30.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 440/103

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Indiji, zlasti tiste z dne 13. decembra 2012 o kastnem razlikovanju (1), in svojih letnih poročil o človekovih pravicah v svetu, zlasti tistih z dne 18. aprila 2012 (2) in 13. decembra 2012 (3); ob upoštevanju svojih številnih prejšnjih resolucij, ki obsojajo posilstva in spolno nasilje v državah po svetu,

—

ob upoštevanju skupnega akcijskega načrta strateškega partnerstva Indija-EU, podpisanega novembra 2005, in tematskega dialoga EU-Indija o človekovih pravicah,

—

ob upoštevanju izjave visoke predstavnice za zunanjo politiko Catherine Ashton v imenu Evropske unije ob mednarodnem dnevu za odpravo nasilja nad ženskami 25. novembra 2012,

—

ob upoštevanju izjave visoke predstavnice za zunanjo politiko Catherine Ashton ob evropskem in svetovnem dnevu boja proti smrtni kazni 10. oktobra 2012,

—

ob upoštevanju členov 2 in 3(5) Pogodbe o Evropski uniji,

—

ob upoštevanju izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Navi Pillay z dne 31. decembra 2012,

—

ob upoštevanju razvojnih ciljev tisočletja Organizacije združenih narodov,

—

ob upoštevanju instrumentov OZN za boj proti nasilju nad ženskami, predvsem Dunajske deklaracije in akcijskega programa z dne 25. junija 1993, sprejetih na svetovni konferenci o človekovih pravicah (A/CONF.157/23), poročil posebnih poročevalcev visoke komisarke OZN za človekove pravice o nasilju nad ženskami in splošnega priporočila št. 19, ki ga je sprejel Odbor za odpravo diskriminacije žensk na 11. seji leta 1992, deklaracije o odpravi nasilja nad ženskami z dne 20. decembra 1993 (A/RES/48/104), konvencije o odpravi vseh vrst diskriminacije žensk in mednarodne konvencije o odpravi rasne diskriminacije in splošnih priporočil št. XXIX o členu 1(1) konvencije;

—

ob upoštevanju priporočil o Indiji iz posebnih postopkov OZN, priporočil organov za spremljanje izvajanja pogodb OZN in splošnih rednih pregledov, in zlasti priporočil Indiji iz poročila Odbora OZN za odpravo diskriminacije žensk iz februarja 2007 in oktobra 2010,

—

ob upoštevanju osnutka načel in smernic OZN za učinkovito odpravljanje diskriminacije na podlagi dela in izvora,

—

ob upoštevanju indijske ustave in indijskega kazenskega zakonika, zlasti njenega razdelka št. 376 o posilstvu,

—

ob upoštevanju člena 110(2)in 110(4) Poslovnika,

A.

ker je bila dne 16. decembra 2012 skupinsko posiljena 23-letna študentka, njen spremljevalec pa napaden, ko ju je pet moških in en mladenič brutalno napadlo na zasebnem avtobusu v New Delhiju; ker je žrtev utrpela tako hude poškodbe, da je 29. decembra 2012 v Singapurju tragično preminila,

B.

ker so v Indiji sledili množični javni protesti, na katerih so protestniki iz vseh delov družbe pozivali k reformi zakonov in policijskih dejavnosti ter k splošni spremembi odnosa do žensk; ker so protesti pomemben napredek k temu, da se prekine molk o posilstvih in spolnem nasilju in pomenijo začetek sprememb;

C.

ker so peterico moških in mladoletnika v zvezi z zadevo prijeli in proti njim poteka hitri sodni postopek, proti mladoletniku pa ločen postopek za mladoletne prestopnike;

D.

ker je indijska policija vložila prijavo proti televizijski postaji Zee News, potem ko je objavila pogovor s prijateljem, ki je bil z žrtvijo med napadom dne 16. decembra 2012;

E.

ker se je po nedavnem napadu v New Delhiju, v indijskih in mednarodnih medijih množično poročalo o drugih primerih posilstev, kot je bilo 27. decembra 2012, ko je v Pandžabu neko dekle storilo samomor, potem ko je bilo skupinsko posiljeno, ker policija ni hotela sprejeti njene prijave ali prijeti obtožencev in ji je namesto tega predlagala, naj se poroči z enim od napadalcev, ali dne 12. januarja 2013, ko je bila v Pandžabu 29-letna mati dveh otrok skupinsko posiljena na zelo podobnem avtobusnem potovanju kot v prvem primeru in je policija zopet prijela 6 osumljencev, dan kasneje pa se je 16-letnica zažgala, potem ko je bila posiljena;

F.

ker je bilo po podatkih indijskega nacionalnega urada za kazensko evidenco leta 2011 prijavljenih več kot 24 000 primerov posilstev; ker je bila od več kot 635 primerov, prijavljenih v New Delhiju, samo v enem primeru sprejeta kazenska obsodba;

G.

ker ima indijsko žensko gibanje dolgo tradicijo obsojanja vseh oblik nasilja nad ženskami v Indiji, pa tudi širših oblik neenakosti spolov, in poziva k političnemu ukrepanju in podpori ženskim pravicam;

H.

ker je spolno nasilje nad ženskami splošno razširjeno, ne samo v Indiji, pač pa po vsem svetu, in je zakoreninjeno v strukturnih neenakostih med spoloma, in ker mora zato ukrepe proti nasilju nad ženskami spremljati izboljšanje položaja žensk in deklet na vseh ravneh družbe;

I.

ker po ocenah indijskih sociologov vsako leto umre skoraj 2 milijona žensk in deklet zaradi številnih oblik nasilja in diskriminacije, ena od katerih je spolno nasilje, pa tudi spori zaradi dote, detomor deklic, zanemarjanje majhnih otrok, neenakopraven dostop do virov in zdravstvenega varstva ter nizka raven oskrbe za ostarele;

J.

ker ženske in dekleta občutijo kastno diskriminacijo, so zlasti izpostavljene različnim oblikam spolnega nasilja, prisilne in ritualne prostitucije, trgovine z ljudmi, nasilju v družini in kaznovalnemu nasilju, kadar uveljavljajo pravico za zločine, ki so bili zagrešeni nad njimi, kot se je znova pokazalo v zelo znanem primeru skupinskega posilstva v Pipiliju z dne 29. novembra 2011, ko javni organi niso hoteli sprejeti prijave in je bilo šele potem, ko je v primer poseglo višje sodišče, dekle ustrezno obravnavano, vendar je kasneje podleglo poškodbam;

K.

ker je študija fundacije Thomson Reuters iz leta 2012 ugotovila, da je med državami skupine G20 Indija država, kjer je najslabše biti ženska;

L.

ker po podatkih organizacije Amnesty International v Indiji pride do posilstva vsakih 21 minut, vendar mnoga niso prijavljena, zlasti v revnih skupnostih, zaradi stigme, ki ga prinaša to kaznivo dejanje; ker naj bi se indijska policija dobro zavedala ravni teh kaznivih dejanj, vendar pogosto ne stori ničesar, da bi ženske zaščitila;

M.

ker spolno nasilje preživelim povzroči hude zdravstvene težave, tako psihološke kot fizične, vključno s spolno prenosljivimi boleznimi, kot je AIDS; ker mnoge žrtve posilstev znova postanejo žrtve, ker se jim odrečejo še njihove družine in skupnosti;

N.

ker so indijske in mednarodne skupine za varstvo človekovih pravic kritizirale indijske zakone, ki urejajo spolne napade, kot zastarele, zlasti zaradi ozke opredelitve posilstva; ker v Indiji primanjkuje ustreznih storitev za pomoč osebam, ki so preživele spolni napad, kot so občutljiv in takojšen odziv policije ali dostop do zdravstvene oskrbe, svetovanja in drugih podpornih storitev, zato so odzivi pogosto nenačrtni in nepredvidljivi in v številnih primerih ponižujoči za žrtve;

O.

ker je indijska osrednja vlada po napadu v New Delhiju oblikovala tričlanski odbor za pregled veljavnih zakonov, da se zagotovi hitrejše pravno varstvo in okrepi kaznovanje v hudih primerih spolnega nasilja,

P.

ker so visoki vladni uradniki po nedavnih dogodkih objavili, da se bodo spodbujale strožje kazni za posilstva, vključno s smrtno kaznijo,

Q.

ker je maja lani 90 organizacij civilne družbe in posameznikov pisalo indijskemu predsedniku vlade Manmohamu Singhu in ga pozvalo k reformam v odziv na spolni napad in pozvalo k večji odgovornosti policije;

R.

ker je EU za obdobje 2007–2013 namenila Indiji 470 milijonov EUR kot podporo za vladne zdravstvene in izobraževalne programe;

S.

ker je v preteklih dveh desetletjih Indija dosegla pomemben napredek v procesu zmanjševanja revščine, čeprav ostaja še veliko dela, zlasti pri premagovanju razkoraka v možnostih za izobraževanje, zdravstvu in gospodarskih obetih, ki jih imajo ženske in ranljive skupine;

T.

ker je Indija največja demokracija na svetu in pomembna politična in gospodarska partnerica EU, kar prinaša tudi demokratične obveznosti;

1.

izraža svojo veliko solidarnost z žrtvami napada v New Delhiju in žrtvami vseh drugih podobnih napadov, o katerih so mediji poročali ali ne, ter izraža sožalje družinam žrtev; ostro obsoja vse oblike spolnega nasilja, kar je globalni pojav v številnih državah;

2.

pozdravlja veliki val solidarnosti z žrtvami posilstev v Indiji in po svetu ter upa, da bodo množični protesti pomagali pospešiti nujne reforme;

3.

od Indije, ki je demokratična država in ima pomembne odnose z EU, pričakuje, da bo zagotovila spoštovanje demokratičnih načel, temeljnih in človekovih pravic, zlasti pravne države in pravic žensk;

4.

globoko obžaluje, da ni bilo storjeno več za zagotovitev takojšnje pomoči žrtvam napadov in da v tem in drugih primerih žrtve posilstev niso vložile obtožbe proti posiljevalcem zaradi pomanjkanja spoštovanja do žensk, nenudenja zdravstvene pomoči, slabega dela policije in pomanjkanja pravnih sredstev;

5.

opozarja indijsko vlado na njene pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz indijske ustave, zlasti da zaustavi prakse, ki niso v skladu z dostojanstvom žensk (člen 51(A));

6.

spodbuja indijski parlament, naj še naprej upošteva priporočila indijskega nacionalnega odbora za ženske pri spreminjanju in izvajanju indijske zakonodaje, da se ženske zaščiti pred takšnimi zločini;

7.

pozdravlja sporočilo indijske vlade, da bo ustanovila preiskovalno komisijo o javni varnosti žensk v Delhiju in sodni oddelek za revizijo indijskega zakonodajnega okvira v zvezi z nasiljem nad ženskami; pozdravlja hitro objavo priporočil preiskovalnega odbora, ki ga je ustanovilo vrhovno sodišče v času sedaj že upokojenega vrhovnega sodnika Jagdiša Šarana Verme, in njegovo sodelovanje z nacionalnim odborom za ženske ter indijskim parlamentom, da bi se ukrepi v celoti izvajali, ter da se preprečijo takšni zločini;

8.

pozdravlja ustanovitev novega sodišča, ki bo delovalo po hitrem postopku in se bo ukvarjalo s spolnim nasiljem nad ženskami; vendar je zaskrbljen, ker na sojenju obtoženim ni novinarjev, ki jim je prepovedano natisniti ali objaviti karkoli v zvezi s temi postopki, razen z dovoljenjem sodišča, kar je med splošno javnostjo povzročilo nelagodje; meni, da bi morali biti tistim, ki bodo spoznani za krive, izrečena kazen, ki bo enakovredna njihovim zločinom; vendar ponavlja svoje dolgotrajno nasprotovanje smrtni kazni v vseh primerih in v vseh okoliščinah;

9.

poziva indijske oblasti, naj oblikujejo usklajene odzive na spolno nasilje v tesnem sodelovanju s skupinami žensk, zlasti kadar gre za spolne napade; poudarja, da morajo vlade zveznih držav spremljati ravnanje policije pri preiskavah spolnih napadov, tako da zahtevajo odgovornost od policistov, preganjajo krivce ter zagotavljajo dostojanstveno obravnavo preživelih;

10.

poziva indijski parlament, naj zagotovi, da bo sprememba kazenske zakonodaje takšna, da bodo vsi spolni napadi, ne glede na to, ali je prišlo do spolnega občevanja ali ne, veljali za zločin, ter naj zagotovi, da bodo vse nove kazni v skladu z mednarodnimi človekovimi pravicami, ter spremeni zakone, da se odpravi zakonska imuniteta ter postopkovne ovire, kadar so spolnega napada ali drugih kršitev človekovih pravic obtoženi pripadniki policijskih ali drugih varnostnih sil;

11.

poziva predstavništva EU in držav članic v Indiji, naj večjo pozornost namenijo programom, ki so povezani z vprašanjem nasilja nad ženskami, vključno z izobraževanjem, ter programom s posebnim poudarkom na ženskah in dekletih;

12.

poziva indijske oblasti, naj nemudoma ukrepajo in izvajajo učinkovite ukrepe, ki bodo izboljšali ravnanje indijskih policijskih sil v primeru posilstev in spolnih napadov, vključno z vzpostavitvijo posebnih enot v vseh policijskih enotah; ugotavlja, da ministrska predsednica Delhija ni odgovorna za policijske operacije v njeni jurisdikcijji; ponovno poziva, da je v drugih velikih mestih neposredno poročanje in upravljanje zagotovilo večjo politično odgovornost in posodobitev policije. ugotavlja nujno potrebo po usposabljanju policijskega osebja v zvezi z varnostjo žensk;

13.

poziva indijsko vlado, naj preuči primere oseb, ki opravljajo višje uradniške funkcije in so uradno obtožene posilstva;

14.

poziva Komisijo, naj sodeluje z indijskimi oblastmi ter pomaga pri razvoju usklajenega odziva na spolno nasilje, zlasti spolne napade, vključno s prenosom priporočil kampanje Združenih narodov UNiTE za zaustavitev nasilja nad ženskami v prakso. poziva Komisijo ZN za položaj žensk, naj na svojem 57. zasedanju marca 2013 razpravlja in prizna, da nasilje nad ženskami zavzame edinstveno obliko, kadar se križata spol in kasta;

15.

izraža veliko zaskrbljenost nad razširjenim nasiljem, ki ga doživljajo pripadnice dalitov, vključno s spolnim nasiljem, ki ga izvajajo moški, pripadniki dominantnih kast, ter nad visoko ravnijo nekaznovanosti krivcev v takšnih primerih; poziva indijsko vlado, naj vse primere spolnega nasilja nad ženskami obravnava enako ter naj jih razišče in kazensko preganja na enak, pošten, pregleden in hiter način;

16.

poudarja, da nihče ne bi smel biti prisiljen v poroko, ter poudarja, da nobena žrtev ne sme biti prisiljena v poroko z napadalcem, žrtvi pa bi bilo treba nuditi dodatno podporo, da se prepreči socialni pritisk, naj se poroči;

17.

poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da bo EU še naprej zagotavljala ciljno usmerjeno sektorsko podporo v Indiji z namenom doseganja razvojnih ciljev tisočletja v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira in v naslednjem strateškem dokumentu države za obdobje po letu 2013; to bi moralo vključevati podporo socialnega sektorja, in sicer zdravja žensk in njihovega izobraževanja, izkušnje v zvezi z dobrim upravljanjem, sprejemanje odločitev in razvoj, vključno z metodami za boljše opravljanje storitev, da bi se reševala vprašanja revščine, spola, institucionalnih reform in upravljanja javnega sektorja;

18.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam držav članic, posebnemu predstavniku Evropske unije za človekove pravice, predsedniku, vladi in parlamentu Indije, generalnemu sekretarju ZN ter vodilnim v podkomisiji Združenih narodov za pospeševanje in varstvo človekovih pravic, Komisiji ZN o statusu žensk in generalni direktorici direktorata ZN za ženske in posebni odposlanki ZN za nasilje nad ženskami.