Tožba, vložena 3. januarja 2012 – Kreyenberg proti UUNT – Komisiji (MEMBER OF €e euro experts)

(Zadeva T-3/12)

2012/C 65/35

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Heinrich Kreyenberg (Ratingen, Nemčija) (zastopnik: J. Krenzel, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka predlaga:

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: figurativna znamka, ki vsebuje besedne elemente „MEMBER OF €e euro experts“ za proizvode in storitve iz razredov 9, 16, 35, 36, 39, 41, 42, 44 in 45

Imetnik znamke Skupnosti: tožeča stranka

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: Evropska komisija

Obrazložitev zahteve za ugotovitev ničnosti: Kršitev člena 52(1)(a) v povezavi s členom 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009 zaradi domnevnega tveganja zavajanja glede kakovosti proizvodov in storitev, ki jih vključuje znamka, in kršitev člena 7(1)(h) Uredbe št. 207/2009, ker naj bi bilo v znamki s številko 3556 (številka okrožnice) z vidika grboslovja domnevno določeno posnemanje evropske zastave, ki je v skladu s členom 6ter Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine varovana, in kršitev člena 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009, ker naj bi tožeča stranka s svojo znamko monopolizirala simbol „€“, katerega grafično upodabljanje je določeno s sporočilom Komisije COM (97) 418 konč.

Odločba oddelka za izbris: zavrnitev zahteve za ugotovitev ničnosti

Odločba odbora za pritožbe: ugoditev pritožbi

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009, ker ne gre za upodobitev, ki bi bila enaka uradnemu znaku „€“, kar je nujno za uporabo tega člena, in, podredno, izjeme iz člena 6ter Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine naj bi vsekakor veljale, saj javnost ne izhaja iz načela obstoja zveze med figurativno znamko tožeče stranke in evropsko monetarno unijo (ali Evropsko unijo), in, tudi podredno, kršitev člena 7(1)(c) in (g) Uredbe št. 207/2009, saj naj bi se Komisija v svoji zahtevi za ugotovitev ničnosti izrecno sklicevala na člen 7(1)(c), kar naj bi pomenilo le, da je šlo pri zahtevi za napačno izhodišče, sklicevanje na člen 7(1)(g), prvič navedeno v postopku s pritožbo, pa naj bi bilo prepozno in nedopustno.