6.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 117/112

A.

ker trgovinski odnosi Evropske unije z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami, ki so tem omogočali prednostni dostop do trgov EU na nevzajemni podlagi, do 31. decembra 2007 niso bili v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije,

B.

ker je namen sporazumov o gospodarskem partnerstvu podpreti regionalno povezovanje in spodbuditi postopno vključevanje gospodarstev afriških, karibskih in pacifiških držav v svetovno gospodarstvo ter tako pospešiti njihov trajnostni socialno-gospodarski razvoj in prispevati k skupnim prizadevanjem za odpravo revščine v teh državah,

C.

ker pravila Svetovne trgovinske organizacije od držav podpisnic sporazumov o gospodarskem partnerstvu ne zahtevajo, da se zavežejo liberalizaciji na področju storitev, naložb, javnih naročil, pravic intelektualne lastnine, konkurence, pospeševanja trgovine, varstva podatkov, pretoka kapitala ali davčnega upravljanja, ter ker mora do pogajanj o teh vprašanjih priti šele, ko bosta za to pripravljeni obe strani; ker je treba izražene cilje sporazumov o gospodarskem partnerstvu, in sicer krepitev razvoja in zmanjševanje revščine, uresničiti s postopno in pravilno zasnovano liberalizacijo trgovine na podlagi razvojnih meril, kar ta lahko pomaga pri spodbujanju raznovrstnosti trga, gospodarske rasti in razvoja,

D.

ker je Svet za splošne zadeve in zunanje odnose 26. in 27. maja 2008 v svojih sklepih poudaril potrebo po prožnem pristopu in zagotavljanju ustreznega napredka ter pozval Komisijo, naj bo karseda prožna in uporabi različne pristope v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije, da bi se upoštevale različne potrebe in ravni razvoja afriških, karibskih in pacifiških držav in regij,

E.

ker prejšnji sistemi trgovinskih preferencialov niso bistveno prispevali k izboljšanju gospodarskih razmer v teh državah,

F.

ker so vmesni sporazumi o gospodarskem partnerstvu sporazumi o trgovini z blagom, katerih namen je preprečiti motnje v trgovanju afriških, karibskih in pacifiških držav z Unijo, ter jih je treba šteti za začasno rešitev, dokler pogajanja za sklenitev celovitega sporazuma o gospodarskem partnerstvu z zahodnoafriško regijo še potekajo,

G.

ker bi bil splošni učinek trgovinskih pravil iz sporazuma o gospodarskem partnerstvu veliko večji od odprave tarif,

H.

ker imajo afriške, karibske in pacifiške države na podlagi člena 37(6) Sporazuma iz Cotonouja pravico proučiti možnosti drugačnih rešitev za sporazume o gospodarskem partnerstvu,

I.

ker so začasni o sporazumi o gospodarskem partnerstvu izhodišče za celovite sporazume o gospodarskem partnerstvu,

J.

ker Evropska unija afriškim, karibskim in pacifiškim državam omogoča dostop na trge EU popolnoma brez carin in brez omejitev glede kvot, pri čemer veljata prehodni obdobji za riž (2010) in sladkor (2015),

K.

ker se raven zmogljivosti med posameznimi afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter med njimi in Evropsko unijo zelo razlikuje,

L.

ker je konkurenca med gospodarstvi držav EU ter afriških, karibskih in pacifiških držav omejena, saj je velika večina blaga, ki ga izvaža EU, blago, ki ga afriške, karibske in pacifiške države ne proizvajajo, vendar ga potrebujejo za neposredno porabo ali kot vhodne surovine v domači industriji,

M.

ker bo zaradi sedanje finančne in gospodarske krize trgovinska politika za države v razvoju pomembnejša kot kdajkoli, da bodo lahko v celoti izkoristile priložnosti v mednarodni trgovini,

N.

ker je v besedilo sporazuma o gospodarskem partnerstvu vključena klavzula o državi z največjimi ugodnostmi, ki bo določala običajno, nediskriminatorno tarifo pri uvozu blaga, da bi zagotovili, da bi bili vsi izvozniki obravnavani kot izvoznik z največjimi ugodnostmi,

O.

ker so med Evropsko skupnostjo ter afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami potekala pogajanja o novih, boljših pravilih o poreklu, ki bi utegnila tem državam prinesti znatne koristi, če bi se izvajala primerno in ob ustreznem upoštevanju njihove manjše stopnje zmogljivosti,

P.

ker je cilj Strategije EU za pomoč trgovini podpreti zmožnost držav v razvoju, da izkoristijo nove trgovinske možnosti,

Q.

ker bo celoviti sporazum o gospodarskem partnerstvu nedvomno pogojeval cilje in vsebino prihodnjih sporazumov med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter drugimi trgovinskimi partnerji, pa tudi položaj regij pri pogajanjih,

R.

ker je trgovinska bilanca med Evropsko unijo in Gospodarsko skupnostjo zahodnoafriških držav uravnotežena v smislu trgovine med regijama,

S.

ker je Gana članica Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav, ki jo sestavlja 15 držav; ker se države v tej regiji močno razlikujejo po velikosti in stopnji bruto domačega proizvoda,

T.

ker 12 od 15 članic Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav spada v skupino najmanj razvitih držav,

U.

ker Gana, Slonokoščena obala in Nigerija niso opredeljene kot najmanj razvite države; ker lahko torej pride do težav zaradi neenake stopnje vladnih sredstev in položaja v Gospodarski skupnosti zahodnoafriških držav, saj večina njenih članic spada v skupino najmanj razvitih držav,

1.

ponovno potrjuje svoje stališče, da lahko primerno oblikovani sporazumi o gospodarskem partnerstvu pomenijo priložnost za oživitev trgovinskih odnosov med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami in EU, spodbujajo gospodarsko raznolikost in regionalno povezovanje afriških, karibskih in pacifiških držav ter zmanjšajo revščino v teh državah;

2.

priznava koristi, ki so jih imeli izvozniki od sklenitve začasnih sporazumov o gospodarskem partnerstvu med Evropsko skupnostjo na eni ter afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami na drugi strani, saj so povečali priložnosti za izvoz v Evropsko unijo po preteku preferencialne tarifne obravnave dne 31. decembra 2007, določene v Sporazumu iz Cotonouja, ter tako ohranili in znatno povečali možnosti Gane za izvoz v Unijo, tako s prostim dostopom do trga kot z boljšimi pravili o poreklu;

3.

pozdravlja, da Evropska skupnost omogoča afriškim, karibskim in pacifiškim državam dostop na trg Unije popolnoma brez carin in brez omejitev glede kvot za večino izdelkov, da bi podprla liberalizacijo trgovine med temi državami in Unijo;

4.

poudarja, da sporazum o gospodarskem partnerstvu z Gano v nobenem primeru ne sme ogroziti kohezije ali oslabiti regionalnega povezovanja Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav;

5.

opozarja, da je začasni sporazum sicer v skladu s Svetovno trgovinsko organizacijo in ga je mogoče obravnavati kot prvi korak postopka, ni pa nujno, da bo privedel do celovitega sporazuma o gospodarskem partnerstvu;

6.

poudarja, da pravila STO ne predpisujejo oziroma ne prepovedujejo sporazumov o storitvah ali tako imenovanih singapurskih vprašanjih;

7.

priznava uvedbo prehodnega obdobja v okviru začasnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu za mala in srednje velika podjetja (MSP), da bi se lahko prilagodila spremembam, ki jih uvaja sporazum, ter poziva organe zadevnih držav, naj še naprej podpirajo interese teh podjetij pri njihovih pogajanjih o celovitih sporazumih o gospodarskem partnerstvu;

8.

poziva afriške, karibske in pacifiške države, naj nadaljujejo proces liberalizacije, ter spodbuja razširitev teh reform onstran trgovine z blagom, da bi povečali liberalizacijo trgovine s storitvami;

9

poziva Komisijo, naj ne izvaja nepotrebnega pritiska na Gano, da bi sprejela obveznosti v zvezi z liberalizacijo na področju javnih storitev in tako imenovana singapurska vprašanja;

10.

poziva Unijo, naj zagotovi večjo in ustrezno pomoč organom afriških, karibskih in pacifiških držav ter zasebnemu sektorju, da bi poenostavila prehod teh gospodarstev po podpisu začasnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu;

11.

poziva Komisijo in države članice, naj pojasnijo, kako so po vsej regiji afriških, karibskih in pacifiških držav dejansko razdeljena sredstva, ki izvirajo iz prevzetih obveznosti glede izdatkov, ki so v okviru povečanja proračunske pomoči za trgovino opredeljena prednostno;

12.

opozarja na sprejetje strategije EU za pomoč trgovini iz oktobra 2007, v kateri se je zavezala k povečanju sredstev za skupno pomoč EU trgovini, in sicer na 2 milijardi EUR (2 000 000 000 EUR) letno do leta 2010 (1 milijardo EUR prispeva Skupnost, 1 milijardo EUR pa države članice); vztraja, da bi morala zahodnoafriška regija prejeti ustrezen in pravičen delež;

13.

poziva k čim hitrejši določitvi in zagotovitvi deleža iz sredstev za pomoč trgovini; poudarja, da je treba ta sredstva pridobiti iz dodatnih virov in ne le s spremembo namembnosti sredstev Evropskega razvojnega sklada (ERS), da jih je treba prilagoditi prednostnim nalogam Gane ter izplačevati pravočasno, napovedano in v skladu z načrti o izvajanju nacionalnih in regionalnih strateških razvojnih načrtov; nasprotuje vsakršnemu pogojevanju v zvezi s sporazumom o gospodarskem partnerstvu pri dodeljevanju evropske pomoči in poziva Komisijo, naj zagotovi, da dostop do sredstev iz desetega ERS ne bo odvisen od izidov in poteka pogajanj;

14.

poziva zadevne države, naj zagotovijo jasne in pregledne informacije o svojih gospodarskih in političnih razmerah ter razvoju, da bi izboljšale sodelovanje z Evropsko unijo;

15.

opozarja na pomembnost preglednega upravljanja z naravnimi viri, saj so bistveni za razvoj, in zato poziva pogajalce celovitih sporazumov o gospodarskem partnerstvu, naj prevzamejo polno odgovornost za take mehanizme in izpostavijo zglede najboljše prakse, da bo lahko Gana kar najbolje izkoristila te vire; v zvezi s tem ponovno potrjuje svojo resolucijo z dne 13. marca 2007 o družbeni odgovornosti podjetij: novo partnerstvo (11) in poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo nadnacionalna podjetja s sedežem v EU in proizvodnimi zmogljivostmi v afriških, karibskih in pacifiških državah spoštovala temeljne standarde Mednarodne organizacije dela, družbene in okoljske dogovore ter mednarodne sporazume za doseganje svetovnega ravnovesja med gospodarsko rastjo ter višjimi družbenimi in okoljskimi standardi;

16.

poudarja, da je trgovina znotraj regije zelo pomembna in da treba okrepiti regionalne trgovinske vezi, da bi zagotovili trajnostni razvoj v tej regiji; poudarja pomen sodelovanja in usklajenega delovanja različnih regionalnih organov;

17.

spodbuja dodatno znižanje tarif med državami v razvoju in regionalnimi skupinami, ki sedaj predstavljajo 15 do 25 odstotkov vrednosti trgovine, s čimer bi dodatno spodbudili trgovino med državami na jugu, gospodarsko rast in regionalno povezovanje;

18.

pozdravlja razvoj carinske unije v skupini zahodnoafriških držav ter prizadevanja za oblikovanje denarne unije, zlasti ob upoštevanju koristi, ki bi jih pridobila podjetja ob uskladitvi te regije, saj bi omogočila širši trg, večji obseg trgovine in več priložnosti za oblikovanje ekonomije obsega;

19.

poziva k ustreznim in preglednim mehanizmom – z jasno vlogo in vplivom – za spremljanje vpliva sporazumov o gospodarskem partnerstvu s povečano lastno odgovornostjo afriških, karibskih in pacifiških držav in obsežnim posvetovanjem zainteresiranih strani; poudarja, da je treba najpozneje pet let po podpisu opraviti izčrpen pregled družbeno-ekonomskega vpliva začasnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu, vključno s stroški in posledicami izvajanja, ki bo omogočil spremembe sporazuma in prilagoditve njegove uporabe;

20.

vztraja, da mora pomoč v skladu s pariškimi načeli o učinkovitosti pomoči med drugim temeljiti na povpraševanju, ter zato poziva afriške, karibske in pacifiške države, naj opredelijo, za katere namene so potrebna dodatna sredstva, povezana s sporazumi o gospodarskem partnerstvu, zlasti v zvezi z ureditvenimi okviri, varnostnimi ukrepi, pospeševanjem trgovine, podporo pri doseganju mednarodnih sanitarnih in fitosanitarnih standardov ter standardov intelektualne lastnine in sestavo nadzornih mehanizmov sporazumov o gospodarskem partnerstvu;

21.

poziva Komisijo, naj stori vse za ponoven začetek pogajanj o razvojni agendi iz Dohe in zagotovi, da bodo sporazumi o liberalizaciji trgovine spodbujali razvoj v revnih državah;

22.

je prepričan, da morajo celoviti sporazumi o gospodarskem partnerstvu dopolnjevati sporazum o razvojni agendi iz Dohe, ne pa biti njegova nadomestna možnost za afriške, karibske in pacifiške države;

23.

upošteva potrebo po poglavju o trgovinski zaščiti z dvostranskimi zaščitnimi ukrepi; poziva obe strani, naj se izogibata nepotrebni uporabi teh ukrepov; poziva Komisijo, naj v okviru stalnih pogajanj za sprejetje celovitega sporazuma o gospodarskem partnerstvu sprejme revizijo zaščitnih ukrepov, ki jih vsebuje začasni sporazum, da bi zagotovili ustrezno, pregledno in hitro uporabo, kadar so izpolnjena merila za njihovo uporabo;

24.

opozarja na velik razkorak med ravnijo javne porabe za kmetijske subvencije in podporo kmetijstvu, glede na to, da Evropska unija porabi 55 milijard EUR letno in ZDA 55 milijard dolarjev letno, medtem ko Gana ni dala subvencij svojim kmetom/proizvajalcem kmetijskih proizvodov že od osemdesetih let 20. stoletja;

25.

je prepričan, da sporazum o gospodarskem partnerstvu kljub temu, da imajo ganski kmetijski pridelki preferencialni dostop do trga EU, ne more pospešiti razvoja ganske kmetijske proizvodnje, če se s tehničnimi in finančnimi naložbami ne okrepijo in modernizirajo proizvodne zmogljivosti;

26.

ugotavlja, da to kmete v afriških, karibskih in pacifiških državah postavlja v neugoden položaj doma in v tujini, saj so njihovi proizvodi realno dražji od proizvodov, ki jih subvencionirajo EU ali ZDA;

27.

zato podpira dogovorjene izjeme od tarifnih postavk za kmetijske proizvode in nekatere predelane kmetijske proizvode, če temeljijo predvsem na potrebi po zaščiti novih gospodarskih panog ali občutljivih proizvodov v teh državah;

28.

ugotavlja, da je bila Gana izvzeta iz tarifnih postavk za piščančje in drugo meso, paradižnik, čebulo, sladkor, tobak in pivo;

29.

poudarja, da mora celoviti sporazum o gospodarskem partnerstvu spodbujati izvoz predelanega blaga s preprostejšimi in boljšimi pravili o poreklu, zlasti v ključnih sektorjih, kot je kmetijstvo;

30.

priznava, da sporazum o gospodarskem partnerstvu že vključuje poglavje o razvojnem sodelovanju (naslov 2), ki zajema razvojno sodelovanje, davčne prilagoditve, konkurenčnost na strani dobave in infrastrukturo v podporo podjetjem, treba pa ga je izvajati v celoti; poudarja, da je v okviru celovitega regionalnega sporazuma nujno sprejeti poglavja o storitvah, naložbah in pravilih v zvezi s trgovino; poziva obe strani, naj izpolnjujeta sprejeto obveznost, da bosta zaključili pogajanja o konkurenci in javnih naročilih šele, ko bodo izgrajene ustrezne zmogljivosti;

31.

poudarja, da morajo celoviti sporazumi o gospodarskem partnerstvu vključevati tudi določbe o dobrem upravljanju, preglednosti pri političnih funkcijah ter človekovih pravicah;

32.

izpostavlja, da bi morali sporazumi o gospodarskem partnerstvu prispevati k uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja;

33.

poziva pogajalske strani, naj vključijo zavezujoče ureditve glede javnih naložb, konkurence in javnih naročil, ki bi povečale zanimanje za Gano v smislu okolja za razvoj poslovanja in naložbe, ter poudarja, da bodo od teh pravil – ker se bodo splošno uporabljala – imeli koristi potrošniki in lokalne javne uprave;

34.

poudarja pomen prispevka nedržavnih akterjev in drugih zadevnih zainteresiranih strani v Gospodarski skupnosti zahodnoafriških držav ter analize vpliva sporazumov o gospodarskem partnerstvu, ki bodo pomagali zgraditi resnično partnerstvo, ki je potrebno pri njihovem spremljanju;

35.

poziva k takojšnjemu postopku ratifikacije, da bi bile koristi začasnega Sporazuma o gospodarskem partnerstvu partnerskim državam na voljo brez nepotrebnega odlašanja;

36.

priporoča prilagodljiv, prilagojen in pragmatičen pristop v tekočih pogajanjih za celoviti sporazum o gospodarskem partnerstvu; poziva Komisijo, naj zlasti upošteva zahtevo Gane v zvezi z razvojnimi vidiki sporazuma; v zvezi s tem pozdravlja Sklepe Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose iz maja 2008;

37.

spodbuja pogajalske strani, naj pogajanja zaključijo v letu 2009, kot je bilo načrtovano; spodbuja jih, naj sprejmejo vse ukrepe, da se celoviti sporazum o gospodarskem partnerstvu med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami in Evropsko unijo sklene pred koncem leta 2009, kot je bilo načrtovano;

38.

poudarja, da mora celoviti sporazum o gospodarskem partnerstvu vključevati klavzulo o reviziji in globalno oceno učinka, ki se izvede tri do pet let po podpisu sporazuma; zahteva, naj Evropski in ganski parlament sodelujeta pri morebitni reviziji sporazuma;

39.

poudarja zlasti bistveno vlogo parlamentov afriških, karibskih in pacifiških držav in nedržavnih nosilcev pri spremljanju in upravljanju sporazumov o gospodarskem partnerstvu ter poziva Komisijo, naj zagotovi njihovo sodelovanje v postopkih sedanjih pogajanj; meni, da bo za to med državami Unije ter afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami potrebna jasna agenda, ki bo temeljila na soudeležbi;

40.

meni, da je treba pri izvajanju sporazumov o gospodarskem partnerstvu vzpostaviti primeren sistem nadzora, ki ga bo usklajeval zadevni parlamentarni odbor, v katerem bodo sodelovali člani Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za razvoj, in bo zagotavljal ustrezno ravnotežje med ohranjanjem vodilne vloge Odbora za mednarodno trgovino in splošno usklajenostjo glede trgovine in razvojnih politik; parlamentarni odbor deluje prilagodljivo in se dejavno usklajuje s Skupno parlamentarno skupščino AKP-EU; meni, da se mora nadzor začeti po sprejetju posameznega začasnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu;

41

vztraja, da mora biti Evropski parlament v celoti obveščen in udeležen v prehodnih pogajanjih;

42.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in afriških, karibskih in pacifiških držav, Svetu ministrov AKP-EU in skupni parlamentarni skupščini AKP-EU.