26.2.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 75/114

—

ob upoštevanju svojega prejšnjega poročila o storitvah, zlasti resolucije z dne 4. septembra 2008 o trgovini s storitvami (1),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o stanju razvojne agende iz Dohe in o prihodnosti Svetovne trgovinske organizacije (STO), zlasti resolucije z dne 16. decembra 2009 o možnostih za razvojno agendo iz Dohe po sedmi ministrski konferenci STO (2) ter z dne 14. septembra 2011 o trenutnem stanju pogajanj o razvojni agendi iz Dohe (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2011 o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe (4),

—

ob upoštevanju Protokola št. 26 k Pogodbi o delovanju Evropske unije o storitvah splošnega pomena ter Listine o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS), ki je začel veljati 1. januarja 1995; ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2003 o Splošnem sporazumu o trgovini s storitvami v okviru STO, vključno s kulturno raznolikostjo (5),

—

ob upoštevanju osnutka pogajalskih smernic za večstranski sporazum o trgovini s storitvami, ki ga je 15. februarja 2013 predložila Evropska komisija,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Trgovina, rast in svetovne zadeve – trgovinska politika je temeljna sestavina strategije EU 2020“ (6),

—

ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu svetu o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe 2012 (7),

—

ob upoštevanju poročila z dne 21. aprila 2011 o posebnem pogajalskem srečanju o trgovini s storitvami (8), ki ga je predsednik sveta za trgovino s storitvami v STO, veleposlanik Fernando de Mateo, pripravil za odbor za trgovinska pogajanja,

—

ob upoštevanju izjave skupine „Really Good Friends of Services“ (Zelo dobri prijatelji storitev) z dne 5. julija 2012,

—

ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.

ker storitve predstavljajo skoraj tri četrtine BDP in zaposlitev EU ter so bistvene za ohranjanje in povečevanje njene konkurenčnosti;

B.

ker so storitve leta 2011 predstavljale 28 % izvoza EU in več kot polovico neposrednih tujih naložb v tretjih državah;

C.

ker ima EU pomembno vlogo v trgovini s storitvami, saj je največji izvoznik storitev na svetu s 25,65 % celotnega svetovnega izvoza storitev v letu 2011;

D.

ker bi vse države morale imeti možnost, da razvijajo, vzdržujejo in regulirajo javne storitve splošnega interesa;

E.

ker je 129 članic STO sprejelo zaveze v okviru sporazuma GATS, ker pa večina teh držav ni sprejela zavez v vseh sektorjih;

F.

ker so trenutne ekonomske in finančne razmere bolj kot kdaj koli prej pokazale, da imajo javne storitve v Evropski uniji bistveno vlogo; ker te storitve na področjih zdravstvenega varstva, nege otrok ali skrbi za starejše, pomoči invalidom ali socialnih stanovanj zagotavljajo temeljno varnostno mrežo in pomagajo spodbujati socialno kohezijo; ker imajo javne storitve na področju izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja ključno vlogo pri načrtu za rast in zaposlovanje;

G.

ker je v času šeste ministrske konference STO leta 2005 v Hongkongu komaj 30 držav predložilo nove ponudbe za storitve in ker večstranska pogajanja o storitvah od julija 2008 skoraj niso napredovala;

H.

ker so bili zaradi gospodarske krize v letih 2008 in 2009 uvedeni novi protekcionistični ukrepi za omejitev trgovine s storitvami;

I.

ker so predhodni pogovori o obliki in zgradbi sporazuma o trgovini s storitvami leta 2012 potekali med člani skupine „zelo dobri prijatelji storitev“;

J.

ker je 21 članic STO (9), ki se pogajajo z EU, večinoma držav OECD in predstavljajo 70 % svetovne čezmejne trgovine s storitvami (brez trgovine s storitvami znotraj EU) ter 58 % trgovine EU s poslovnimi storitvami; ker med udeleženkami pogajanj za zdaj ni držav BRIKS, članic Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) ali afriških, karibskih ali pacifiških držav;

K.

ker je Komisija Svetu 15. februarja 2013 predložila osnutek pogajalskih smernic in 18. marca 2013 prejela mandat, da se udeleži pogajanj o sporazumu o trgovini s storitvami;

1.

meni, da je mnogostranski trgovinski sistem, ki ga predstavlja STO, še vedno najučinkovitejši okvir za vzpostavitev odprte in pravične trgovine na svetovni ravni; vendar se strinja, da so bile zaradi zastoja med osmo ministrsko konferenco STO decembra 2011 potrebne nove dvostranske in večstranske pobude, ki bi dale zagon trgovinskim pogajanjem v Ženevi; vendar poudarja, da je potrebno, da vse nove pobude ostanejo zasidrane v okviru STO;

2.

obžaluje dejstvo, da je bila trgovini s storitvami od začetka kroga pogajanj v Dohi namenjena omejena pozornost; poudarja, da so storitve steber gospodarstva in trgovine v 21. stoletju, saj je nastanek svetovnih vrednostnih verig odvisen od zagotavljanja storitev; poudarja pomen storitev splošnega interesa pri zagotavljanju bistvene varnostne mreže za državljane in pri spodbujanju socialne kohezije na občinski, regionalni in državni ravni ter ravni EU;

3.

obžaluje dejstvo, da so razporedi GATS članic STO postali zastareli in ne odražajo dejanske stopnje omejitev trgovine s storitvami v teh državah, zlasti tistih, ki so začele obširno samostojno liberalizacijo, ter dejstvo, da imajo članice STO še vedno zelo različne in nejasne stopnje liberalizacije in ureditev pri svojih zavezah glede trgovine s storitvami;

4.

pozdravlja začetek pogajanj o sporazumu o trgovini s storitvami in udeležbo EU pri teh pogovorih že od začetka, da bi spodbudila svoje interese in zastopala svoja stališča o obliki in zgradbi sporazuma; meni, da bi lahko udeležba EU spodbudila usklajenost med sporazumom o trgovini s storitvami in mnogostranskim sistemom ter prispevala k ohranjanju primernega parlamentarnega nadzora nad pogajalskim procesom;

5.

obžaluje dejstvo, da je Svet mandat podelil, ne da bi pri tem upošteval stališče Parlamenta;

6.

opozarja Komisijo na njeno obveznost, da Parlament nemudoma in v celoti obvešča v vseh fazah pogajanj (pred krogi pogajanj in po njih);

7.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TISA) potekala v skladu s pravili STO o preglednosti in da bodo vsi člani STO o njih pravočasno in izčrpno obveščeni;

8.

je prepričan, da ni bila dosežena kritična masa, ki bi omogočala razširitev koristi tega prihodnjega sporazuma o trgovini s storitvami na vse članice STO, zaradi tega pa za ta sporazum ne bi smela veljati določba o državi z največjimi ugodnostmi iz sporazuma GATS (10);

9.

vendar zaskrbljeno ugotavlja, da med stranmi, ki se pogajajo, ni trgov v vzponu (razen Turčije), zlasti držav BRIKS, kjer je prisotna rast trgovine s storitvami ter naložb vanje in kjer so ovire, zlasti za tuje vlagatelje, največje; zato vabi Kitajsko in druga gospodarstva v vzponu, naj se pridružijo pogajanjem;

10.

meni, da ohranjanje možnosti, da druge države, vključno z gospodarstvi v vzponu, postanejo del teh pogajanj, ne bi smelo zmanjšati ambicij tega sporazuma, saj bi lahko le visoka stopnja liberalizacije ter zbliževanja ureditev te države prepričala k pristopu k pogajanjem;

11.

priporoča, da bi morala za ohranitev možnosti pristopa novih podpisnic k prihodnjemu sporazumu o trgovini s storitvami zasnova tega sporazuma slediti obliki in zgradbi sporazuma GATS, vključno s pojmom pozitivnega seznama zavez, in prevzeti osrednje opredelitve in načela, določena v sporazumu GATS, skupaj z njegovimi pravili o nacionalni obravnavi, tržnem dostopu in ureditvah;

12.

poziva Komisijo, naj začetno ponudbo oblikuje tako, da bo podobna njeni zadnji ponudbi v zvezi z razporedom GATS, in naj pri pogajanju o zavezah za dostop do trgov sledi naslednjim ciljem:

13.

ugotavlja, da je EU že sklenila dvostranske trgovske sporazume z nekaterimi partnerji za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (tudi z Japonsko, kmalu pa tudi z ZDA), ali se o njih še pogaja, vključujejo pa trdna poglavja o storitvah, v katerih so bolje obravnavana dvostranska vprašanja, značilna za posamezno državo; meni, da je glede dostopa do trga EU v teh pogajanjih močno odvisna od drugega partnerja (npr. Avstralija, Nova Zelandija, Mehika, Tajvan in Turčija);

14.

poudarja, da bi morala vključitev načel mirovanja in vzmeti v razporede omogočati vezavo zavez pogodbenic na sedanje ravni ter voditi k nadaljnjemu postopnemu odpiranju;

15.

meni, da bi moral sporazum o trgovini s storitvami vsebovati trdnejše regulativne ureditve za preglednost, konkurenco, zahteve za izdajo dovoljenj ter ureditve za posamezne sektorje, kljub temu da imajo države pravico sprejeti ureditve, ki so primerno utemeljene na ciljih javne politike (11);

16.

meni, da je nujno, da EU in njene države članice obdržijo možnost ohranjanja in razvijanja svojih kulturnih in avdiovizualnih politik, in to v okviru svojih veljavnih zakonov, standardov in sporazumov; zato pozdravlja, da je Svet iz pogajalskega mandata izključil storitve na področju kulture in avdiovizualne storitve;

17.

poudarja, da so ta pogajanja priložnost za izboljšanje pravil o javnem naročanju (12) in subvencijah (13) za storitve, zaradi katerih je prišlo do zastoja pogajanj o sporazumu GATS;

18.

meni, da bi moral sporazum o trgovini s storitvami vsebovati klavzulo o pristopu, določbe, ki opredeljujejo pogoje in postopke za pristop vseh članic STO k sporazumu, ter poseben mehanizem za reševanje sporov, ki ne bi posegal v možnost uporabe splošnega mehanizma STO za reševanje sporov;

19.

ugotavlja, da je pogajalski mandat predlagala Komisija, sprejel pa ga je Svet, pri tem pa ni bila opravljena ocena učinka; vztraja, da mora Komisija sprejeti nadaljnje ukrepe v zvezi z njenim namenom priprave ocene učinka na trajnost in da jih mora sprejeti ob posvetovanju z zadevnimi interesnimi skupinami v zvezi z družbenimi, okoljskimi in drugimi pomisleki; zahteva, naj Komisija objavi oceno učinka na trajnost z namenom, da bi zaključke te ocene upoštevala pri pogajanjih;

20.

meni, da je rok dveh let za sklenitev takšnih pogajanj zelo ambiciozen; poudarja, da mora sčasoma prevladati kakovost, in vztraja, da morajo biti pogajanja pregledna in da morajo zagotovijo dovolj prostora in časa za javno in parlamentarno razpravo, temelječo na dejstvih;

21.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.