19.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 271/1

1.1

Evropska ekonomska, socialna in politična unija še vedno ni uresničena. Monetarna unija je bila vzpostavljena brez ustrezne ekonomske in socialne razsežnosti, toda z znatnimi ekonomskimi in socialnimi posledicami. Zdaj se izvajajo ukrepi za vzpostavitev finančne, fiskalne in bančne unije, vendar pa niso predvidena ustrezna proračunska sredstva EU za spremljajočo politiko za podporo gospodarski rasti in socialni koheziji. Hkrati pa še vedno ni dosežen napredek glede socialne in politične unije. Vendar pa so ekonomska, monetarna in socialna unija medsebojno odvisne, saj druga drugo podpirajo in krepijo. Skupaj bi morale zagotavljati konkretnejšo Evropo, ki temelji na resničnem življenju, s katero se lahko državljani čutijo povezani, ki ji vlagatelji, proizvajalci, delavci in potrošniki zaupajo ter jo podpirajo, tj. bolj dinamično Evropo, ki zagotavlja ravnovesje med konkurenčnostjo, pametno in vključujočo rastjo, gospodarskimi priložnostmi, zaposlovanjem in učinkovitim uživanjem vseh socialnih pravic. Brez takega ravnovesja politična unija ne bo imela prihodnosti.

1.2

Med letom 2008 in februarjem 2013 se je stopnja brezposelnosti v EU-27 s 7 % povečala na 10,9 %, kar pomeni skupno 26,4 milijona brezposelnih, medtem ko je stopnja brezposelnosti v euroobmočju 12-odstotna; stopnja brezposelnosti se je povečala v 19 državah in se zmanjšala v osmih; v EU-27 je trenutno brezposelnih 5,7 milijona (23,5 %) mladih, medtem ko je bila v začetku leta 2013 skupna stopnja brezposelnosti v ZDA 7,7 %, na Japonskem pa 4,2 % (1). Ti podatki so v popolnem neskladju s cilji strategije Evropa 2020, zato morajo biti po mnenju EESO najpomembnejše prednostne naloge odprava problema vse manjše konkurenčnosti, spodbujanje večje rasti, ustvarjanje novih delovnih mest in zmanjšanje revščine. Bistveno je, da se vzpostavi okrepljen mehanizem za spremljanje učinka ekonomskih in monetarnih politik na socialne razmere in trg dela v državah članicah ter da se socialne politike in politike zaposlovanja vključijo v področja, ki jih je treba spremljati v okviru nacionalnih ekonomskih politik kot del evropskega semestra. EESO meni, da je glede na te dramatične podatke tovrsten pristop ne samo nujen, ampak je tudi popolnoma v skladu s členom 9 PDEU glede socialnih ciljev Unije in njenih ciljev trajnostnega razvoja. Za socialno razsežnost ekonomske in monetarne unije (EMU) so potrebni jasni instrumenti, kazalniki ter kvalitativni in kvantitativni cilji, ki bi bili enako učinkoviti kot ekonomske in finančne obveznosti EMU. Voditelji EU pa morajo ljudem predvsem znova približati evropski ideal.

1.3

Treba bi bilo uvesti nov akcijski program socialnih ukrepov EU, ki bi dopolnjeval prizadevanja za tesnejšo finančno, bančno in fiskalno unijo. V programu bi bilo treba opredeliti jasne in konkretne cilje, tako kvalitativne kot kvantitativne, ki bi temeljili na že opredeljenih ciljih v strategiji Evropa 2020 in jih nadgrajevali, zlasti v podporo prizadevanjem za ponovno industrializacijo Evrope, za zmanjšanje in izkoreninjenje množične brezposelnosti, zagotovitev temeljnih socialnih pravic, spodbujanje podjetništva in novih delovnih mest, boj proti revščini, podporo socialni vključenosti, olajšanje socialnih naložb, spodbujanje visokošolskega izobraževanja in usposabljanja ter razvoj družbenega upravljanja in podpore za evropski projekt na podlagi sodelovanja. Novi akcijski program socialnih ukrepov EU bi bilo treba začeti izvajati na podlagi nezakonodajnih in zakonodajnih ukrepov, kar bi bilo primernejše, in sicer v celotni EU ali v okviru okrepljenega sodelovanja. Vključevati bi moral evropski načrt za oživitev gospodarstva, sveženj ukrepov EU na področju socialnih naložb, evropske presoje socialnih vplivov, evropsko jamstvo za mlade in enotni evropski potni list znanj in spretnosti ter zagotoviti spoštovanje horizontalne socialne klavzule, temeljnih socialnih pravic in državljanske udeležbe. Program bi moral tudi preučiti in spodbujati pravico evropskih državljanov do minimalnega zajamčenega dohodka.

1.4

EESO želi predlagati dve novi raziskovalni pobudi: 1) izdajo evropskih socialnih obveznic za finančno vzdržne projekte socialnih naložb, ki bi jih morali upravljati v okviru Evropskega sklada za socialne ukrepe, zagotavljale bi jih pristojne oblasti EU, čeprav bi jih financirali, imeli v lasti, upravljali in pregledno nadzorovali akterji civilne družbe (zasebni, poslovni in javni); ter 2) vzpostavitev evropske mreže za izobraževanje brezposelnih delavcev, ki bi ponujala dolgoročne, učinkovite in kakovostne možnosti za izobraževanje, ki bi bile v skladu s potrebami trga dela, z izdajo čezmejnih kuponov za izobraževanje in uvedbo sistema izmenjave kreditnih točk v podobnih programih, kot je ERASMUS, da se nezaposlenim delavcem omogočijo nove možnosti za izobraževanje, da pridobijo nove kognitivne in strokovne sposobnosti, da se jim zagotovijo nove poklicne možnosti ter da se ponovno vključijo v evropski trg dela. Hkrati je treba v Evropi svobode gibanja zagotoviti bolj zanesljivo in posodobljeno podlago za mobilnost (na primer dejansko pravico do informacij in pomoč za zaposlene v drugih državah članicah), da se olajša gibanje prebivalstva pri iskanju zaposlitve znotraj skupnosti v celotni EU z zagotovitvijo enakih pogojev na področju poštene konkurence ter spoštovanja osnovnih socialnih pravic in kolektivnih pogodb.

2.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor poziva, naj se doseže celovit napredek za uresničitev ekonomske, socialne in politične unije.

2.2

Ekonomska unija bi morala vključevati finančno in bančno unijo s skupnim mehanizmom zajamčenih vlog, skupnim reševalnim skladom in zagotavljanjem nadzora v celotni EU; fiskalna unija bi morala temeljiti na skupnih dolžniških instrumentih v okviru proračunske discipline, fiskalne konsolidacije in bolj dinamičnega evropskega modela rasti, s katerim se lahko državljani čutijo povezane, vlagatelji, proizvajalci, delavci in potrošniki pa mu lahko zaupajo. Treba bi bilo odpraviti stalno negotovost glede povezanosti euroobmočja, saj to zmanjšuje zaupanje ljudi in podjetij. Vrh junija 2012, pakt za rast in delovna mesta ter načrtovan finančni vzvod v višini 180 milijard EUR v ta namen so skupaj z napovedmi ECB, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da prekine začarani krog med šibkimi bankami, državnim dolgom in nevzdržnimi razlikami v obrestnih merah, razlogi za večje zaupanje v evropski ekonomski okvir, ki se trenutno oblikuje. Evropa potrebuje nov program naložb (2), da se izravnavajo sredstva za podporo ponovni industrializaciji, oživitev rasti in odpravo brezposelnosti.

2.3

Vendar pa to ni popolna slika. Varčevalni ukrepi so imeli tudi katastrofalne posledice za socialno kohezijo, socialno varstvo, vključujoč trg dela in stopnjo revščine. Trenutno je v EU 26 milijonov ljudi brezposelnih, 120 milijonov pa se sooča z revščino ali socialno izključenostjo. Ciljev oživitve gospodarstva, monetarne stabilnosti, trajnostne rasti in konkurenčnosti ne bo mogoče doseči brez prenovljene socialne razsežnosti. Na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta 14. in 15. marca 2013 je bilo to končno potrjeno kot dejstvo, države članice pa so bile pozvane, naj predvidijo „socialne politike kot gonilno silo ekonomskega upravljanja“, predvsem s preusmeritvijo evropskega semestra v podporo zaposlovanju, socialnim naložbam, socialni vključenosti in vključevanju socialnih ciljev (3). Evropski ekonomsko-socialni odbor se je seznanil s tem novim poudarkom na socialni politiki na ravni držav članic, vendar pa meni, da so z vidika socialnih ukrepov, socialnih naložb in socialne analize potrebni tudi ukrepi na ravni EU.

2.4

Zato je čas za vzpostavitev socialnega stebra EMU v okviru socialne Evrope; brez tega bo še naprej ogrožena podpora državljanov evropskemu projektu kot celoti. Dejansko trenutne „razlike“ glede socialnih neravnovesij v EU ne ogrožajo zgolj trajnostnih rešitev za gospodarsko rast in socialno kohezijo, ampak predstavljajo tudi velik izziv za prihodnje evropske volitve v letu 2014 med tistimi, ki iščejo možnosti za oživitev v evropskem okviru, in tistimi, ki se zanašajo na nacionalne rešitve. Evropske volitve bodo pomenile koncentracijo mnenj in glasov; te volitve morajo biti odskočna deska in ne zavora za več Evrope, Evropo, ki je bliže državljanom, družinam in podjetjem, ter bolj socialno Evropo.

2.5

Temeljne socialne pravice so neločljivo povezane z državljanskimi in političnimi pravicami, ki jih je treba v skladu s Pogodbo spoštovati in spodbujati. Komisija in ECB morata kot predstavnici trojke spoštovati obveznosti glede zagotavljanja temeljnih socialnih pravic pri vseh svojih dejavnostih. Komisija bi morala v okviru socialne razsežnosti EMU učinkovito spremljati, ocenjevati in zagotavljati, da se v celoti upoštevajo obveznosti glede temeljnih socialnih pravic.

3.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor je leta 2008 sprejel raziskovalno mnenje na zaprosilo francoskega predsedstva EU in predlagal, naj se uvede nov akcijski program socialnih ukrepov EU. V mnenju je bilo omenjeno pionirsko delo Odbora, ki je pomagal pri pripravi Listine Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev, akcijskega programa socialnih ukrepov EU in na njem temelječega socialnega pravnega reda v zvezi z enotnim trgom, Pogodbo in delovanjem EU na splošno. V mnenju je bilo navedeno, da je nov akcijski program socialnih ukrepov EU potreben za to, „da bi socialni razvoj EU lahko dohiteval gospodarski in tržni razvoj“. Žal je predlog Odbora kljub podpori, dani na neformalnem srečanju ministrov za zaposlovanje in socialne zadeve med francoskim predsedovanjem EU, kmalu zasenčila gospodarska kriza in pet let mrzličnih poskusov reševanja EMU in zagotavljanja večje ekonomske kohezije v euroobmočju. Zagotovo je prišel čas za ponoven razmislek o novem akcijskem programu socialnih ukrepov EU, da se upoštevajo nove oblike ekonomskega upravljanja, ki jih je treba podpreti z ustreznimi ukrepi na področju socialne kohezije in socialne politike.

3.2

Odbor je v mnenju iz leta 2008 pozval, naj se za novi akcijski program socialnih ukrepov EU zagotovi „upravljanje na več ravneh“ na podlagi zakonodajnih ukrepov, socialnega dialoga, civilnega dialoga, koregulacije in samoregulacije, odprte metode usklajevanja, vključevanja socialne politike v druge politike, okrepljenega sodelovanja in pravice državljanov do pobude. Ni predlagal vrstnega reda glede izvajanja ukrepov, ampak zgolj priporočil uporabo najbolj učinkovitih ukrepov ter ohranitev metode Skupnosti in spoštovanje nove horizontalne socialne klavzule (člen 9 PDEU). Pozval je tudi k sprejetju finančnih zavez, na primer z bolj osredotočeno uporabo in večjo dostopnostjo Evropskega socialnega sklada, morebitnim evropskim skladom za socialne naložbe za podporo novim eksperimentalnim pobudam in predlogom za „vseevropsko posojilo za razvoj socialnih infrastruktur“.

3.3

Odbor je medtem še večkrat pozval k uporabi metode Skupnosti in spoštovanju zavezujoče narave horizontalne socialne klavzule. Konkretneje je predlagal tudi uvedbo evropskega pakta za socialne naložbe za zagotovitev, da se varčevalni ukrepi in polavtomatske kazni v okviru ekonomskega upravljanja in izvajanja evropskega semestra izravnajo s presojami socialnih vplivov, spoštovanjem temeljnih socialnih pravic, resnične zavezanosti k izpolnitvi ciljev iz strategije Evropa 2020 za boj proti revščini in splošnega razvoja evropskega „socialnega upravljanja“.

3.4

Odbor izraža zadovoljstvo, da je Evropski parlament pred kratkim izpostavil, da je treba zagotoviti „socialni pakt za Evropo“, „merila uspešnosti na področju zaposlovanja in socialne zaščite“, „zavezujoč nadzor nad proračunsko disciplino“, pri letnem pregledu rasti pa upoštevati „trajnost socialnega modela“ ter da mora načrt za EMU vključevati „integriran okvir za zaposlovanje in socialno politiko“ kot „peti gradnik“  (4). Prav tako pozdravlja cilj Evropskega sveta, da na srečanju junija 2013 predloži ukrepe in časovno opredeljen načrt za „socialno razsežnost EMU“ (5). Komisar László Andor je prav tako pred kratkim izpostavil potrebo po „monetarni uniji s človeškim obrazom“ in dejal, da je treba po njegovem mnenju „socialno razsežnost EMU razumeti kot zmožnost, da se na podlagi pravil EMU, mehanizmov upravljanja, fiskalne zmogljivosti in drugih instrumentov politike zagotovi, da si hkrati prizadevamo za ekonomsko učinkovitost in socialno enakost“ (6). Odbor pozdravlja tudi sklepe predsednika Van Rompuya s tristranskega socialnega vrha z dne 14. marca, da „evropski socialni model še naprej ostaja naš pomemben adut in globalna konkurenčna prednost“ ter da „moramo poiskati mehanizme, s katerimi bomo pomagali zmanjšati socialne razlike v Uniji“ (7). Sveženj ukrepov na področju socialnih naložb, ki ga je objavila Komisija, določa smernice držav članic za podporo socialne zaščite in socialne vključenosti (8) ter je usmerjen v razvoj kazalnikov socialne razsežnosti. Vendar pa Odbor meni, da je treba pri „pregledu stanja“ na področju zaposlovanja in socialnih neravnovesij v EU zagotoviti trdnejši okvir za ukrepe v celotni EU. Odbor zato znova poudarja, da je potreben celovit, proaktiven akcijski program socialnih ukrepov EU, ki ga je treba izvajati v okviru upravljanja na več ravneh, tudi v sodelovanju s pristojnimi evropskimi oblastmi, organi in zainteresiranimi stranmi, tako pri zakonodajnih kot tudi nezakonodajnih ukrepih, pri čemer je cilj, da se s programom vsaj uresničijo, po možnosti pa tudi izboljšajo socialni cilji, določeni v strategiji Evropa 2020.

4.1

V proces evropskega semestra je treba vključiti merila uspešnosti na področju zaposlovanja in socialnega vključevanja v enakem okviru za nadzor, kot je okvir, ki ureja usklajevanje ekonomskih politik in strukturne reforme. Merljivi evropski cilji zaposlovanja in socialni cilji morajo biti v skladu s pravili glede stabilnosti in rasti, ki urejajo cilje glede dolga in primanjkljaja, ter biti z njimi povezani. Na podlagi tega bi bilo treba uporabiti mehanizme prilagajanja, da se zmanjšajo tako makroekonomska kot socialna neravnovesja, s ciljem spodbujanja pametne in trajnostne rasti, kakovostnih delovnih mest, dostopa do zelo kakovostnih in cenovno dostopnih storitev splošnega pomena ter zmanjšanja socialnih neenakosti v celotni EU. Kratkoročne gospodarske učinkovitosti se ne sme zagotavljati na račun bolj dolgoročnih naložb v socialni kapital. Ukrepe za fiskalno konsolidacijo je treba ocenjevati glede na njihov učinek na rast, zaposlovanje in socialno vključenost. Evropske mehanizme solidarnosti bi morale spremljati strukturne reforme. Za zagotovitev, da bodo državljani EU podprli pravo ekonomsko in monetarno unijo, mora nacionalne programe reform dopolnjevati ustrezen socialni in civilni dialog v okviru dinamike evropske socialne razsežnosti, ki ne spodbuja tekmovanja v zniževanju standardov, kar povzroča upad konkurence, deflacijo plač in manjši obseg skupnega povpraševanja. Treba je zagotoviti neovirana in neodvisna kolektivna pogajanja. Evropski socialni dialog bi moral bistveno prispevati k razvoju in izvajanju novega ekonomskega upravljanja. V celotni Uniji je treba zagotoviti boljši nadzor in spoštovanje temeljnih socialnih pravic.

4.2

Evropski socialni sklad in Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji morata imeti večjo vlogo, in sicer v skladu s tem, kar je predsednik Van Rompuy označil kot „človeško tragedijo in socialno krizo (9)“ na področju zaposlovanja in na socialnem področju v EU. Zato bo očitno potreben „obvezen in obsežen pregled večletnega finančnega okvira“, kot je bilo zahtevano v resoluciji EP z dne 13. marca 2013 (10). V okviru mehanizmov prilagodljivosti, omenjenih v resoluciji, trenutnih pogajanj med EP in Svetom ter zelo zaželenega strukturnega pregleda večletnega finančnega okvira po izvolitvi novega Evropskega parlamenta je treba vsaj ponovno določiti višino zneskov v prvem predlogu Evropske komisije, tudi z ustreznejšo uporabo predvidenih lastnih sredstev EU in znatnim povečanjem sredstev sklada za teritorialno kohezijo, socialnega sklada, sredstev za izobraževanje in usposabljanje ter sredstev sklada za prilagajanje globalizaciji.

4.3

Istočasno bi morala EU zagotavljati večjo podporo za odgovorne socialne naložbe in podporno vlogo socialne ekonomije, zlasti s ponovno uvedbo evropskih statutov za združenja in vzajemne družbe, jasno vključitvijo načrtov programov za ustanavljanje novih podjetij in razvoj socialnih podjetij v strukturne sklade, spodbujanjem oznak socialne pravičnosti ter z nadomestnimi ukrepi in zmogljivostmi za javno naročanje za podjetja z očitno družbeno vrednostjo. Treba bi bilo vzpostaviti tudi evropski sklad za socialne naložbe, da se oživijo dragoceni nadnacionalni pilotni projekti, namenjeni odpravi diskriminacije in neenakosti na trgu dela, ki so po tem, ko je Evropska komisija opustila program Equal, postali ogroženi.

4.4

Bistvenega pomena je tudi, da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi na področju zaposlovanja, da se zagotovi ponovna industrializacija Evrope in do leta 2020 uresniči cilj, da bi industrija predstavljala 20 % BDP. EESO poudarja pomen konkurenčnosti za podjetja, ki jo je treba zagotoviti na podlagi skladnega evropskega okvira.

4.5

EU se mora mobilizirati za mlade, drugače obstaja nevarnost, da se mladi za vedno oddaljijo od evropskega projekta kot celote. Dramatičen razmah krize brezposelnosti mladih v Evropi terja bolj verodostojen proračun EU, kot je bilo predlagano v svežnju ukrepov EU za zaposlovanje mladih in jamstvu za mlade, tj. nezadostnih 6 milijard EUR sredstev, da se zagotovi zaposlovanje, usposabljanje ali izobraževanje za brezposelne mlade, kjer je to najbolj potrebno. Če ne bo zagotovljenih dovolj finančnih sredstev, obstaja nevarnost, da bo evropsko jamstvo za mlade videti kot lažna obljuba. EU bi morala zagotoviti odločnejšo spodbudo tudi v okviru enotnega evropskega potnega lista znanj in spretnosti kot nadgradnje evropskega okvira kvalifikacij z združitvijo vseh kvalifikacij ter znanj in spretnosti, pridobljenih v okviru formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja. Zelo potreben je evropski okvir partnerstva med šolami, podjetji in socialnimi partnerji, ki skupaj s podobnimi strateškimi sinergijami visokošolsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje postavlja v središče ustvarjanja delovnih mest, odpravljanja neusklajenosti med ponudbo znanj in spretnosti in povpraševanjem po njih ter spodbujanja zaposljivosti, inovacij in podjetništva. Evropski semester mora zagotavljati, da javnih naložb v izobraževanje in usposabljanje ne ogrozijo ukrepi za zmanjšanje državnega dolga in nacionalnih primanjkljajev.

4.6

Resnična delovna mesta, dostojno delo in prenosljivost socialnih pravic morajo biti v ospredju trajnostnega evropskega programa za okrevanje. Evropski socialni model je koristen za privabljanje naložb iz tujine in razvoj podjetij v Evropi, kar bi morali ceniti in zato spodbujati finančno podporo za dejavnosti na področju ustvarjanja delovnih mest, tudi v mikropodjetjih in v okviru pravega samozaposlovanja. V okviru politik EU na področju zaposlovanja in trga dela je treba ohranjati zajamčene socialne standarde. Konkurenčnost in prožnost morajo dopolnjevati dostojno delo in plače, ki niso določene na ravni po pragom revščine. Evropski socialni partnerji so še posebej odgovorni za to, da v svojih delovnih programih obravnavajo problem revnih zaposlenih.

4.7

EU si mora resneje in konkretneje prizadevati za zmanjšanje in izkoreninjenje revščine. Tako so za Evropo ekonomske in socialne koristi učinkovitega zmanjšanja revščine bolj stroškovno učinkovite kot neukrepanje ali ukrepi, s katerimi se dejansko še poveča revščina, kar povzročajo trajno gospodarsko in socialno škodo. V okviru evropskega semestra je treba vsaj dejavno uresničevati zaveze iz strategije Evropa 2020 v obliki vodilnih pobud, in sicer da se 20 milijonov ljudi reši revščine, česar ne smejo ogrožati ukrepi za zmanjšanje primanjkljaja. Za to so najprej potrebni boljši kazalniki, določeni za celotno EU, za merjenje učinka revščine in za zagotovitev ustreznega spremljanja, možnih korektivnih ukrepov v okviru nacionalnih programov reform in varčevalnih ukrepov, ki pa lahko dejansko še povečajo revščino in ogrozijo okrevanje. EESO pripravlja tudi pregled shem minimalnega zajamčenega dohodka v državah članicah, da se opredelijo in spodbujajo dobre prakse po vsej EU. Podprl je tudi poziv Evropskega parlamenta, naj se preuči učinek zakonodajnega predloga, namenjenega uvedbi primernega minimalnega dohodka, ki bi znašal vsaj 60 % medianskega dohodka v posamezni državi članici (11). Vzpostavili bi lahko poseben evropski solidarnostni sklad za boj proti revščini za spodbujanje takih ukrepov dohodkovne podpore kot socialnega stabilizatorja in mehanizma prilagajanja v okviru evropskega semestra. Odbor želi znova izpostaviti tudi svoj predlog, da bi bilo treba 20 % vseh sredstev iz ESS nameniti za odpravo socialne izključenosti in revščine.

4.8

Zakonodajni akt EU o dostopnosti je bistvenega pomena za to, da se invalidom zagotovijo njihove pravice do prostega gibanja in dostop do blaga, storitev in grajenega okolja. Glede tega bi bila lahko uvedba evropske kartice mobilnosti konkretno in učinkovito sredstvo. Komisija bi morala razviti tudi instrument za oceno učinka Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov in to upoštevati pri evropskem semestru.

4.9

Prav tako bi bilo treba pripraviti metodologijo in okvir EU za primerljive in merljive kazalnike glede zdravstvenega varstva in zmanjšanja neenakosti na področju zdravja, da se v okviru evropskega semestra preuči položaj v državah članicah.

4.10

V socialno razsežnost evropskega semestra bi bilo treba vključiti tudi merila uspešnosti na družbenem področju na ravni EU in smernice dobre prakse glede usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, dostopa do storitev otroškega varstva, aktivnega staranja, prostovoljstva, stanovanjskih pravic in boja proti brezdomstvu.

4.11

Priseljeni delavci in delavke pozitivno prispevajo h gospodarskemu razvoju in blaginji v Evropi. Postopki EU v zvezi s priseljevanjem delavcev morajo biti zakoniti in pregledni. Pri zakonodaji na področju priseljevanja je treba spoštovati človekove pravice in zagotavljati enako obravnavo. EESO meni, da mora EU okrepiti politiko vključevanja, kot tudi boj proti rasizmu, ksenofobiji ter diskriminaciji priseljencev in manjšin.

4.12

Za trajnostno okrevanje sta potrebni večja ekonomska in monetarna simetrija ter okrepljena socialna kohezija na celotnem območju EU. Akcijski program socialnih ukrepov EU bi vključno z zgoraj naštetimi posebnimi cilji lahko prispeval k vzpostavitvi bolj skladne socialne podlage za sodelovanje in ponovno približevanje Evrope državljanom. Zato bi bilo treba zagotoviti vzporedni sistem doseganja družbenega ravnovesja tako v EU kot v EMU ob spoštovanju dinamike načela subsidiarnosti. Če pa ne bo zadostnega soglasja ali politične volje za ponovno oživitev socialne razsežnosti EU, želi EESO predlagati možnost okrepljenega sodelovanja znotraj EMU z lastnimi finančnimi sredstvi, dodatnim socialnim skladom, paktom za socialni napredek v Evropi, ki bi temeljil na enakih strogih pogodbenih sporazumih na podlagi demokratične odgovornosti, kot so sporazumi, ki urejajo ekonomsko in monetarno konvergenco, ter socialnimi standardi, cilji in stabilizacijskimi mehanizmi (s socialnimi partnerji in civilno družbo je treba razpravljati, če bi bilo koristno uvesti zavarovanje EMU v primeru brezposelnosti ali sistem nadomestil za brezposelnost, ki ga je pred kratkim predlagal komisar Andor, in kako bi to storili), s čimer bi fiskalne, proračunske in monetarne stabilizacijske mehanizme bolj povezane ekonomske in monetarne unije (EMU) dopolnili z ustrezno socialno razsežnostjo.

4.13

V zvezi s pogodbenimi obveznostmi glede konkurenčnosti in rasti, o katerih se je razpravljalo na decembrskem vrhu EU, je treba zagotoviti demokratično odgovornost, te obveznosti pa ne smejo ogrožati evropskega socialnega tržnega gospodarstva, kot je določeno v členu 3(3) PEU. Treba je tudi bolje določiti in natančno opredeliti mehanizme solidarnosti za podporo prizadevanjem držav, ki se lahko postopno preoblikujejo v prave finančne transferje, prvotno s posebnim proračunom v višini 50–100 milijard EUR, ki bi ga financirali s podobnimi mehanizmi, kot je evropski mehanizem za stabilnost.

4.14

Za dosego takega boljšega ravnovesja in večje prilagojenosti socialnemu tržnemu gospodarstvu, kot je predvideno s Pogodbo, je treba večjo vlogo komisarja za ekonomske in monetarne zadeve znotraj kolegija dopolniti z okrepitvijo vloge komisarja za zaposlovanje in socialne zadeve. Večjo vlogo Sveta za ekonomske in finančne zadeve bi bilo prav tako treba uravnotežiti s podobno okrepitvijo Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov.

4.15

V tem okviru evropskega ekonomskega in socialnega upravljanja ter zlasti v povezavi z evropskim semestrom in strategijo Evropa 2020 je prav tako nujno okrepiti vlogo tako Evropskega parlamenta kot tudi nacionalnih parlamentov ter povečati vključenost socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe ter zagotoviti njihovo udeležbo na vseh ravneh političnih pogajanj.

5.1.1

Poleg zgoraj omenjenih predlogov bi lahko morda večjo pozornost namenili dodatnim možnostim vključevanja evropskih državljanov, civilne družbe in predstavnikov podjetij v oživitev socialnih ukrepov EU, zlasti z mobilizacijo za evropske socialne obveznice in njihovo izdajo. S tem bi v tem obdobju, ko je na voljo malo javnih sredstev, omogočili mobilizacijo dodatnih sredstev za natančno določene namene iz znatnih rezerv neuporabljenih zasebnih prihrankov.

5.1.2

To bi bila ločena pobuda poleg trenutnih pogajanj o tem, da bi EU izdala stabilnostne obveznice (da bi za dolg lahko prevzeli vzajemno odgovornost) ter obveznice za okrevanje in rast (kot del svežnja gospodarskih spodbud EU). Tako se evropske socialne obveznice ne bi financirale iz državnih blagajn ali se sofinacirale v okviru proračunskih mehanizmov EU, ampak bi jih nabavljali in vanje vlagali posamezni državljani, podjetja, sindikati in skupine civilne družbe, ki bi bili pripravljeni nositi individualno družbeno odgovornost ali družbeno odgovornost podjetij s sodelovanjem v Evropskem skladu za socialne ukrepe, ki bi ga financirali in upravljali sami in ki bi zagotavljal razumne obrestne mere ter bi imel nepridobitno naravo, pri čemer bi predvideli pregleden nadzor in pravno ureditev, pristojne oblasti EU pa bi olajšale njegovo uporabo in zagotovile ustrezen znesek sredstev.

5.1.3

Izdajo obveznic bi morali logistično podpreti pristojni organi EU ob vsesplošni podpori ljudi, vzajemno pa bi jih morali upravljati zasebni, poslovni in javni akterji, ki se odločijo za sodelovanje v sistemu in prevzamejo odgovornost za Evropski sklad za socialne ukrepe. Ti akterji bi kupovali in zbirali obveznice ter jih vlagali v socialne programe po svoji izbiri, po možnosti v okviru predlaganega programa socialnih ukrepov EU ob tehnični podpori ustreznih institucionalnih in svetovalnih organov EU, da bi preverili svojo finančno vzdržnost in potencialni socialni vpliv. Te socialne naložbe bi lahko vključevale: socialna stanovanja, zadruge in socialna podjetja, podporo skupinam za samopomoč, vzajemnim družbam, socialnim in zdravstvenim službam skupnosti, mrežam za izobraževanje, usposabljanje in prekvalificiranje, socialnim inovacijam, raziskavam in razvoju, posojila in partnerstva za razvoj infrastrukture, kmečki turizem, izmenjave v okviru potovanj, kulturne dejavnosti, dobrodelne dejavnosti itd.

5.1.4

Lahko bi preučili tudi možnost nadaljnjih bolj strukturiranih načrtov za razvoj teh evropskih socialnih obveznic, na primer razvoj vrste takih obveznic, ki bi jih na lokalni in/ali nacionalni ravni spodbujali in upravljali omenjeni akterji. Te obveznice, ki bi bile v skladu z merili splošne evropske sheme tako z vidika ciljev kot metod upravljanja, bi pridobile ustrezen evropski certifikat za udeležbo v splošni shemi in bi na tej podlagi pomenile tudi morebitno davčno olajšavo za naročnike.

5.1.5

V upravnem odboru Evropskega sklada za socialne ukrepe bi morale biti zainteresirane strani, ki sodelujejo v sistemu in ki bi bile sorazmerno zastopane glede na obseg njihovih naložb v evropske socialne obveznice, ob logistični in svetovalni podpori ustreznih organov EU (vključno z EESO).

5.2.1

Množične brezposelnosti v Evropi ne bo mogoče odpraviti na kratek ali srednji rok, tudi če se bodo napovedi za rast v letu 2014 izboljšale in se bodo začele uporabljati vseevropske spodbude. Evropski trg dela mora imeti pomembnejšo vlogo kot sredstvo za prosto gibanje naše delovne sile, za zagotovitev znanja in spretnosti, kjer so potrebni, ter pridobitev znanja in spretnosti za povratek na delovno mesto in razvoj. Bistveno je, da je delovna sila še naprej aktivna, po možnosti v okviru zaposlitve ali morda zaposlitve s polovičnim delovnim časom, in če to ni mogoče, da se izobražuje, usposablja ali prekvalificira. Treba je zagotoviti, da je izobraževanje učinkovito, usmerjeno v prihodnost, inovativno in povezano s potrebami trga dela. Številne sheme izobraževanja in usposabljanja so ponavadi kratkoročne in pogosto ne vodijo do trajnih možnosti za zaposlitev. Za starejše delavce, ki izgubijo zaposlitev, je manj verjetno, da bodo sodelovali pri takih shemah. Razmisliti bi bilo treba o dolgoročnejšem pristopu z evropskega vidika, tudi na podlagi posameznih dokazano najboljših evropskih praks, kot sta program za izobraževanje odraslih, ki je bil izveden med letoma 1997 in 2002 na Švedskem, ali dualni sistem usposabljanja v Nemčiji in Avstriji. EU bi morda lahko olajšala oblikovanje evropske mreže za izobraževanje brezposelnih delavcev, ki bi zagotavljala možnost obširnega dveletnega programa izobraževanja kot priložnost za spremembo poklicne poti, sodelovanje v okviru izmenjav na področju dela, usposabljanja in izobraževanja v drugih državah članicah z izdajo čezmejnih kuponov za izobraževanje in prenosom kreditnih točk ter za pridobitev vzajemno priznanih kvalifikacij ob koncu izobraževanja.

5.2.2

Če bi za ta sistem zagotovili ustrezna sredstva in bi ga v velikem obsegu sprejele države članice v okviru natančnih pogodbenih ureditev z delavci, ki bi se v take programe vključili prostovoljno, bi lahko omogočili, da se velikemu številu dolgoročno brezposelnih, ki zagotovo ne bi našli možnosti za zaposlitev, zagotovijo zelo kakovostna delovna mesta, kar bi imelo pozitiven učinek tako za zadevne osebe kot tudi za celoten socialni kapital evropskih držav.