6.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 117/147

A.

ker je bila Evropska investicijska banka ustanovljena z Rimsko pogodbo leta 1957 in ker vpisni kapital njenih delničark – države članice – znaša 165 milijard EUR,

B.

ker je Evropska investicijska banka leta 1963 začela poslovati zunaj Skupnosti v podporo njenim zunanjim politikam,

C.

ker je bila Evropska banka za obnovo in razvoj ustanovljena leta 1991 in ker vpisni kapital njenih delničark – 61 tretjih držav, Evropska skupnost in Evropska investicijska banka – znaša 20 milijard EUR,

D.

ker imajo države članice, Evropska skupnost in Evropska investicijska banka skupaj 63 % lastniški delež Evropske banke za obnovo in razvoj,

E.

ker je zakonit cilj Evropske investicijske banke, da v interesu Skupnosti prispeva k uravnoteženemu in nemotenemu razvoju notranjega trga, pri čemer ima dostop do kapitalskega trga in uporablja lastna sredstva,

F.

ker bi morala Evropska investicijska banka v sedanji finančni krizi z velikim pomanjkanjem likvidnosti in kreditov za podjetja imeti glavno vlogo pri evropskih načrtih in načrtih držav članic za oživitev gospodarstva,

G.

ker je zakonit cilj Evropske banke za obnovo in razvoj prispevati h gospodarskemu napredku in obnovi in pospeševanje prehoda k odprtemu, tržno usmerjenemu gospodarstvu in spodbujati zasebne in podjetniške pobude v državah Srednje in Vzhodne Evrope, ki so zavezane načelom večstrankarske demokracije, pluralizma in tržnega gospodarstva in jih tudi uporabljajo,

H.

ker bi se morala vloga Evropske investicijske banke kot izdajatelja obveznic z najboljšo bonitetno oceno AAA na mednarodnih kapitalskih trgih poudariti in okrepiti,

I.

ker mora Evropska banka za obnovo in razvoj v skladu s členom 11 sporazuma o njeni ustanovitvi več kot 60 % svojih naložb nameniti zasebnemu sektorju,

J.

ker sporazum o ustanovitvi Evropske banke za obnovo in razvoj določa, da mora svet guvernerjev v intervalih, ki niso daljši od petih let, pregledati delniški kapital Evropske banke za obnovo in razvoj, naslednji pregled pa je predviden za leto 2010,

K.

ker je bil 1. oktobra 2008 ustanovljen usmerjevalni odbor, ki ga sestavlja devet modrecev, katerega naloga je nadzor in upravljanje ocene vmesnega pregleda mandata Evropske investicijske banke za zunanja posojila, kot je določeno v Sklepu 2006/1016/ES,

L.

ker se bo vmesni pregled izvajal v tesnem posvetovanju s Parlamentom, na podlagi Sklepa 2006/1016/ES,

M.

ker Sklep 2006/1016/ES o mandatu Evropske investicijske banke za zunanja posojila predvideva 25,8 milijarde EUR posojil, ki bodo v obdobju 2007-2013 na voljo naslednjim regijam v naslednjem obsegu: državam v predpristopnem procesu, vključno s Hrvaško in Turčijo: 8,7 milijarde EUR; sredozemskim državam: 8,7 milijarde EUR; vzhodni Evropi, Južnemu Kavkazu in Rusiji: 3,7 milijarde EUR; Latinski Ameriki: 2,8 milijarde EUR; Aziji: 1 milijarda EUR; in Južnoafriški republiki: 0,9 milijarde EUR,

N.

ker so posojila, ki jih je Evropska investicijska banka v letu 2007 namenila za podporo ciljev politik EU, znašala skupaj 47,8 milijard EUR, od tega je bilo 41,4 milijard EUR namenjenih za Evropsko unijo in države EFTA, 6,4 milijarde EUR pa partnerskim državam in državam pristopnicam,

O.

ker je bila posojilna dejavnost Evropske investicijske banke v letu 2007 po geografskih regijah sledeča: Azija in Latinska Amerika: 925 milijonov EUR; vzhodna Evropa, Južni Kavkaz in Rusija: 230 milijonov EUR; sredozemske države: 1 438 milijonov EUR; predpristopne države: 2 870 milijonov EUR; države AKP: 756 milijonov EUR; in Južna Afrika 113 milijonov EUR,

P.

ker je letni poslovni obseg Evropske banke za obnovo in razvoj leta 2007 znašal 5,6 milijard EUR, kar je zajemalo 353 projektov v 29 državah v srednji Evropi in v baltskih državah (11), v jugovzhodni Evropi (12), v zahodnem delu Skupnosti neodvisnih držav in na Kavkazu (13), v Rusiji in v srednji Aziji (14),

Q.

ker so se v letu 2007 naložbe Evropske banke za obnovo in razvoj v Rusiji povečale na 2,3 milijarde EUR (skupne naložbe v Rusiji tako znašajo 5,7 milijarde EUR) in vključujejo 83 projektov ter predstavljajo 42 % letnih obveznosti banke (v primerjavi z 38 % v letu 2006),

R.

ker so se naložbe Evropske banke za obnovo in razvoj povečale z 1 milijarde EUR v letu 2006 na 1,7 milijarde EUR v letu 2007, delež lastnega kapitala v letnem poslovnem obsegu banke pa se je povečal z 20 % v letu 2006 na 30 % v letu 2007,

S.

ker je svet guvernerjev Evropske banke za obnovo in razvoj 28. oktobra 2008 sklenil sprejeti Turčijo kot prejemnico naložb banke in ker banka zanjo predvideva 450 milijonov EUR do konca leta 2010,

T.

ker Evropska investicijska banka financira projekte v Turčiji že od leta 1965 in je v vse ključne sektorje turškega gospodarstva vložila približno 10 milijard EUR,

U.

ker v skladu s sporazumom iz Cotonouja Evropska investicijska banka poleg posojil iz lastnih sredstev, financira tudi operacije v državah AKP iz sklada za spodbujanje in prevzem tveganja, ki črpa sredstva iz Evropskega razvojnega sklada,

V.

ker bi morala strategija Evropske investicijske banke na področju financiranja prispevati k splošnemu cilju razvoja in utrjevanja demokracije ter pravne države ter k spoštovanju mednarodnih okoljskih sporazumov, katerih podpisnica je Evropska skupnost ali njene države članice,

W.

ker Komisija, države članice, partnerske države v okviru evropske sosedske politike, mednarodne finančne institucije ter evropske regionalne in regionalne finančne institucije zdaj sodelujejo v okviru Sklada za spodbujanje naložb v sosedstvo za dodatno financiranje infrastrukturnih projektov, predvsem v energetskem, prometnem in okoljskem sektorju na celotnem območju izvajanja evropske sosedske politike,

X.

ker skupina Evropske investicijske banke še naprej aktivno podpira mala in srednje velika podjetja s posojili, tveganim kapitalom ter jamstvi za posojila, slednji dve obliki prek Evropskega investicijskega sklada,

1.

pozdravlja letno poročilo Evropske investicijske banke za leto 2007, predvsem njeno financiranje operacij v EU na eni strani – osredotočene na šest prednostnih nalog politik: zagotavljanje gospodarske in socialne kohezije; izvajanje Pobude za inovacije 2010; razvoj vseevropskih prometnih omrežij in omrežij za dostop; pomoč malim in srednje velikim podjetjem; zaščito in izboljšanje okolja in zagotavljanje trajnostne, konkurenčne in zanesljive oskrbe z energijo – ter zagotavljanje izvajanja mandata Evropske investicijske banke za zunanja posojila v tretjih državah na drugi strani;

2.

pozdravlja cilj Evropske investicijske banke, da v svojih finančnih dejavnostih znotraj Evropske unije med drugim rešuje tudi vprašanje podnebnih sprememb; s tem v zvezi ponovno poziva, da je treba dodatno razviti okolju prijazna merila financiranja, v skladu s strateškimi cilji Evropske unije za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov; poziva Evropsko investicijsko banko, da osredotoči svoja posojila za energijo na energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije ter vlaganja v raziskave in razvoj na teh dveh področjih; poleg tega poziva Evropsko investicijsko banko, da določi in javno objavi metodologijo za ocenjevanje vpliva financiranih projektov na podnebje ter niz meril presojanja, na podlagi katerih lahko banka zavrne projekte zaradi njihovega negativnega vpliva na podnebne spremembe;

3.

ugotavlja, da je Evropska investicijska banka edina finančna institucija, ki temelji na pogodbi, ter da je večina njenih operacij osredotočena na projekte v državah članicah, hkrati pa njen pomen narašča tudi v tretjih državah, kot je določeno v Sklepu 2006/1016/ES;

4.

ugotavlja, da je pri svojih operacijah v tretjih državah Evropska investicijska banka do sedaj izvajala cilje politik, kot jih je določil Svet; je prepričan, da morajo biti na njenih področjih pristojnosti posojilne dejavnosti banke skladne med državami; enostavne v svojem pristopu med različnimi akterji v EU in instrumenti; prilagodljive v smislu, kako je EU zmožna odgovoriti na zelo različne okoliščine v različnih državah; skladne z uresničevanjem razvojnih ciljev tisočletja; in odgovorne tako do javnosti kot Parlamenta za uporabo in učinkovitost porabljenih sredstev EU;

5.

ponavlja svoje prepričanje, da so vlaganja v javni prevoz pomemben vidik evropskega načrta za oživitev gospodarstva; s tem v zvezi ponavlja svoje prepričanje, da ima Evropska investicijska banka potencial za osrednjega akterja pri okoljski preobrazbi evropskega prometa; poziva Evropsko investicijsko banko, da znatno poveča svojo podporo železnicam, mestnemu javnemu prevozu, intermodalnemu prevozu in upravljanju prevoza;

6.

meni, da bi morale aktivnosti Evropske investicijske banke odražati tako cilje kot obveznosti, ki jih je EU sprejela v okviru Združenih narodov (na primer Kjotskega protokola); zato poziva banko, da letno poroča Parlamentu o izvajanju ciljev EU in Združenih narodov pri svojih operacijah v državah v razvoju;

7.

se z zadovoljstvom seznanja, da je Evropska investicijska banka v zadnjih letih redno upoštevala priporočila Parlamenta; priporoča, da so ukrepi, sprejeti na podlagi priporočil, na voljo splošni javnosti v okviru letnega poročila banke;

8.

poziva Evropsko investicijsko banko, naj bolje spremlja in naredi pregledno vrsto in končno uporabo svojih globalnih posojil v podporo malim in srednje velikim podjetjem;

9.

V zvezi z nadzorom Evropske investicijske banke:

10.

pozdravlja razvoj in objavo operativne politike Evropske investicijske banke v sektorjih energetike, prometa in oskrbe z vodo, objavljene leta 2007, kar priznava kot pomemben korak h večji transparentnosti posojilnih aktivnosti banke;

11.

pozdravlja pregled politike Evropske investicijske banke o javnem razkrivanju, da bi se upoštevalo določbe Aarhuške uredbe (15); pozdravlja objavo poročila banke o oceni poslovanja za leto 2007 in jo spodbuja, naj razvija dejavnosti svojega oddelka za oceno poslovanja;

12.

pozdravlja revizijo izjave Evropske investicijske banke o okoljskih in socialnih načelih ter standardih; meni, da bi morala banka nameniti zadostna sredstva za izvajanje revidirane izjave in pripraviti poročilo o delovanju;

13.

poudarja, da Evropska investicijska banka v nobenem primeru ne bi smela dopustiti goljufije in korupcije, in v zvezi s tem pozdravlja revizijo njenih politik boja proti goljufijam, korupciji, pranju denarja in financiranju terorizma; je kljub temu zaskrbljen, saj se zdi, da te politike ostajajo pretežno pasivne; znova poziva banko, naj v izvajanje teh politik vključi ukrepe, katerih cilj so:

14.

pozdravlja obstoj priložnostnega etičnega odbora (ki obravnava predvsem vprašanja po prenehanju zaposlitve) in neodvisnega nadzornika za skladnost; kljub temu zahteva, da se ga obvešča o statusu in praktičnem delovanju slednjega;

15.

pozdravlja dejstvo, da je Evropska investicijska banka v Washingtonu oktobra 2007 podpisala izjavo o pristopu k upravljanju podjetij na trgih v vzponu; ugotavlja, da so izjavo o pristopu podpisale tudi ustanove za financiranje razvoja in da izjava postavlja upravljanje podjetij v ospredje njihovih dejavnosti, namenjenih trajnostnemu razvoju v državah v vzponu;

16.

je zadovoljen, da je upravni odbor Evropske investicijske banke odobril njeno politiko o mehanizmu za pritožbe; kljub temu ponovno poziva banko, naj pregleda svoj notranji mehanizem za pritožbe in izda nove smernice zanj, razširjene na vse dejavnosti, ki jih financira;

17.

je seznanjen s pozitivno oceno zunanje revizije in sklepi letnega poročila revizijske komisije; v luči sedanje finančne in gospodarske krize ponavlja željo, da bi Evropska investicijska banka upoštevala enaka pravila varnega in skrbnega poslovanja kot kreditne institucije in bi imela resničen nadzor nad izvajanjem teh pravil;

18.

pozdravlja letno poročilo Evropske banke za obnovo in razvoj za leto 2007, predvsem dejstvo, da so bile njene naložbene dejavnosti osredotočene na države v zgodnji ali vmesni fazi tranzicije, in pozdravlja njen napredek pri financiranju projektov v okviru pobude za uporabo trajnostnih virov energije, v okviru katere naj bi se dala prednost energetskim projektom, ki so v interesu EU;

19.

ugotavlja, da je Evropska banka za obnovo in razvoj v glavnem aktivna v tretjih državah, vendar pa so nekatere operacije še vedno pomembne tudi v državah članicah;

20.

nadalje ugotavlja, da se mednarodni in regionalni kontekst vloge Evropske banke za obnovo in razvoj močno razlikuje od razmer leta 1991 in da je treba mandat banke prilagoditi novemu okolju, saj se odziva na tržne pogoje in se širi proti jugu in vzhodu;

21.

ugotavlja tudi, da je v okolju delovanja vedno več izzivov, saj je poslovno ozračje težavnejše zaradi zmanjševanja izkušenj lokalnih partnerjev in vse pogostejših skrbi glede integritete;

22.

meni, da mora Evropska banka za obnovo in razvoj okrepiti svojo tehnično podporo in svetovalne dejavnosti, da bi spodbujala dobre standarde upravljanja in zagotovila ustrezno upravljanje projektov na lokalni ravni v sosednjih državah EU;

23.

pozdravlja napredek, ki ga je naredila Evropska banka za obnovo in razvoj z uvedbo načela enakosti spolov v letu 2008; poziva obe banki, da okrepita načelo enakosti spolov v svojih institucionalnih strukturah in zunanjih politikah;

24.

ugotavlja, da Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj vedno pogosteje financirata dejavnosti na istih geografskih območjih zunaj EU, na primer v vzhodni Evropi, južnem Kavkazu, v Rusiji, na zahodnem Balkanu, v bližnji prihodnosti pa tudi v Turčiji;

25.

ugotavlja, da v državah, kjer banki običajno delujeta, trenutno obstajajo trije načini sodelovanja med njima: za vzhodno Evropo obstaja memorandum o soglasju, ki daje Evropski banki za obnovo in razvoj vodilno vlogo in zagotavlja skupne naložbe kot glavno pravilo; na zahodnem Balkanu je prišlo do prehoda s tekmovanja ali vzporednih operacij do sodelovanja z zbiranjem sredstev; in nedavno drugod, kot v primeru sodelovanja v Turčiji, naj bi bil za vsak primer posebej določen sporazum z vodilno banko na podlagi opredelitve specifičnih in skupnih področij pristojnosti;

26.

ugotavlja, da so cilji, strokovno znanje in način delovanja bank različni in da ni mogoče preprosto ločevati med posojili javnemu in zasebnemu sektorju; poudarja, da je vedno več področij, za katera se specializirata obe banki, na primer financiranje malih in srednje velikih podjetij, energija in podnebne spremembe ter projekti javno-zasebnega partnerstva; s tem v zvezi poudarja potrebo po okrepljenem sodelovanju;

27.

meni, da si dejavnosti Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj ne bi smele nasprotovati, ampak bi se morale dopolnjevati, na podlagi primerjalnih prednosti vsake banke, izogibati pa se je treba tudi podvajanju;

28.

da bi dosegli boljše strukturno sodelovanje med bankama v državah skupnega delovanja, priporoča, naj:

29.

priporoča, dolgoročno gledano, da delničarji Evropske investicijske banke razmislijo o povečanju lastništva v Evropski banki za obnovo in razvoj, na primer s povečanjem kapitala ali svojega lastništva, če delničar Evropske banke za obnovo in razvoj razmišlja o umiku lastništva iz banke; meni, da bi to dolgoročno prispevalo h večji usklajenosti politik in specializaciji obeh bank, tako s funkcionalnega kot geografskega vidika;

30.

meni, da se je treba izogibati prekrivanju instrumentov zunanje pomoči EU; poziva k okrepljenemu sodelovanju z regionalnimi in nacionalnimi razvojnimi institucijami ali agencijami v EU, da bi zagotovili učinkovito financiranje z izogibanjem prekrivanju in podvajanju ter bolj skladen pristop in boljšo razpoznavnost učinka EU; podpira možnost skupnega delegiranja in priznavanja postopkov v zvezi s tem;

31.

opominja na pomembnost sporazuma, doseženega v „Evropskem soglasju”, ki določa, da naj bi se krepile sinergije med programi, ki jih financira Evropska investicijska banka in druge finančne institucije, ter programi, ki jih financira Skupnost, da bi zagotovili maksimalen učinek za države prejemnice; poudarja potrebo, da je treba pri tem posebej upoštevati interese prejemnikov;

32.

ugotavlja, da morata Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj sodelovati z drugimi mednarodnimi ali regionalnimi finančnimi institucijami, kot so Svetovna banka ter azijska in afriška razvojna banka, da bi povečali svoj učinek v regijah, ki so bolj oddaljene od EU in da bi se izognili nezaželenemu prekrivanju in podvajanju pri dejavnostih financiranja; vendar meni, da bi morala Evropska investicijska banka med večnacionalnimi razvojnimi bankami in institucijami imeti prevladujočo vlogo pri spodbujanju okoljskih, socialnih in razvojnih ciljev EU;

33.

ugotavlja, da večnacionalne razvojne banke in institucije pozitivno vplivajo na svet v razvoju; meni, da je treba nadaljevati z analizo tega vpliva in preučiti nadaljnje aktivnosti v zvezi s cilji in operacijami Evropskega razvojnega sklada; predlaga, da bi bilo lastništvo zemljišč lahko upravičeno do financiranja pod pogoji, povezanimi z okoljskimi in socialnimi cilji, v okviru zunanjega mandata Evropske investicijske banke, saj je ključnega pomena za endogen razvoj, predvsem v afriških državah;

34.

poudarja pomembno vlogo, ki jo je Evropska investicijska banka pridobila z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva, zlasti kar zadeva okrepljeno financiranje za mala in srednje velika podjetja, obnovljive vire energije in čisti promet; pozdravlja odločitev o povečanju obsega posojil banke v letu 2009 in 2010 za 30 % (15 milijard EUR) in odločitev o povečanju ustanovitvenega kapitala EIB za 67 milijard EUR na 232 milijard EUR, v skladu z lizbonsko strategijo; vendar pa odločno poziva države članice, naj še povečajo kapital EIB na način, s katerim bi zagotovile, da bo njena posojilna sposobnost po potrebi ustrezala vmesnim finančnim potrebam industrij in podjetij za podporo zelenih in trajnostnih delovnih mest; poudarja, da bi morala biti dodatna sredstva namenjena doseganju dolgoročnih učinkov; meni, da večje pristojnosti narekujejo tako ustrezne človeške kot tudi finančne vire ter povečano transparentnost in odgovornost operacij banke;

35.

spodbuja okrepitev dogovorov o porazdelitvi tveganja med poslovnimi bankami in Evropsko investicijsko banko pri zagotavljanju finančnih sredstev za mala in srednje velika podjetja; vendar poziva k pazljivosti pri uporabi posojil te banke s strani poslovnih bank in s tem v zvezi poziva h kodeksu ravnanja med poslovnimi bankami in to banko; prav tako ugotavlja, da je treba posodobiti seznam posredniških bank Evropske investicijske banke;

36.

meni, da bi morali Evropska investicijska banka in Komisija pospešiti izvajanje projektov v državah članicah ter v sektorjih, ki jih je kriza najbolj prizadela; s tega vidika meni, da je pomembno, da se uporabi strokovno znanje programov tehnične pomoči, kot so Jaspers, Jeremie, Jessica in Jasmine, da bi pospešili razdelitev strukturne pomoči;

37.

ugotavlja, da je EU kot odziv na finančno krizo zaprosila Evropsko investicijsko banko za pospešitev podpore projektom javno-zasebnega partnerstva; poziva Evropsko investicijsko banko in Evropsko banko za obnovo in razvoj, da izvajata takšne projekte, samo če si jih je mogoče privoščiti in prinašajo dejanske koristi; s tem v zvezi meni, da je treba izboljšati razkritje informacij, cenovno primernost in metode ocenjevanja cenovne dostopnosti;

38.

poziva države članice, da v celoti izkoristijo možnosti tveganega kapitala, globalnih posojil in mikrokreditov, ki jih Evropska investicijska banka ponuja preko svojih programov in instrumentov;

39.

ugotavlja, da se je najemanje in dajanje posojil s strani Evropske investicijske banke tako znotraj kot zunaj EU postopoma povečalo in danes predstavlja glavno sredstvo za najemanje in posojanje na ravni EU; nadalje ugotavlja, da obstaja veliko povpraševanje, vključno z Azijo, po obveznicah te banke; zato poziva banko in njene guvernerje, da čim bolj povečajo možnosti najemanja posojil z izdajanjem obveznic, zlasti obveznic, ki se glasijo na euro, na globalnem trgu, da bi kot banka, ki sledi javni politiki, podprla dolgoročne cilje in ublažila posledice pešanja gospodarske rasti tako znotraj EU unije kot tudi v sosednjih državah;

40.

izrecno poziva Komisijo in Evropsko investicijsko banko, da skupno preučita možnosti za rešitev pomanjkanja kreditov v realnem gospodarstvu s pomočjo novih inovativnih finančnih instrumentov;

41.

pozdravlja odločitev Evropske banke za obnovo in razvoj, da v letu 2009 poveča letni obseg poslovanja za 20 % na približno 7 milijard EUR, da bi ublažila sedanjo finančno in gospodarsko krizo, ter ugotavlja, da je polovica milijarde EUR posebnih izdatkov v letu 2009 namenjena srednji in vzhodni Evropi;

42.

poudarja, da je v sedanjem obdobju slabih kreditnih pogojev vloga obeh bank pomembna v EU in zunaj nje; poziva obe banki, da še naprej izpolnjujeta svoje obveznosti do tretjih držav, tudi v gospodarsko težavnem obdobju;

43.

predlaga, da bi po skrbni preučitvi učinkov finančne krize na realno gospodarstvo pozvali Evropsko investicijsko banko k okrepitvi njene podpore novim državam članicam; nadalje poudarja pomembnost vključevanja zasebnega sektorja v ponovno stabilizacijo teh gospodarstev; pozdravlja povečane aktivnosti Evropske banke za obnovo in razvoj v novih državah članicah in nedavni skupni akcijski načrt mednarodnih finančnih institucij za podporo bančnega sistema in posojanja realnemu gospodarstvu v srednji in vzhodni Evropi, ki so ga pripravile Evropska banka za obnovo in razvoj, Evropska investicijska banka, Evropski investicijski sklad in Svetovna banka, da bi pomagale bančnemu sistemu in realnemu gospodarstvu v srednji in vzhodni Evropi; vendar priporoča, da se pravočasno opravi revizija opredelitve pojma držav v tranziciji in presoja umika dejavnosti Evropske banke za obnovo in razvoj znotraj EU;

44.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je izpostavljenost Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj finančni krizi precej omejena, čeprav je Evropska banka za obnovo in razvoj v letu 2008 objavila svojo prvo izgubo v tem desetletju kot rezultat padca na delniških trgih;

45.

pozdravlja sodbo Sodišča z dne 6. novembra 2008 o pravni podlagi Sklepa 2006/1016/ES;

46.

priporoča hiter dogovor Parlamenta, Sveta in Komisije po izreku te sodbe, z namenom zagotavljanja popolnega spoštovanja pristojnosti Parlamenta na eni strani in nadaljnjega izvajanja finančnih operacij Evropske investicijske banke na drugi strani; zato poudarja, da je hiter dogovor začasna rešitev z natančno opredeljenim datumom izteka, do konca vmesnega pregleda v letu 2010;

47.

meni, da je bistveno sprejeti sklep, ki bo nadomestil Sklep 2006/1016/ES, v skladu s sodbo Sodišča in priznava, da mora sedanji vmesni pregled zunanjih posojilnih aktivnosti Evropske investicijske banke in ureditev sodelovanja, ki se mora končati v letu 2010, zagotoviti možnost za resnično izčrpno razpravo o ciljih EU in sredstvih, ki se jih daje na razpolago banki, pri čemer bo moral Parlament, v vlogi sozakonodajalca, polnopravno sodelovati; poziva Komisijo, da pri pripravi novega predloga sklepa o mandatu banke za zunanja posojila po vmesnem pregledu v celoti upošteva priporočila iz te resolucije;

48.

predlaga, da usmerjevalni odbor svoje delo konča zgodaj v letu 2010, in poziva predsednika odbora, naj o sklepih kmalu za tem poroča Parlamentu in Svetu; pričakuje sklepe usmerjevalnega odbora in poziva odbor, da upošteva priporočila iz te resolucije in prejšnjih resolucij Parlamenta; poziva usmerjevalni odbor, da redno obvešča Parlament o svojem napredku;

49.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski investicijski banki in Evropski banki za obnovo in razvoj ter vladam in parlamentom držav članic.