This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62010TN0203
Case T-203/10: Action brought on 30 April 2010 — Stichting Woonpunt and Others v Commission
Zadeva T-203/10: Tožba, vložena 30. aprila 2010 – Stichting Woonpunt in drugi proti Komisiji
Zadeva T-203/10: Tožba, vložena 30. aprila 2010 – Stichting Woonpunt in drugi proti Komisiji
UL C 179, 3.7.2010, p. 51–51
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
3.7.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 179/51 |
Tožba, vložena 30. aprila 2010 – Stichting Woonpunt in drugi proti Komisiji
(Zadeva T-203/10)
(2010/C 179/87)
Jezik postopka: nizozemščina
Stranke
Tožeče stranke: Stichting Woonpunt (Beek, Nizozemska), Stichting Com.wonen (Rotterdam, Nizozemska), Woningstichting Haag Wonen (‘s-Gravenhage, Nizozemska), Stichting Woonbedrijf SWS.Hhvl (Eindhoven, Nizozemska) (zastopniki: Elske Henny, Tom Ottervanger en Paul Glazener, odvetniki)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predloga tožečih strank
— |
Razglasitev ničnosti odločbe Komisije o obstoječih shemah pomoči na podlagi člena 263 PDEU; |
— |
Razglasitev ničnosti odločbe Komisije o novih ukrepih pomoči na podlagi člena 263 PDEU |
— |
Naložitev stroškov Komisiji. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeče stranke predlagajo razglasitev ničnosti odločbe Komisije C(2009) 9963 konč. z dne 15. decembra 2009 glede ukrepa pomoči E 2/2005 in N 642/2009 (Nizozemska) – obstoječa in posebna projektna pomoč stanovanjskim zadrugam.
V utemeljitev prvega predloga se tožeče stranke sklicujejo na 8 razlogov. Razlogi, na katere se sklicujejo tožeče stranke, so enaki tistim, ki so bili navedeni v zadevi Stichting Woonlinie in drugi proti Komisiji (T-202/10).
V utemeljitev drugega predloga tožeče stranke navajajo tri dodatne razloge.
Prvič, Komisija je kršila člena 107 PDEU in 108 PDEU ter Uredbo 659/1999 (1), ker je projektno pomoč za urbana območja v nazadovanju obravnavala kot del obstoječe sheme pomoči in ker je določila zavezujoče pogoje brez uporabe postopka iz Uredbe 659/1999.
Drugič, Komisija je nepravilno štela, da ni izpolnjeno četrto merilo iz sodbe Altmark (2), ker stanovanjske zadruge niso bile izbrane preko javnega razpisa. Tožeče stranke menijo, da bi Komisija smela preveriti le, ali ukrep ne povzroča neučinkovitosti.
Tretjič, tožeče stranke navajajo, da bi Komisija morala preizkusiti, ali je šlo za čezmerno nadomestilo za storitev splošnega gospodarskega pomena.
(1) Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22 marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, str. 1).
(2) Sodba Sodišča z dne 24 julija 2003 v zadevi Altmark Trans in Regierungspräsidium Magdeburg (C-280/00, Recueil, str. I-7747).