je treba za odpravo digitalne ločnice upoštevati tudi nediskriminacijo in dostopnost;

1.

poudarja, da bi mogla sprostitev potenciala enotnega trga prek direktive o storitvah in enotnega digitalnega trga prinesti gospodarstvu EU dodatnih 800 milijard EUR (15), kar pomeni skoraj 4 200 EUR na gospodinjstvo (16); poziva države članice in Komisijo, naj se zavežejo razvoju enotnega digitalnega trga, saj je to krovna politična prednostna naloga, in naj uvedejo celosten pristop in ambiciozno zastavljeno strategijo, ki bo zajela tako zakonodajne kot politične strategije – zato, da bomo upoštevali zadnji in prihodnji napredek in zares udejanjili enotni digitalni trg; poudarja, da bo za to potrebno politično vodstvo, odločnost, dobro zastavljene prednostne naloge ter financiranje na ravni EU, na nacionalni in regionalni ravni; zlasti poudarja, da je v vseh institucijah Unije potrebno jasno vodstvo, v državah članicah pa jasna politična odgovornost, da bi v celoti in dejansko izvajali in izvrševali direktive in uredbe, povezane z enotnim trgom;

2.

poziva Komisijo, naj nujno obravnava obstoječe ovire za enotni digitalni trg, tudi s poenostavitvijo pravnega okvira za DDV, in sicer z zagotovljenim dostopom do varnega vseevropskega plačevanja, izstavljanja računov in dostavnih storitev, in naj pregleda pravice intelektualne lastnine, da bo spodbudila dostop do zakonitih digitalnih vsebin v vsej EU; poudarja, da je pomembno določiti enaka pravila za prosti pretok fizičnega in digitalnega blaga in storitev;

3.

poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo upravljanje enotnega digitalnega trga, zagotovijo omrežno nevtralnost ter učinkovito in pametno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, da bi zmanjšale upravno breme za državljane in podjetja; poziva Komisijo, naj okrepi obstoječa orodja upravljanja in naj poišče usklajen pristop za spodbujanje njihove uporabe, vključno z informacijskim sistemom za notranji trg (IMI), mrežo Solvit, portalom Tvoja Evropa in enotnimi kontaktnimi točkami iz direktive o storitvah;

4.

poudarja, da bo pomembna evropska strategija za računalništvo v oblaku, saj ima velik potencial za konkurenčnost, rast in ustvarjanje delovnih mest v EU; poudarja, da je računalništvo v oblaku zaradi zelo nizkih vstopnih stroškov in ne velikih zahtev glede infrastrukture dobra priložnost za evropsko industrijo informacijske tehnologije in predvsem za mala in srednja podjetja, da se razvijejo in prevzamejo vodilni položaj na področjih, kot so zunanje izvajanje, nove digitalne storitve in podatkovna središča;

5.

se zaveda, da so masovni podatki in znanje pravo gorivo za prihodnost evropskega gospodarstva; pozdravlja predlagani sveženj o varstvu podatkov, saj je to dober način za povečanje zaupanja in preglednosti; poudarja, da je treba upoštevati izzive, ki jih prinašata globalizacija in uporaba novih tehnologij, in da je pomembno državljanom zagotoviti okrepljene pravice s posodobljeno evropsko ureditvijo na področju varstva podatkov – s tem bomo spodbudili notranji trg in ustvarili enake konkurenčne pogoje za vsa podjetja, ki delujejo v EU;

6.

poudarja, da je treba z inovativnimi tehnološkimi rešitvami, na primer elektronskim javnim naročanjem, spodbujati nove, visokokakovostne storitve e-uprave, saj bo to olajšalo nemoteno zagotavljanje informacij in storitev; poudarja, kako pomemben je osnutek uredbe o elektronski identifikaciji in elektronskih skrbniških storitvah, ki jo predlaga Komisija, saj bo pripomogla k enotnemu digitalnemu trgu z vzpostavitvijo ustreznih pogojev za vzajemno čezmejno priznavanje ključnih ponudnikov in visoko stopnjo varnosti zanje, na primer z elektronsko identifikacijo, elektronskimi dokumenti, elektronskimi podpisi in elektronskimi dostavnimi storitvami, pa tudi za interoperabilne storitve e-uprave v vsej Uniji;

7.

meni, da so potrebna dodatna prizadevanja v zvezi s ponovno uporabo informacij javnega sektorja in spodbujanjem e-uprave;

8.

poudarja, da je pomembno spodbujati inovacije in vlagati v digitalno pismenost; poudarja, da imajo mala in srednja podjetja poglavitno vlogo pri odpravljanju brezposelnosti, predvsem med mladimi; poziva k boljšemu dostopu do financiranja iz programov, kot sta na primer Obzorje 2020 in COSME, in k razvoju novih naložbenih skladov in jamstev; predvsem pa ugotavlja, da se mora EU ponovno zavihteti na vodilno mesto na področju mobilne tehnologije in pametnih naprav;

9.

poudarja, da je treba spodbujati obsežne naložbe v fiksna in mobilna omrežja, zato da bo EU zavzela vodilno mesto v svetovnem tehnološkem razvoju, njeni državljani in podjetja pa bodo lahko dodobra izkoristili priložnosti, ki jih prinaša digitalna revolucija;

10.

močno obžaluje, da so mnoge države članice zamudile rok (1. januar 2013) za dodelitev spektra digitalne dividende (800 MHz) širokopasovnim mobilnim storitvam, kakor je bilo predvideno v programu za politiko radiofrekvenčnega spektra; poudarja, da zaradi tega zamuja uvajanje četrte generacije mobilnih omrežij v EU; zato poziva države članice, naj ukrenejo vse potrebno za zagotovitev, da bo 800-megaherčni pas na voljo širokopasovnim mobilnim storitvam, Komisijo pa, naj uporabi svoja pooblastila za hiter začetek izvajanja;

11.

pozdravlja namero Komisije, da bi predložila nov sveženj o telekomunikacijah, v katerem naj bi obravnavala razdrobljenost tega trga, in sicer tudi z ukrepi za odpravo tarif za gostovanje v bližnji prihodnosti; poudarja, da je treba v zvezi s stroški gostovanja zavzeti proaktiven pristop, da bi vzpostavili resničen enotni digitalni trg, ki bo zajemal tudi uporabo mobilnih naprav;

12.

zaskrbljeno ugotavlja, da stopnja zaposlenosti v EU pada; poziva k ponovnem usmerjanju pozornosti v politike ustvarjanja delovnih mest na področjih z visokim potencialom za rast, kot so zeleno gospodarstvo, zdravstvene storitve in sektor IKT; meni, da lahko vzpostavitev enotnega digitalnega trga pripomore k odpravi morebitnih odstopanj med državami članicami in regijami glede zaposlenosti, socialne vključenosti in boja proti revščini;

13.

poudarja, da bi moral enotni digitalni trg ljudem pomagati, da med staranjem ostanejo delovno aktivni in zdravi, pri tem pa izboljšati ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem; poudarja, da lahko orodja IKT zagotovijo tudi trajnostne in uspešne sisteme zdravstvenega varstva;

14.

priznava, da se evropski trg dela korenito spreminja in da bodo za poklice prihodnosti potrebna nova znanja in spretnosti; poziva države članice, naj ustrezno vlagajo v človeški kapital in trajnostno ustvarjanje delovnih mest, med drugim z učinkovito uporabo sredstev EU, kot je Evropski socialni sklad; poziva Komisijo in države članice, naj si kot prednostno nalogo zastavijo digitalno pismenost v okviru vodilne pobude „Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta“;

15.

poudarja, da je treba izboljšati znanja in spretnosti v okviru medijske in digitalne pismenosti, zlasti pri otrocih in mladoletnikih, da bi dosegli pravi enotni digitalni trg in uresničili potencial za rast tega dinamičnega sektorja; ugotavlja, da je zlasti pomembno reševanje vprašanja pričakovane vrzeli v zagotavljanju strokovnjakov s področja IKT; pozdravlja veliko koalicijo za digitalna delovna mesta in poudarja pomen usklajevanja usposabljanja na področju IKT s poslovnimi zahtevami;

16.

poudarja, da je treba še naprej spodbujati uporabo evropskega portala za zaposlitveno mobilnost (EURES); podpira njegovo uporabo v državah članicah, bodisi za svetovanje delavcem in iskalcem zaposlitve o njihovi pravici do prostega gibanja bodisi kot instrumenta zaposlovanja s posebnim poudarkom na posredovanju zaposlitve in potrebah delodajalcev, da bi učinkovito pripevali k okrevanju in dolgoročni rasti;

17.

pozdravlja sprejetje kodeksa spletnih pravic v EU; poziva Komisijo in države članice, naj o njem obvestijo širšo javnost, da bi dosegli želen učinek;

18.

poudarja, da je čedalje hitrejši razvoj elektronskega trgovanja, kar zadeva potrošnike, zelo pomemben, saj ponuja večjo izbiro, zlasti tistim, ki živijo na manj dostopnih, oddaljenih območjih, in tudi tistim z omejeno sposobnostjo gibanja, ki sicer ne bi imeli dostopa do široke izbire blaga in storitev;

19.

poudarja, da je treba potrošnikom zagotoviti celovit dostop do enotnega digitalnega trga, ne glede na njihovo prebivališče ali narodnost; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za boj proti neenaki obravnavi potrošnikov na enotnem trgu zaradi obstoječih čezmejnih omejitev, ki jih uporabljajo podjetja pri prodaji na daljavo;

20.

poudarja, da je zaupanje potrošnikov nujno za domačo in čezmejno elektronsko poslovanje; poudarja, da je treba zagotoviti kakovost, varnost, sledljivost in pristnost izdelkov, preprečiti goljufije in nepošteno prakso ter spoštovati pravila o varstvu osebnih podatkov;

21.

poudarja vlogo enotnega digitalnega trga pri vzpostavitvi varnega in delujočega enotnega trga blaga in storitev; v zvezi s tem poudarja, da je treba spodbujati učinkovite in usklajene sisteme upravljanja tveganj v okviru predlogov o splošni varnosti proizvodov in nadzoru trga;

22.

poudarja pomen čimprejšnjega izvajanja določb direktive o spletnem reševanju sporov, da bi potrošniki dostopali do njega na enostaven način; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno financiranje platforme za tovrstno reševanje sporov;

23.

poudarja pomen oznak zaupanja za učinkovito delovanje enotnega digitalnega trga, tako za podjetja kot za potrošnike; poziva k sprejetju standarda za oznake zaupanja za evropske storitve na podlagi standardov visoke kakovosti, da bi pripomogli h konsolidaciji trga EU;

24.

poziva Komisijo, naj sprejme smernice EU o minimalnih standardih za primerjalna spletišča, zasnovane na podlagi temeljnih načel preglednosti, nepristranskosti, kakovostnih informacij, učinkovitega sodnega varstva, celovitosti in prijaznosti do uporabnika; predlaga, naj te smernice spremljajo akreditacijska shema za vso EU ter učinkoviti ukrepi za nadzor in izvrševanje;

25.

pričakuje, da bo Komisija pri reviziji direktive o paketnem potovanju v celoti preučila vpliv e-trgovanja in digitalnih trgov na vedenje potrošnikov v turističnem sektorju EU in okrepila prizadevanja za izboljšanje kakovosti, vsebine in zanesljivosti informacij za turiste;

26.

poudarja, da bi morali računalniški sistemi rezervacij potnikom omogočati, da jasno razlikujejo med obveznimi operativnimi stroški, vštetimi v vozninah, in izbirnimi elementi, ki jih lahko rezervirajo, da bi bile cene za potrošnike, ki rezervirajo vozovnice prek spleta, bolj pregledne;

27.

poziva Komisijo, naj budno spremlja in uporabi vse svoje pristojnosti, da zagotovi pravilno izvajanje in uporabo ključnih določb direktive o nepoštenih poslovnih praksah v zvezi s prenovljenimi pravili za boj proti nepoštenim poslovnim praksam, tudi spletnim, zlasti potencialni zlorabi tržne moči na področjih, kot so vedenjsko oglaševanje, politike prilagojenih cen in storitve spletnega iskanja; pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „Zaščita podjetij pred praksami zavajajočega trženja in zagotavljanje učinkovitega uveljavljanja: pregled Direktive 2006/114/ES o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju“ (COM(2012)0702);

28.

poziva Komisijo, naj obravnava nepoštene pogodbene pogoje v letalskem prevozu, zagotovi tesnejše spremljanje spletišč in obvešča nacionalne izvršne organe o primerih neustrezne uporabe obstoječih pravil;

29.

poziva Komisijo, naj razvije standardizirane elektronske obrazce za vlaganje pritožb potnikov v zvezi z vsemi vrstami prevoza in spodbuja smernice za takojšnje reševanje pritožb prek poenostavljenih postopkov;

30.

poudarja, da si je treba prizadevati za zanesljive storitve v oblaku; poziva k sprejetju jasnih in preglednih modelov pogodb, ki bodo pokrivali vprašanja kot so ohranjanje podatkov po preteku pogodbe, njihovo razkrivanje, celovitost, lokacija, prenos in lastništvo ter neposredna in posredna odgovornost;

31.

poudarja številna pravna vprašanja in izzive, povezane z uporabo računalništva v oblaku, kot so težave z določanjem veljavne zakonodaje, vprašanja skladnosti in odgovornosti, varnost podatkov (vključno s pravico do zasebnosti), prenosljivost podatkov in uveljavljanje avtorskih in drugih pravic intelektualne lastnine; meni, da je nujno zagotoviti, da so posledice računalništva v oblaku jasne in predvidljive na vseh pravnih področjih;

32.

poudarja, da je izvrševanje pravic potrošnikov pri spletnih transakcijah ključnega pomena; ugotavlja, da so se akcije „čiščenja“ (sweep), ki jih usklajuje Komisija in jih sočasno izvajajo ustrezni nacionalni organi prek skupnih ukrepov, izkazale za uporabno orodje spremljanja izvajanja obstoječe zakonodaje o enotnem trgu v državah članicah, in spodbuja Komisijo, naj zagotovi širšo uporabo teh akcij in preuči možnost njihovega usklajevanja tudi na področjih zunaj spleta; poziva Komisijo, naj okrepi mrežo sodelovanja na področju varstva potrošnikov;

33.

poudarja, da so dostopne, cenovno ugodne in visokokakovostne dostavne storitve ključnega pomena pri spletnem nakupovanju blaga in se najučinkoviteje spodbujajo prek svobodne in poštene konkurence; ugotavlja, da je veliko potrošnikov vendarle manj naklonjenih spletnemu nakupovanju, zlasti čezmejnemu, zaradi negotovosti, povezanih s končno dostavo, stroški ali zanesljivostjo; zato pozdravlja javna posvetovanja, ki jih je sprožila Komisija, da bi opredelili morebitne pomanjkljivosti in jih z ustreznimi ukrepi odpravili na način, ki bo podjetjem in potrošnikom omogočal, da izkoristijo vse prednosti enotnega digitalnega trga;

34.

poziva Komisijo, naj pripravi revidiran predlog direktive o plačilnih storitvah in zakonodajni predlog o večstranskih medbančnih provizijah, da bi dosegli standardizacijo in interoperabilnost pri zagotavljanju kartičnega, spletnega in mobilnega plačevanja v EU in rešili vprašanje nepreglednih in prekomernih stroškov v zvezi s plačili;

35.

poudarja, da je visoka raven varnosti omrežja in podatkov bistvenega pomena za zagotavljanje delovanja enotnega trga in zaupanja potrošnikov v enotni digitalni trg; ugotavlja, da se računalniška znanja in spretnosti ter sposobnost odzivanja na grožnje in napade neenakomerno razvijajo in da v Uniji ni usklajenega pristopa k računalniški varnosti; poziva k usklajenim prizadevanjem in tesnejšem sodelovanju, saj ima internet svetovne razsežnosti, sistemi omrežij in informacijski sistemi v Uniji pa so med seboj zelo povezani;

36.

poudarja, da je dostopnost spletišč organov javnega sektorja pomemben del digitalne agende, saj zagotavlja nediskriminacijo in ustvarja poslovne priložnosti; poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva pri pogajanjih o tem vprašanju, ki sedaj potekajo, in pripravi napovedano zakonodajno pobudo v obliki evropskega akta o dostopnosti, ki bi presegal javni sektor;

37.

poudarja, da je pomembno ustvariti ugodno splošno digitalno poslovno okolje; ugotavlja, da je treba poenostaviti zakonodajni okvir za DDV in se izogniti dvojnemu obdavčevanju; poziva države članice, naj do leta 2015 hitro vzpostavijo mini sisteme vse na enem mestu za telekomunikacije, televizijske oddaje in elektronske storitve; poziva Komisijo, naj čim prej razširi obseg sistemov vse na enem mestu tudi na drugo blago in storitve;

38.

poziva Komisijo, naj pojasni uporabo člena 20(2) Direktive o storitvah, ki obravnava diskriminacijo potrošnikov EU zaradi kraja bivanja ali narodnosti, in zlasti zaradi vrste poslovnih praks, za katere bi po tej direktivi veljalo, da pomenijo neutemeljeno diskriminacijo; poudarja, da je treba odpraviti s tem povezane ovire, vključno z razdrobljenostjo zakonodaje in posledično pravno nejasnostjo v okviru uporabe zakonodaje o pravicah potrošnika, ki podjetjem onemogočajo širitev v okviru enotnega digitalnega trga;

39.

meni, da je predlog skupnega evropskega prodajnega prava inovativna pobuda ključnega pomena za potrošnike in podjetja na notranjem trgu; meni, da bi enotni neobvezni sklop pravil, ki bi veljala za celotno EU, koristil zlasti hitro rastočemu internetnemu sektorju; meni, da ima ta predlog zanimiv potencial tudi v povezavi z računalništvom v oblaku in digitalnimi vsebinami;

40.

poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za prilagoditev pogodbenega prava novim izzivom, ki jih prinaša enotni digitalni trg; meni, da je zlasti hkratna priprava standardnih pogodbenih pogojev za celotno EU, ki bodo zlahka dostopni za podjetja in potrošnike, ključna za to področje;

41.

poziva Komisijo, naj skrbno spremlja potek konkurence na enotnem digitalnem trgu in takoj obravnava morebitne zlorabe prevladujočega položaja; zlasti poudarja, da je treba spremljati pravilno uporabo smernic za sporazume o selektivni distribuciji in zagotavljati, da stalno ustrezajo digitalnim namenom;

42.

poziva Komisijo, naj spodbuja dostop do tveganega kapitala in sklopov IKT, da bi v ospredje prišli predkomercialni projekti, in skrbi za inovacije v zgodnjih fazah na trgih IKT; opozarja na potencial javno-zasebnih partnerstev in prihajajočih novih predpisov o javnem naročanju glede sklepanja inovativnih partnerstev; spodbuja zgodnje sprejetje spletnih orodij za javno naročanje, da bi na ta način lahko izkoristili prihajajočo reformo javnega naročanja;

43.

poudarja pomen nevtralnosti omrežja in neoviranega vstopa na trg malih in srednjih podjetij iz EU v sektorju informacijskih in komunikacijskih tehnologij; poziva Komisijo, naj sprejme vse nujne ukrepe za izboljšanje teh razmer; poziva Komisijo, naj čim prej pripravi zakonodajni predlog, s katerim se bodo znotraj EU še zmanjšali stroški gostovanja;

44.

spodbuja Komisijo, naj nadaljuje delo na področju prava intelektualne lastnine, da bi oblikovala sodoben okvir avtorskih pravic za enotni digitalni trg; poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe, s katerimi bo spodbudila razvoj zakonite vsebine, ki bo dostopna po vsem enotnem digitalnem trgu; poudarja, da bi moral pregledan in spremenjen režim pravic intelektualne lastnine temeljiti na spodbujanju inovacij, novih storitvenih modelih ter vsebinah, ki so jih v sodelovanju pripravili uporabniki, da bi v EU spodbudili razvoj konkurenčnega trga IKT, obenem pa poskrbeli za to, da se imetnike pravic zaščiti in ustrezno plača;

45.

ugotavlja, da je Unija že dosegla določen napredek pri zmanjšanju teritorialnosti avtorskih pravic, zlasti s predlogom direktive Komisije o kolektivnemu upravljanju pravic in izdajanju licenc za več ozemelj v spletnem glasbenem sektorju, ki jo trenutno preučuje zakonodajalec; meni, da je potrebna večja preglednost, boljše upravljanje in večja odgovornost družb za kolektivno upravljanje pravic; meni, da bi predlagana direktiva spodbudila izdajanje licenc za več ozemelj in omogočila izdajanje licenc za pravice do spletne uporabe;

46.

poudarja, da bi morali pri tekočem dialogu Komisije o „licencah za Evropo“ in pregledu zakonodajnega okvira za pravice intelektualne lastnine sodelovati vsi pomembni segmenti družbe; poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi bo zagotovila ustrezno zastopanost civilne družbe in organizacij za varstvo pravic potrošnika; poziva Komisijo, naj leta 2014 pripravi ambiciozni strateški odziv, ki bo zajemal praktične tržne rešitve ter politični, po potrebi pa tudi zakonodajni odziv; poziva Komisijo, naj Parlament obvešča o rezultatih tega procesa;

47.

poziva Komisijo, naj pripravi ukrepe, da bi spodbudila čezmejno kroženje in prenosljivost avdiovizualnih vsebin, vključno s platformami za video na zahtevo; poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo ukrepe v podporo avdiovizualne industrije EU, da bi premostili sedanje ovire za enotni digitalni trg v tem sektorju; meni, da bi s temi ukrepi morali povečati povpraševanje potrošnikov po nenacionalnih evropskih filmih, omogočiti čezmejno distribucijo, vključno s podporo za podnaslavljanje in sinhronizacijo avdiovizualnih del, ter zmanjšati stroške transakcij, povezane z upravljanjem pravic;

48.

meni, da bi morale biti kulturne in ustvarjalne vsebine, zlasti avdiovizualna dela in nove platforme za čezmejno dostavo vsebin, lažje dostopne po vsej Uniji, zlasti starejšim in invalidnim osebam, kar bi spodbudilo sodelovanje v družbenem in kulturnem življenju v Uniji;

49.

poudarja pomen EU in drugih storitev ali platform pri spodbujanju digitalizacije in spletnega dostopa do kulturne dediščine in vsebin Unije,

50.

pozdravlja rast e-knjižnega trga v Evropi in meni, da to lahko prinese velike koristi tako potrošnikom kot podjetjem; poudarja, da je pomembno, da potrošniki ne naletijo na ovire, ko želijo e-knjige nabaviti čez teritorialne meje ali preko platform in naprav; poudarja, da je pomembno zagotoviti interoperabilnost med različnimi napravami in sistemi, povezanimi z e-knjigami;

51.

poziva Komisijo, naj pripravi predlog za uskladitev stopenj DDV, ki veljajo za podobno blago in storitve; glede na prehod na načelo „država bivanja potrošnika“ v letu 2015 poziva k dinamični definiciji e-knjig za celotno EU, da bi zagotovili pravno varnost;

52.

poziva Komisijo, naj pripravi predlog, ki bo zagotovil, da se stopnje DDV uporabljajo enako za ustvarjalne, kulturne, znanstvene in izobraževalne vsebine, ne glede na način, kako je uporabnik dostopil do njih; je prepričan, da bi znižane stopnje DDV, ki veljajo za vsebine, ki se distribuirajo v fizični obliki, morale veljati tudi za digitalne ustreznice, s čimer bi povečali privlačnost digitalnih platform in spodbudili storitve za inovativne vsebine ter nove načine, s katerimi bi uporabniki dostopali do spletnih vsebin;

53.

pozdravlja namero Komisijo, da bo pripravila konkreten predlog, s katerim bo pojasnila delovanje postopkov obveščanja in ukrepanja, zagotovila jasno razlago ter postopkov in smernice zanje;

54.

poziva k nadaljnji uporabi sistemov pametne mobilnosti, razvitih z raziskavami, ki jih financira EU, kot so sistem upravljanja zračnega prometa za prihodnost (SESAR), evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) in železniški informacijski sistemi, sistemi pomorskega nadzora (SafeSeaNet), rečne informacijske storitve (RIS), inteligentni prometni sistemi (ITS) ter interoperabilne, med sabo povezane rešitve za naslednje generacije sistemov upravljanja multimodalnega prometa;

55.

poudarja, da je treba v omrežje TEN-T široko uvesti orodja informacijske tehnologije, da se poenostavijo upravni postopki, omogoči sledenje tovora in optimizirajo vozni redi ter prometni tokovi;

56.

meni, da je potrebnega več sodelovanja na svetovni ravni za ohranitev in posodobitev pravic intelektualne lastnine v prihodnosti, kar je bistvenega pomena za inovacije, zaposlovanje in odprto svetovno trgovino;

57.

pozdravlja nedavne pobude Komisije, vendar poudarja, da je treba dodelati zakonodajni okvir za uveljavljanje avtorskih pravic v digitalnem okolju, ki mora biti prilagojen sedanjim zahtevam, tako da se bodo lahko dogovori z našimi trgovinskimi partnerji sklepali na podlagi sodobne evropske zakonodaje;

58.

ugotavlja, da se je elektronska trgovina razvila zunaj tradicionalnih in standardnih trgovinskih ureditvenih okvirov; poudarja pomen povečanega mednarodnega sodelovanja v Svetovni trgovinski organizaciji (STO) in Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO) za zaščito in zagotavljanje razvoja svetovnega digitalnega trga; poziva k spremembi in posodobitvi veljavnega sporazuma o trgovini z izdelki informacijske tehnologije v STO in EU spodbuja, naj preuči možnost sklenitve mednarodnega sporazuma o digitalnem gospodarstvu,

59.

meni, da je omejevanje dostopa podjetij EU do digitalnih trgov in spletnih potrošnikov – ki se med drugim izvaja z masovno državno cenzuro ali omejevanjem dostopa do trga za evropske ponudnike spletnih storitev v tretjih državah – trgovinska ovira; poziva Komisijo in Svet, naj v vse prihodnje trgovinske sporazume vključita varovalni mehanizem, in sicer zlasti v tiste, ki vsebujejo določbe z vplivom na spletne storitve in spletne skupnosti uporabnikov, ki delijo informacije, saj bi se tako zagotovilo, da tretje strani od podjetij za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo iz EU ne bodo zahtevale, naj omejijo dostop do spletnih mest, odstranijo vsebino, ki so jo objavili uporabniki, ali posredujejo osebne podatke – na primer naslov IP – tako, da se s tem kršijo temeljne pravice in svoboščine; poleg tega poziva Svet in Komisijo, naj razvijeta strategijo za izpodbijanje ukrepov tretjih držav, ki omejujejo dostop podjetij EU do svetovnih spletnih trgov;

60.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.