29.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 191/24

1.1

Zadruge že po svoji naravi in poslovnem modelu prispevajo k uresničevanju strategije Evropa 2020. S spremembami se spoprijemajo ekonomsko učinkovito in družbeno odgovorno. Prispevajo tudi k socialni in teritorialni koheziji. Da bi okrepile konkurenčnost, oblikujejo nove in inovativne poslovne modele. Vse to je treba poudariti v letu 2012, mednarodnem letu zadrug.

1.2

Z opazno izjemo nekaterih sektorjev zajemajo zadruge majhen del evropskega gospodarstva. Vendar podatki, navedeni v tem mnenju, kažejo, da so zadruge v času krize odpornejše in stabilnejše od drugih oblik podjetij, hkrati pa razvijajo nove podjetniške pobude. To je mogoče pripisati posebnim značilnostim zadrug: dolgoročnemu pristopu, močni ozemeljski ukoreninjenosti, spodbujanju interesov članov in osredotočenosti na medsebojno sodelovanje. Očitno uspešnost zadrug je treba razširiti in razviti v nacionalnih politikah in politikah EU.

1.3

Pogodba priznava različne oblike podjetij, posebne značilnosti zadružnega modela pa je nedavno priznalo Sodišče Evropske unije (sodba Sodišča (prvi senat) z dne 8. septembra 2011 v združenih zadevah C-78/08 do C-80/08), ki uzakonja ciljno usmerjene politike.

1.4

Iz navedenih razlogov je treba zadruge upoštevati v vseh politikah EU, ki prispevajo k pametni, trajnostni in vključujoči rasti, in v ustreznih vodilnih pobudah strategije Evropa 2020. Zadrugam in drugim oblikam podjetij je treba zagotoviti enake pogoje, hkrati pa ohraniti cilje in delovne metode zadrug.

1.5

Da bi poudarili posebne izkušnje zadrug v zvezi s prestrukturiranjem, bi morala biti zadružna podjetja vključena v uresničevanje ciljev in izvajanje ukrepov industrijske politike EU, vključno s posebno vodilno pobudo.

1.6

Evropska komisija in Evropska investicijska banka/Evropski investicijski sklad morajo zagotoviti, da bodo zadrugam na voljo finančni mehanizmi na ravni EU, vključno z akcijskim načrtom za financiranje malih in srednje velikih podjetij, predlaganim v aktu za enotni trg, in si skupaj s sektorjem zadružnega bančništva še posebej prizadevati za to, tudi z oblikovanjem posebnih instrumentov. Prav tako je treba olajšati posredniško vlogo finančnih instrumentov EIB za manjše zadružne banke, zlasti s poenostavljenimi upravnimi zahtevami.

1.7

Čim prej je treba uveljaviti nova pravila o javnih naročilih in državni pomoči (sveženj Almunia). Ta pravila in njihovo izvajanje v državah članicah je treba poenostaviti in vanje vključiti posebne ukrepe za izboljšanje priložnosti za socialne zadruge, ki zaposlujejo invalide ali osebe iz drugih prikrajšanih skupin. Zajemati morajo tudi izkušnje zadrug, ki upravljajo zaseženo premoženje iz nezakonitih dejavnosti (glej italijanski primer v zvezi s premoženjem mafije).

1.8

V skladu s predlogom EESO o okviru za spodbujanje finančne udeležbe zaposlenih je treba uvesti ukrepe za olajševanje prenosa podjetij na zaposlene. Odkupe s strani delavskih zadrug/delavcev je treba podpreti s posebno proračunsko postavko EU, ki vključuje tudi finančne instrumente.

1.9

Programi in skladi, določeni za prihodnje proračunsko obdobje EU 2014–2020, zlasti strukturni skladi, morajo postati pomembni instrumenti za podpiranje zadrug. Pri opredeljevanju operativnih programov je treba prednostne naloge in ukrepe osredotočiti na podpiranje trajnostnega razvoja podjetij in odgovornega prestrukturiranja ter vanje vključiti ukrepe, kot so prenos podjetij na zaposlene, socialne zadruge, lokalni razvoj in socialne inovacije, ki se financirajo z globalnimi nepovratnimi sredstvi in drugimi finančnimi instrumenti.

1.10

EESO poziva, naj se leta 2012 sprejme poenostavljena uredba o evropski zadrugi. To uredbo bi bilo treba dopolniti s posodobljenimi podatki o tem, kako se načela zadrug izvajajo v nacionalnih zakonodajah.

1.11

EESO poziva Eurofound (Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer) in zlasti njen Evropski center za spremljanje sprememb k sodelovanju z zadružnim sektorjem, da bi natančno preučili vlogo zadrug pri prestrukturiranju.

1.12

Prihodnji raziskovalni program EU Obzorje 2020 bi tudi moral vsebovati posebna sklicevanja na analizo dejavnikov, ki vplivajo na odpornost v kriznih razmerah.

1.13

Zadruge so že zaradi svojih ciljev in modela upravljanja zainteresirana stran v pobudi za socialno podjetništvo, ki jo je nedavno sprožila Evropska komisija. Zato bi se morali predlagani ključni ukrepi uporabljati tudi za zadružni sektor. Nujno je treba upoštevati izkušnje zadrug v zvezi s prilagojenimi finančnimi instrumenti, tudi v nedavnem predlogu o evropskih skladih za socialno podjetništvo.

1.14

V skladu s priporočilom Mednarodne organizacije dela št. 193/2002 o spodbujanju zadrug morajo države članice ustvariti okolje, ki bo naklonjeno priznavanju in razvoju zadrug na vseh področjih in v vseh sektorjih, in sprejeti celovito politiko, ki bo podpirala zadružni poslovni model. Zlasti morajo spodbujati izobraževanje in usposabljanje o zadrugah tako za študente kot za delavce, izboljšati statistične podatke, da bi natančno opredelile zadružni sektor in zagotovile njegovo večjo prepoznavnost, posodobiti zakonodajo na področju zadrug, uvesti ustrezna finančna orodja in priznati vlogo zadrug v nacionalnem socialnem dialogu. Preučiti morajo možnost, da bi v zakonodajo o zadrugah uvedle nedeljive rezerve ali prepoved razdelitve sredstev med člane, ki se že uporablja v veliko državah članicah EU in se je izkazala za pomembno razvojno orodje.

1.15

EESO priporoča nacionalnim ekonomsko-socialnim svetom, naj sprejmejo mnenja v okviru mednarodnega leta zadrug.

1.16

Zadruge bi morale povečati svojo prepoznavnost in okrepiti vzajemno učenje znotraj in zunaj zadružnega gibanja. V notranjem smislu se morajo osredotočiti na „medzadružno sodelovanje“. Oblikovati morajo smernice in dejavno razširjati dobre prakse, s posebnim poudarkom na upravljanju sprememb. V zunanjem smislu morajo vzpostaviti partnerstvo z drugimi zasebnimi podjetji, javnimi organi in drugimi akterji.

1.17

Poročila o družbeni odgovornosti podjetij (v smislu zadrug) je treba uporabiti kot pomembno orodje za povečevanje prepoznavnosti zadrug in njihovo spodbujanje. Zadružni sektor mora tudi opredeliti pravila dobrega upravljanja in uvesti stroge notranje revizije, da bi preprečil zlorabo zadružne oblike podjetij.

2.1

Cilj tega mnenja je izpostaviti, kako zadružna podjetja zaradi svojega posebnega poslovnega modela predvidevajo in se spoprijemajo s spremembami v industriji in storitvah v sedanji krizi, ki je zlasti hudo prizadela zaposlovanje, kot je v nedavnih poročilih poudarila Mednarodna organizacija dela. Namen je povečati ozaveščenost o vlogi zadrug kot oblike podjetja, ki prinaša nove vidike socialnih inovacij in prispeva k trajnostnemu ustvarjanju in porazdelitvi bogastva.

2.2

Pri zadružnem poslovnem modelu so v središču ljudje. Mednarodno združenje zadrug (ICA) opredeljuje zadružno podjetje kot „avtonomno združenje oseb, ki so se prostovoljno združile, da bi svoje skupne gospodarske, socialne in kulturne potrebe in pričakovanja izpolnile v okviru podjetja, ki je v skupni lasti in v katerem se oblast izvaja demokratično“; to opredelitev so priznale številne mednarodne organizacije (OZN, Mednarodna organizacija dela, EU).

2.2.1

To mnenje bi naj prispevalo tudi k sedanjemu delu posvetovalne komisije za spremembe v industriji na področju prestrukturiranja (1).

2.3

Identiteto zadrug krepijo vrednote, kot so demokracija, enakost, pravičnost, solidarnost, transparentnost in družbena odgovornost. ICA je opredelila sedem načel, ki jih morajo spoštovati zadruge: „prostovoljno in odprto članstvo; demokratičen nadzor, ki ga opravljajo člani; ekonomska udeležba članov; avtonomija in neodvisnost; izobraževanje, usposabljanje in obveščanje; medzadružno sodelovanje in skrb za skupnost“.

2.4

Poslovni model zadrug je v celoti v skladu z vrednotami Pogodbe o EU in cilji strategije Evropa 2020. Zadruge zasledujejo ekonomske in socialne cilje in so tako nepogrešljiva sestavina „socialnega tržnega gospodarstva“.

2.5

Dolgoročni cilj zadrug je doseči gospodarsko in socialno trajnost s krepitvijo vloge ljudi, predvidevanjem sprememb in optimirano rabo virov. Njihov dobiček se ne uporablja za maksimiranje nadomestila za vloženi kapital, ampak za porazdelitev koristi za zagotovitev trajnostnih naložb.

2.6

Ker so v zadružnih podjetjih v središču ljudje in jih nadzorujejo člani, so močno prisotne na lokalni ravni. Vendar to ne ovira njihove sposobnosti delovanja na nacionalnem in mednarodnem trgu.

2.7

Prilagodljivost in ustvarjalnost zadružne metode omogočata zadrugam, da delujejo v vseh gospodarskih sektorjih, tako tradicionalnih kot tudi novih.

2.8

V Evropi je 160 000 zadružnih podjetij, ki so v lasti 123 milijonov članov in zagotavljajo 5,4 milijona delovnih mest.

2.9

Oblike zadružnih podjetij ne poznajo dobro niti širša javnost niti zasebni ali javni sektor. V nekaterih državah ima izraz „zadruga“ celo negativno konotacijo, zlasti v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Zadruge se ne priznavajo kot podjetja v pravem pomenu besede tako kot tradicionalna podjetja. V nekaterih državah članicah so se v zadnjih letih okrepile ovire za razvoj zadrug (npr. na Poljskem, kjer so s poskusom oblikovanja nove zakonodaje o zadrugah želeli oslabiti avtonomijo in neodvisnost zadrug, in v Italiji, kjer so se bistveno zmanjšale davčne ugodnosti kot nadomestilo za družbeno vlogo zadrug).

2.10

Zadruge težko dostopajo do tveganega kapitala in posojil na organiziranem kapitalskem trgu.

2.11

Konkurenčni pogoji niso vselej enaki, saj posebne značilnosti zadrug niso upoštevane v nacionalni in evropski zakonodaji ter programih v podporo podjetjem.

3.1

V evropskem gospodarstvu se kot posledica krize izvaja množično prestrukturiranje. Strategije družbeno odgovornega prestrukturiranja so nujne, da bi preprečili nadaljnje zapiranje in propad podjetij, ohranili in ustvarjali delovna mesta ter zagotovili socialno blaginjo s spodbujanjem konkurenčnosti in lokalnega razvoja.

3.2

Evropska komisija meni, da je pri prestrukturiranju potrebno širše pojmovanje podjetniških inovacij, ki bi moralo biti „vključeno v dolgoročno vizijo razvoja in usmeritve evropskega gospodarstva, da bi lahko bile spremembe učinkovito sredstvo za krepitev konkurenčnosti“, in bi moralo zajemati organizacijske in socialne vzorce, da se zagotovi trajnostni teritorialni razvoj. Komisija zato meni, da se inovacije „ustvarjajo ne le z raziskavami in tehnologijo, temveč tudi z novimi rešitvami na področju trženja in upravljanja“.

3.3

Komisija ugotavlja, da so „podjetja, ki so sposobna izpeljati prestrukturiranje na socialno odgovoren način, pogosto podjetja z boljšo evidenco na področju tržne konkurenčnosti in prilagodljivosti“ (2).

3.3.1

Komisija je tudi izrazila željo, da bi morali biti v odgovorno prestrukturiranje vključeni in pri njem udeleženi delavci (3). Socialni partnerji na ravni EU so v skupnem besedilu opredelili načela „družbeno pametnega“ prestrukturiranja in pri tem poudarili pomen ustvarjanja in ohranjanja delovnih mest.

3.4

Komisija želi olajšati pogoje za prenos podjetij na zaposlene:

3.5

Komisija je države članice pozvala, naj na podlagi najboljših praks razvijejo okvir za prenos podjetij na zaposlene, da bi preprečila njihovo zapiranje. Primera sta enotno izplačilo celotnega nadomestila za brezposelnost v Španiji (pago unico) in Legge Marcora v Italiji, v skladu s katerim se z nadomestilom za brezposelnost financira ustanovitev novih zadružnih podjetij.

4.1

Zadružna podjetja v času krize kažejo večjo odpornost kot tradicionalna podjetja. To zlasti velja za zadružne banke, delavske zadruge v industriji in storitvenem sektorju, socialne zadruge in zadruge, ki so jih ustanovila mala in srednja podjetja. Zadružni poslovni model se pojavlja tudi v novih sektorjih (energetika, svobodni poklici itd.). S prestrukturiranjem so se v okviru prizadevanj za bolj trajnostne oblike proizvodnje in potrošnje odprle nove možnosti za zadruge, da prispevajo k resnični pluralnosti gospodarstva in zlasti podjetij.

4.2

Poročilo Mednarodne organizacije dela „Odpornost zadružnega poslovnega modela v kriznem času“ navaja, da finančne zadruge ostajajo finančno trdne; potrošniške zadruge izkazujejo večji obseg poslovanja; delavske zadruge beležijo rast, saj ljudje izbirajo zadružno obliko podjetja kot odziv na nove gospodarske razmere.

4.3

To je še posebej razvidno v bančnem sektorju. V EU ni propadla še nobena zadružna banka. Podatki Evropskega združenja zadružnih bank kažejo, da znaša njihov tržni delež pri vlogah približno 20 %. Financirajo približno 29 % malih in srednjih podjetij v Evropi. V preteklih nekaj letih so postopoma povečale svoj tržni delež. V Združenem kraljestvu so zadružne banke za štirikrat povečale svoj tržni delež, in sicer z 1,2 % leta 2009 na 5 % leta 2010. V Italiji so se vloge v Sistemu zadružnih bank (BCC – Banche di credito cooperativo) v zadnjih 5 letih povečale za 49 %, posojila za 60 % in število zaposlenih za 17 % (medtem ko se je drugod v italijanskem bančnem sektorju število zaposlenih zmanjšalo za 5 %). Zadružne posojilnice na Cipru so po podatkih organa, pristojnega za nadzor in razvoj zadružnih družb, v letu 2011 povečale svoj tržni delež (s 35 na 38 % pri vlogah in s 27 na 29 % pri posojilih), kar potrjuje, da Ciprčani menijo, da zadružne posojilnice zagotavljajo varno naložbo v času krize.

4.4

Mednarodni denarni sklad (Redesigning the Contours of the Future Financial System, IMF Staff Position Note – 16. avgust, 2010 SPN/10/10) je poudaril pomembno vlogo zadružnih bank: „Tudi manjše, zadružne banke ali vzajemne institucije lahko uspevajo. Te banke, ki so manj odvisne od pričakovanj delničarjev, so se na splošno lahko izognile mnogim napakam, ki so jih storile večje institucije v zasebnem sektorju. Čeprav ne veljajo vselej za najbolj učinkovite, dinamične ali inovativne institucije, v mnogih državah zanesljivo in varno zagotavljajo potrebna posojila malim in srednjim podjetjem ter mnogim gospodinjstvom.“

4.5

CECOP – Evropska konfederacija delavskih zadrug, socialnih zadrug ter drugih podjetij v lasti zaposlenih v industrijskem in storitvenem sektorju – od leta 2009 opaža učinke krize na podjetja v svojem omrežju. Ugotovila je, da so zadruge v državah z večjo razširjenostjo tega poslovnega modela in več izkušnjami z njim (Francija, Italija, Španija) uspešnejše pri premagovanju krize kot tradicionalna podjetja, dejavna v istih sektorjih in na istih ozemljih.

4.6

Različne vrste socialnih zadrug imajo pomembno vlogo v procesu prestrukturiranja in so bile glavne pobudnice socialnih inovacij. Zadruge za vključevanje na trg dela zaposlujejo veliko ljudi, ki so bili odpuščeni in se niso mogli vrniti na običajni trg dela. V nekaterih državah so socialne zadruge glavni delodajalci invalidov (npr. v Bolgariji, na Češkem, Poljskem, v Italiji itd.). Zadruge, ki zagotavljajo socialne storitve, dejavno prispevajo k prestrukturiranju javnega sektorja. V Italiji so se na novo pojavile zadruge, ki upravljajo „zaseženo premoženje iz nezakonitih dejavnosti“.

4.7

Stanovanjske zadruge so se v sektorju, ki ga je kriza zelo prizadela, izkazale za veliko odpornejše kot zasebni sektor z vidika števila novih stanovanjskih projektov. Poleg tega si bolj prizadevajo za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov s povečevanjem energetske učinkovitosti. To je zlasti pomembno v nekaterih državah EU, na primer na Češkem in Poljskem, kjer se izvajajo veliki zadružni projekti obnove, ki se pogosto financirajo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj.

4.8

Hitri pregled nekaterih evropskih držav kaže sorazmerno večjo uspešnost zadrug na področju rasti, zaposlovanja, stopnje preživetja, števila novoustanovljenih podjetij itd. (glej zlasti: Zevi A., Zanotti A., Soulage F. in Zelaia A. (2011), Beyond the crisis: Cooperatives, Work, Finance (Po obdobju krize: zadruge, delo, finance), Cecop Publications, Bruselj 2011).

4.8.1

Leta 2009 se je promet zadrug v Združenem kraljestvu povečal za 10 %, medtem ko se je obseg britanskega gospodarstva zmanjšal za 4,9 %. Leta 2010 se je rast zadružnega sektorja povečala za 4,4 % v primerjavi z 1,9-odstotno rastjo celotnega britanskega gospodarstva. Število zadrug v Združenem kraljestvu se stalno povečuje; leta 2010 se je povečalo za 9 %. Število zadrug se povečuje v vseh sektorjih gospodarstva.

4.8.2

V Nemčiji se zadružni sektor širi, zlasti na področju energije, malih in srednjih podjetij ter zdravstvenega varstva. V zadnjih treh letih je nastalo izredno veliko novih zadrug: 370 leta 2011, 289 leta 2010, 241 leta 2009 (Genossenshaften in Deutschland, DZ-Bank). V skladu s poslovnim poročilom DGRV iz leta 2010, ki temelji na podatkih Creditreform-Datenbank, je leta 2010 le 0,1 % primerov nesolventnosti zadevalo zadružna podjetja, kar je najnižji odstotek v primerjavi s katero koli drugo obliko podjetja. Prav tako je bilo potrjeno, da združevanje v zadruge zelo zmanjšuje tveganje neuspeha posameznih podjetij, včlanjenih v zadrugo.

4.8.3

V Franciji je stopnja preživetja delavskih zadrug po treh letih 74-odstotna v primerjavi z nacionalnim povprečjem, ki znaša 66 %. Med letoma 2000 in 2009 je bilo 329 podjetij preoblikovanih v delavske zadruge. Ohranilo se jih je več kot 250. Podatki za leto 2010 so potrdili rastoč trend iz preteklih treh let, saj je bilo na novo preoblikovanih več kot 50 podjetij (letno poročilo CG SCOP 2010).

4.8.4

V Italiji se je leta 2010 število zaposlenih v zadrugah povečalo za 3 %, skupno število zaposlenih v zasebnem sektorju pa se je zmanjšalo za 1 %. Zaradi krize v sistemu socialnega varstva se je število socialnih zadrug hitro povečevalo. Večina novih zadrug je na novo ustanovljenih, približno ena četrtina pa „odcepljenih“ zadrug, ki jih podpirajo druge zadruge. Zadruge imajo daljšo življenjsko dobo. Tretjina zadrug, ustanovljenih med letoma 1970 in 1989, še vedno deluje, v primerjavi z eno četrtino drugih podjetij. Število zaprtih zadrug je majhno; med letoma 2006 in 2009 je bilo zaprtih 4 % zadrug in več kot 6 % drugih podjetij. Najbolj dramatičen razlog za zaprtje je bil bankrot, ki je leta 2009 prizadel 2 ‰ zadrug in kar 6 ‰ drugih podjetij. Zaposlitev v zadrugah je glede na vrsto pogodb o zaposlitvi manj negotova. Pogodbo o delu za določen čas ima sklenjenih 6 % na novo zaposlenih delavcev v zadrugah v primerjavi z 11 % v drugih podjetjih. Zadruge so organizirale usposabljanje za 40 % osebja v primerjavi z nacionalnim povprečjem, ki znaša 26 %.

4.8.5

V Španiji, ki jo je kriza še posebej prizadela, se je v letih 2008 in 2009 število delovnih mest v zadrugah zmanjšalo za 4,5 %, v tradicionalnih podjetjih pa za 8 %. Vendar so delavske zadruge leta 2010 povečale število delovnih mest za 0,2 %, v tradicionalnih podjetjih pa se je skupna stopnja zaposlenosti znižala za dodatnih 3,2 %.

4.8.6

V nekaterih drugih državah so razmere podobne. Na Švedskem, na primer, je število na novo ustanovljenih zadrug sorazmerno večje od števila na novo ustanovljenih drugih podjetij. Število zaprtih zadrug je manjše od števila zaprtih tradicionalnih podjetij. Tudi na Cipru se število zadrug povečuje. Vlada poudarja pomembno vlogo zadrug pri gospodarskem in socialnem izboljšanju družbe.

5.1

Poseben zadružni model upravljanja, ki temelji na skupnem lastništvu, demokratični udeležbi in nadzoru s strani članov, in sposobnost zadrug, da se zanašajo na lastna finančna sredstva in podporne mreže, pojasnjujeta, zakaj so zadruge v daljšem časovnem obdobju prožnejše in bolj inovativne pri upravljanju prestrukturiranja in ustvarjanju novih poslovnih priložnosti.

5.2

Bistvena značilnost zadružnega podjetja je dolgoročna usmerjenost. Kriza je še okrepila njihov dolgoročni pristop, usmerjen v uresničevanje gospodarske in socialne trajnosti njihovih članov. Zadružna podjetja bi žrtvovala donosnost kapitala, da bi ohranila stopnjo zaposlenosti in naložb.

5.3

Druga glavna značilnost njihovega sistema upravljanja je, da so močno ukoreninjene na ozemlju, kjer delujejo. V nasprotju z zasebnim sektorjem zadruge ne selijo proizvodnje, kar ni nezdružljivo z globalizacijo.

5.4

Zaradi lokalnih korenin se vedno bolj krepi vloga zadrug pri spodbujanju trajnostnega lokalnega razvoja, ustvarjanju novih delovnih mest in izpolnjevanju ciljev splošnega interesa. Ker se prestrukturiranje izvaja na lokalni ravni, so izkušnje zadrug dragocene pri oblikovanju potrebnih rešitev. Na podeželju ohranjajo gospodarske in socialne dejavnosti, s čimer tudi zmanjšujejo odseljevanje.

5.5

Njihova ozemeljska ukoreninjenost in osredotočenost na interese članov (gospodinjstev ali malih podjetij) pojasnjujeta, zakaj so zadružne banke uspešno premagovale finančno krizo. Zadružne banke so zelo osredotočene tudi na trajnostno in družbeno odgovorno financiranje. Učinke njihovega ravnanja so še okrepile stranke, ki so vloge in posojila prenesle z zasebnih na zadružne banke.

5.6

Zadruge ohranjajo delovna mesta na podlagi modela notranje mobilnosti v kombinaciji z varnostjo delovnih mest. Delavske in socialne zadruge raje prilagajajo raven plač ali število delovnih ur, kot da bi ukinile delovna mesta. Kjer je bilo mogoče, so internalizirale dejavnosti, ki so jih prej oddajale zunanjim izvajalcem. Varnost delovnih mest so okrepile tako, da so razpoložljiva delovna mesta razporedile med podjetji znotraj iste zadružne mreže ali skupine. Model zagotavljanja varnosti delavcev v procesu prehoda je podprt s poklicnim usposabljanjem, saj dajejo zadruge poseben poudarek razvoju človeških virov.

5.7

Zadruge so dolgo razvijale različne načine stalnega medsebojnega sodelovanja, tako prek predstavniških organizacij na vseh ravneh kot prek različnih oblik podjetniškega sodelovanja, kot so skupine, konzorciji in sekundarne zadruge. V zadnjih nekaj letih in desetletjih se je ta trend močno okrepil, prav tako pa lahko opazimo dokazano pozitivno povezavo med rastjo zadrug in razvojem institucij, ki jih medsebojno povezujejo.

5.8

Potencial predstavniških organizacij dobro prikazuje italijanski primer. V Italiji obstaja več medsektorskih zadružnih združenj. Vse vrste zadrug (delavske, potrošniške, kmetijske itd.) so članice enega od teh združenj. Ta vzorec je olajšal vzpostavitev skupnih gospodarskih struktur med sektorji, ki imajo ključno vlogo. Zadružna podjetja in sektorji omogočajo prenos človeških in finančnih virov ter izkušenj iz enega v drug sektor, zato jih lahko mnogo obvlada tudi najtežje razmere.

5.9

Skupine, konzorciji in sekundarne zadruge omogočajo posameznim podjetjem, da ohranijo svojo majhnost in hkrati izkoriščajo ekonomije obsega. Italija je dober primer konzorcijev v gradbenem in storitvenem sektorju ter konzorcijev socialnih zadrug, ki bistveno prispevajo k razvoju malih in novih zadrug. Male konzorcije socialnih zadrug lahko najdemo tudi v drugih državah, na primer na Švedskem. Pomembne zadružne skupine so prisotne tudi v drugih sektorjih, kot so kmetijstvo, proizvodnja, bančništvo in distribucija, v več državah EU, med drugim v Franciji, Nemčiji, Španiji in na Nizozemskem.

5.10

Španska skupina Mondragon je odličen primer, kako se lahko posamezna zadružna podjetja prostovoljno organizirajo v veliko podjetniško skupino, ki zajema področje industrije, kmetijstva, distribucije, financ, raziskav in razvoja ter visokošolskega izobraževanja. Glavna značilnost skupine Mondragon je sposobnost ohranitve delovnih mest v globaliziranih industrijskih sektorjih in stalnega izvajanja prestrukturiranja proizvodov, procesov in poprodajnih storitev prek industrijskih platform po vsem svetu in inovacijskega trikotnika, ki znotraj skupine združuje industrijska podjetja, univerze ter središča za raziskave in razvoj.

5.11

V zadruge se lahko organizirajo tudi mala in srednje velika podjetja, prav tako z namenom, da bi povečala obseg poslovanja. Ta pojav je bil na primer zelo uspešen v Nemčiji, kjer imajo zadruge malih podjetij pomembno vlogo v dejavnostih, kot so pekarstvo, mesarstvo itd.

5.12

V odziv na potrebe določenih skupin nastajajo nove oblike. Eden takih primerov so zadruge zdravnikov v Nemčiji, ki so bile omenjene zgoraj. Zlasti v Italiji je mlajša generacija visoko usposobljenih strokovnjakov začela uporabljati model zadružnih podjetij, da bi izkoristila tržne priložnosti. Tako ustvarjajo kombinacije samozaposlovanja in zadružne podjetniške oblike. Te pobude podpira tudi nedavno sprejet italijanski zakon o poklicih, ki je bil del skupnega svežnja gospodarskih reform.

5.13

V Franciji, v manjšem obsegu pa tudi v Belgiji in na Švedskem, so bile ustanovljene tako imenovane „zadruge za dejavnosti in zaposlovanje“. Brezposelnim pomagajo pri samozaposlitvi in organizaciji gospodarskih dejavnosti ter jim zagotavljajo poklicno usposabljanje in socialno varnost v okviru zadružnega podjetja.

5.14

Zadruge običajno ne morejo pridobiti večjih količin kapitala od svojih članov in imajo otežen dostop do kapitalskih trgov. Zato so razvile lastne mehanizme financiranja. Zadružni deleži običajno niso prenosljivi, dobiček pa se ne uporablja kot nadomestilo za vložek kapitala, ampak se običajno ponovno vloži v podjetje v obliki rezerv, kar izraža dolgoročno strategijo zadrug: v interesu njihovih članov je, da preprečujejo preveliko tveganje in vlagajo v dejavnosti, ki neposredno služijo njihovim potrebam.

5.15

V nekaterih državah EU, kot so Francija, Španija in Italija, so te rezerve nedeljive, tj. ne smejo se razdeljevati med člane, tudi v primeru likvidacije ne, ampak jih je treba uporabiti za razvoj zadružnega gibanja. Nedeljive rezerve so se izkazale za zelo učinkovite sredstvo za preprečitev spremembe pravne oblike zadruge.

5.16

Nekatere države so uvedle pravne določbe, da bi omogočile zunanjim stranem zagotavljanje tveganega kapitala (z glasovalno pravico in brez nje) za zadruge (npr. socio sovventore v italijanskem zakonu 59/1992). V ta namen so bile ustanovljene posebne institucije (npr. sklad za razvoj zadrug (Fondi mutualistici) in Cooperazione Finanza Impresa (CFI) v Italiji, IDES v Franciji in naložbene strukture korporacije Mondragon v Španiji. To je zadrugam omogočilo tudi, da izboljšajo dialog z drugimi finančnimi institucijami.