EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52008IP0461

Bela knjiga o zdravstvenih vprašanjih v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. septembra 2008 o Beli knjigi o zdravstvenih vprašanjih v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo (2007/2285(INI))

UL C 8E, 14.1.2010, p. 97–105 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

14.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 8/97


Četrtek, 25. september 2008
Bela knjiga o zdravstvenih vprašanjih v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo

P6_TA(2008)0461

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. septembra 2008 o Beli knjigi o zdravstvenih vprašanjih v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo (2007/2285(INI))

2010/C 8 E/18

Evropski parlament,

ob upoštevanju Bele knjige Komisije z dne 30. maja 2007 o strategiji za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo (KOM(2007)0279),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. februarja 2007 o spodbujanju zdrave prehrane in telesne dejavnosti (1),

ob upoštevanju drugega evropskega akcijskega načrta Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o politiki na področju hrane in prehranjevanja za obdobje 2007–2012, ki ga je sprejel regionalni odbor WHO za Evropo v Beogradu od 17. do 20. septembra 2007, in Evropske listine o boju proti debelosti, ki jo je sprejel regionalni urad WHO leta 2006,

ob upoštevanju ciljev evropske ministrske konference WHO, ki je potekala v Istanbulu od 15. do 17. novembra 2006, in Evropske listine o boju proti debelosti,

ob upoštevanju globalne strategije o prehrani, telesni dejavnosti in zdravju, ki jo je sprejela 57. svetovna zdravstvena skupščina 22. maja 2004,

ob upoštevanju sklepov Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov z dne 2. in 3. junija 2005 o debelosti, prehranjevanju in telesni dejavnosti,

ob upoštevanju sklepov Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov z dne 5. in 6. decembra 2007 o začetku izvajanja strategije EU o vprašanjih v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo,

ob upoštevanju publikacije regionalnega urada WHO za Evropo iz leta 2006 o telesni dejavnosti in zdravju v Evropi: dokazi za ukrepanje,

ob upoštevanju Bele knjige Komisije z dne 11. julija 2007 o športu (KOM(2007)0391),

ob upoštevanju Zelene knjige Komisije z dne 25. septembra 2007 z naslovom „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“ (KOM(2007)0551),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0256/2008),

A.

ker prekomerna telesna teža in debelost ter s prehrano povezane bolezni dosegajo epidemične razsežnosti in spadajo med glavne vzroke smrtnosti in bolezni v Evropi,

B.

ker je znanstveno dokazano, da sta učinek in stopnja nevarnosti bolezni, vezanih na prehranjevanje, različna pri moških in ženskah,

C.

ker ima po podatkih WHO več kot 50 % odraslega prebivalstva v Evropi prekomerno telesno težo ali je debelih,

D.

ker je debelih več kot 5 milijonov otrok in jih ima prekomerno telesno težo skoraj 22 milijonov, te številke pa hitro naraščajo in glede na napovedi naj bi imelo do leta 2010 vsako leto dodatnih 1,3 milijona otrok prekomerno telesno težo ali naj bi postalo predebelih,

E.

ker naj bi se 6 % vladnih izdatkov za zdravstveno varstvo v nekaterih državah namenjalo za bolezni, povezane z debelostjo in prekomerno telesno težo; ker so posredni stroški, na primer zaradi zmanjšane produktivnosti in bolniških dopustov, bistveno višji;

F.

ker je znanstveno dokazano, da je trebušna debelost eden od glavnih kazalcev številnih, s težo povezanih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja ter sladkorna bolezen tipa 2,

G.

ker se prehranske navade, pridobljene v otroštvu, pogosto prenesejo v odraslo dobo ter so raziskave pokazale, da je bolj verjetno, da bodo debeli otroci postali debeli odrasli,

H.

ker evropski državljani živijo v okolju, ki spodbuja debelost ter v katerem je sedeči življenjski slog povečal tveganje za debelost,

I.

ker je slaba prehrana glavni dejavnik tveganja za druge bolezni, povezane s prehrano, ki so glavni vzroki smrtnosti v EU, vključno z boleznimi srca in ožilja, rakom, sladkorno boleznijo in kapjo;

J.

ker poročilo WHO o zdravju v Evropi iz leta 2005 analitično kaže, da je veliko smrti in bolezni posledica sedmih glavnih dejavnikov tveganja, od katerih je šest (povišan krvni tlak, holesterol, indeks telesne mase, nezadostno uživanje sadja in zelenjave, pomanjkanje telesne dejavnosti in prekomerno uživanje alkohola) povezanih s prehrano in telesno dejavnostjo, in ker je treba za zmanjšanje visokega števila smrti in bolezni istočasno vplivati na vse dejavnike zdravja,

K.

ker je telesna dejavnost v kombinaciji z zdravo in uravnoteženo prehrano najpomembnejši način preprečevanja prekomerne telesne teže; ker je zaskrbljujoče, da eden od treh evropskih državljanov v svojem prostem času sploh ni telesno dejaven, medtem ko evropski državljan v povprečju sedi več kot pet ur na dan; ker številni evropski državljani nimajo uravnotežene prehrane,

L.

ker se je v osnovnih in srednjih šolah število učnih ur, namenjenih telovadbi, v zadnjem desetletju zmanjšalo ter so pri ustanovah in opremi velike razlike med državami članicami,

M.

ker želi WHO z Evropsko listino o boju proti debelosti v naslednjih štirih do petih letih doseči vidni napredek v boju proti debelosti otrok, njegov namen pa je obrniti sedanji trend najpozneje do leta 2015,

N.

ker mora imeti zdrava prehrana določene količinske in kakovostne lastnosti glede na potrebe posameznika ter biti vedno v skladu z načeli prehranjevanja,

O.

ker mora zdrava prehrana vsebovati naslednje kategorije meril: (1) vsebnost hranil in energijske vrednosti (hranilna vrednost), (2) zdravstvena in toksikološka merila (varnost hrane), (3) naravne lastnosti živil (estetske/okušalne lastnosti in lastnosti, ki pospešujejo prebavo), (4) ekološka proizvodnja hrane (trajnostno kmetijstvo),

P.

ker bi se morali prekomerna telesna teža in debelost obravnavati s celostnim pristopom na različnih področjih vladne politike ter različnih vladnih ravneh, zlasti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ob strogem upoštevanju načela subsidiarnosti,

Q.

ker se ne sme spregledati vloge alkohola (zaradi njegovega velikega števila kalorij) ter kajenja, dveh dejavnikov, ki neugodno vplivata na potrebo po hrani in pijači ter sta povezana s številnimi znanimi tveganji za zdravje,

R.

ker je treba upoštevati socialne razsežnosti težave ter zlasti dejstvo, da se največ prekomerne telesne teže in debelosti zabeleži v nižjih socialno-ekonomskih skupinah; ker bi takšne okoliščine lahko privedle do povečanja neenakosti na področju zdravja in socialno-ekonomske neenakosti, zlasti za najbolj občutljive skupine prebivalstva, kot so invalidne osebe,

S.

ker socialno-ekonomske neenakosti dobivajo novo razsežnost z višanjem cen surovin (kot so žitarice, maslo in mleko), kar je brez primere tako glede količine teh proizvodov kot tudi razsežnosti povečanja cen,

T.

ker je povezava med visokimi cenami surovin in nejasnimi pravili, ki urejajo prodajo na debelo v nekaterih državah članicah, povzročila hitro rast cen osnovnih živil visoke hranilne vrednosti, kot so sadje in zelenjava ter mlečni izdelki brez sladkorja, kar obremenjuje proračune večine gospodinjstev v EU, in ker mora EU rešiti to vprašanje,

U.

ker je 15 % aktivnega prebivalstva EU invalidnih oseb in ker poleg tega študije kažejo, da so te bolj izpostavljene debelosti, med drugim zaradi patofizioloških sprememb v metabolizmu energije in telesni konstituciji ter mišične atrofije in fizičnega mirovanja,

V.

ker bi bilo treba pospešiti vse pobude različnih udeleženih strank za izboljšanje dialoga, izmenjave najboljših praks in samoregulacije, na primer prek platforme EU za ukrepanje glede prehrane, telesne dejavnosti in zdravja, delovne skupine za šport in zdravje ter omrežja EU za spodbujanje zdrave telesne dejavnosti (HEPA),

W.

ker je treba različne tradicionalne jedi predstavljati kot del kulturne dediščine, vendar hkrati tudi zagotoviti, da bodo potrošniki poznali njihov dejanski vpliv na zdravje ter tako lažje sprejemali odločitve, ki bodo temeljile na poznavanju dejstev,

X.

ker bi morali potrošniki v Evropi imeti dostop do potrebnih informacij, da bi lahko izbirali najboljša živila za ustrezno prehrano glede na njihov življenjski slog in zdravstveno stanje,

Y.

ker bodo nedavne pobude industrije o samoregulaciji na področju oglaševanja začele reševati vprašanje uravnoteženosti ter vsebine reklamnih oglasov za hrano in pijačo; ker morajo samoregulativni ukrepi zajemati vse oblike trženja na internetu in v drugih novih medijih; ker približno polovica vseh oglasov med otroškim programom oglašuje živila, kar dokazano vpliva na kratkoročne potrošniške vzorce otrok od 2 od 11 let; ker je zaskrbljujoče, da se uporabljajo nove oblike trženja z vsemi tehnološkimi sredstvi in zlasti t. i. „oglaševanje v video igrah“, vključno s prenosnimi telefoni, kratkimi sporočili, video igrami in interaktivnimi igrami na internetu; ker hkrati številni proizvajalci hrane, oglaševalska podjetja in podjetja za trženje ter združenja za varovanje zdravja in potrošnikov kažejo precejšnjo zavezanost platformi EU za ukrepanje glede prehrane, telesne dejavnosti in zdravja ter se že lahko sklicujejo na uspešne študije in projekte,

Z.

ker podhranjenost, ki prizadene zlasti starejše ljudi, za evropske sisteme zdravstvenega varstva prinaša podobne stroške kot debelost in prekomerna telesna teža,

1.

pozdravlja zgoraj navedeno belo knjigo o prehrani kot pomemben ukrep širše strategije za ustavitev naraščanja debelosti in prekomerne telesne teže v Evropi ter za obravnavanje kroničnih bolezni, povezanih s prehranjevanjem, kot so bolezni srca in ožilja, vključno s kapjo, rakom ter sladkorno boleznijo;

2.

ponovno poziva države članice, naj priznajo debelost kot eno izmed kroničnih bolezni; meni, da je treba preprečevati stigmatizacijo posameznikov ali skupin ljudi, ki so izpostavljeni zdravstvenim težavam, povezanim s prehrano, prekomerno težo in debelostjo, zaradi kulturnih dejavnikov, bolezni, kot je sladkorna bolezen, ali zaradi patološkega uživanja hrane, kot sta anoreksija ali bulimija, ter svetuje državam članicam, naj tem ljudem omogočijo ustrezno zdravljenje v okviru nacionalnih sistemov;

3.

meni, da je celovit pristop na več ravneh najboljši način boja proti debelosti med prebivalstvom EU, in poudarja, da obstaja veliko evropskih programov (o raziskavah, zdravju, izobraževanju, vseživljenjskem učenju), ki lahko pomagajo pri reševanju te težave;

4.

meni, da politika, usmerjena h kakovosti živil, lahko pomembno prispeva k spodbujanju zdravja in zmanjšanju debelosti ter da so razumljive informacije na oznakah ključne za to, da kupci lahko izbirajo med dobro, boljšo in slabšo hrano;

5.

odobrava ustanovitev skupine na visoki ravni za prehrano in telesno dejavnost ter evropskih sistemov raziskav o zdravju, s pomočjo katerih se bodo zbirale fizične in biološke meritve, kot je sistem spremljanja raziskave o zdravju (HES) in evropske zdravstvene raziskave (EHIS), kot učinkovitih orodij oblikovalcev politike in vseh udeležencev pri izboljšanju znanja in izmenjave najboljših praks v boju proti debelosti;

6.

zahteva, da Komisija zagotovi enakovredno zastopstvo žensk in moških v bodoči skupini na visoki ravni za prehrano in telesno dejavnost, da bi se lahko boljše usmerili v težave ter predlagali najboljše rešitve glede na spol, to je posebej za moške in ženske;

7.

priznava, da ima samoregulacija pomembno vlogo v boju proti debelosti, ter poudarja, da je treba sprejeti jasne in konkretne cilje za vse zadevne strani ter zagotoviti njihovo neodvisno spremljanje; ugotavlja, da je včasih za bistvene in smiselne spremembe v vseh sektorjih, zlasti kadar gre za otroke, potrebna pravna ureditev, da bi se zagotovili varstvo potrošnikov in visoki standardi javnega zdravja; z zanimanjem spremlja 203 obveznosti, ki so bile sprejete v sklopu platforme EU za ukrepanje glede prehrane, telesne dejavnosti in zdravja, da se spremeni sestava proizvodov, zmanjša oglaševanje, namenjeno otrokom, ter označijo proizvodi, da bi se spodbujala uravnotežena prehrana; meni, da bi bilo treba članstvo v platformi razširiti na proizvajalce računalniških igric in konzol ter ponudnike internetnih storitev;

8.

vseeno poziva k bolj oprijemljivim ukrepom, usmerjenim zlasti otrokom in ogroženim skupinam;

9.

poziva Komisijo, naj sprejme celovitejši pristop k prehrani ter naj podhranjenost in debelost določi za prednostni nalogi na področju prehrane in zdravja, ter ju vključi, kjer je to mogoče, v raziskovalne pobude, ki se financirajo iz skladov EU, in partnerstva na ravni EU;

10.

meni, da morajo evropski potrošniki imeti dostop do potrebnih informacij, ki jim bodo omogočile izbiro najboljših živil, potrebnih za doseganje in ohranjanje optimalne prehrane, ki je najprimernejša za njihov življenjski slog in zdravje; meni, da bi bilo treba več pozornosti posvečati izboljšanju zdravstvene pismenosti državljanov, da bi se ti lahko pravilno odločali o svoji prehrani in prehrani svojih otrok; meni, da morajo obveščanje in izobraževanje staršev o vprašanjih v zvezi s prehrano izvajati ustrezni strokovnjaki (učitelji, organizatorji kulturnih prireditev, zdravstveni delavci) na primernih mestih; je prepričan, da mora obveščanje potrošnikov, izobraževanje o prehrani in označevanje živil temeljiti na raziskavah pri potrošnikih;

11.

v zvezi s tem opozarja, da je pomembno povezati prihodnji program za uvedbo sadja v šole s širšo vzgojno strategijo, na primer s predavanji v osnovnih šolah o prehranjevanju in zdravju;

12.

poudarja temeljno vlogo, ki jo imajo starši pri kulturi prehranjevanja družine in njihov odločilni prispevek v boju proti debelosti;

13.

poziva države članice, regije in lokalne subjekte, naj bodo bolj dejavni pri razvoju skupnosti, ki spodbujajo telesno dejavnost, zlasti v sklopu urbanističnega načrtovanja, da bodo mestne oblasti spodbujale k vsakodnevni telesni dejavnosti, ter pri oblikovanju priložnosti v lokalnem okolju, ki naj ljudi pritegnejo k telesnim dejavnostim v prostem času, kar je mogoče doseči s sprejetjem lokalnih ukrepov za zmanjšanje vožnje z avtomobili in spodbujanje hoje ter z razumnim kombiniranjem poslovnega in stanovanjskega razvoja, spodbujanjem uporabe javnih prevoznih sredstev, parkov in dostopnih športnih objektov ter z zagotovitvijo kolesarskih poti in prehodov za pešce; poziva občine, naj spodbujajo vzpostavitev omrežja „mest za zdrav življenjski slog“ s skupnimi ukrepi za boj proti debelosti;

14.

spodbuja države članice, naj sprejmejo koncept aktivne poti na delo ali v šolo za šolarje in delavce; spodbuja lokalne oblasti, naj ta koncept obravnavajo kot prednostno nalogo pri oceni mestnega prometa in načrtovanja;

15.

ugotavlja, da načrtovanje območij, kjer lahko otroci in mladostniki pridejo v stik z naravo, omogoča dejavnosti v prostem času, ki so drugačne od običajnih, ter istočasno poglablja domišljijo, ustvarjalnost in željo po raziskovanju;

16.

poziva športna društva, naj posvetijo posebno pozornost dejstvu, da dekleta po koncu mladostne dobe pogosto opustijo športno udejstvovanje; meni, da morajo ta društva imeti pomembno vlogo pri ohranjanju zanimanja deklet in žensk za udejstvovanje pri različnih športnih dejavnostih;

17.

poudarja, da ima zasebni sektor z razvojem novih in bolj zdravih proizvodov vlogo pri zmanjševanju debelosti, vendar ga je treba še nadalje spodbujati, da razvije jasne informacijske sisteme in izboljša označevanje ter omogoči potrošnikom, da bodo sprejemali odločitve na podlagi dejstev;

18.

poudarja, da mora EU prevzeti vodilno vlogo pri oblikovanju skupnega pristopa ter pri spodbujanju usklajevanja in najbolj primernih praks držav članic; je prepričan, da se lahko na področjih, kot so obveščanje potrošnikov, izobraževanje o prehrani, oglaševanje medijev, kmetijska proizvodnja in označevanje živil, zagotovi pomembna evropska dodana vrednost z navedbo vsebnosti transmaščob; poziva k razvoju evropskih kazalcev, kot so obseg pasu in drugi dejavniki tveganja v zvezi z debelostjo (zlasti trebušno debelostjo);

Prednostni cilj: otroci

19.

poziva Komisijo in vse akterje, da kot prednostno nalogo določijo boj proti debelosti že v zgodnjih življenjskih obdobjih, pri tem pa naj upoštevajo, da prehrambene navade iz otroštva pogosto trajajo veliko let;

20.

poziva k obveščevalnim kampanjam za povečanje ozaveščenosti med nosečnicami o pomembnosti uravnotežene in zdrave prehrane, optimalnega zaužitja nekaterih hranil med nosečnostjo ter ozaveščenosti žensk in njihovih partnerjev o pomembnosti dojenja; ponovno opozarja, da dojenje, prestavljanje odstavitve dojenčka, dokler ne doseže šestih mesecev starosti, navajanje otrok na zdravo prehrano in nadzorovanje velikosti obroka lahko pripomorejo k preprečevanju prekomerne teže in debelosti pri otrocih; vendar opozarja, da dojenje ni edino sredstvo za preprečevanje debelosti in da se navade uravnoteženega prehranjevanja pridobi v daljšem obdobju; poudarja, da morajo kampanje za ozaveščanje upoštevati, da je dojenje zasebna zadeva, ter spoštovati svobodno voljo in izbiro žensk;

21.

poziva države članice, naj zagotovijo, da nacionalne zdravstvene službe spodbujajo nastajanje posebnih služb, ki bi dajale nasvete o prehrani nosečim ženskam in ženskam v menopavzi, saj sta nosečnost in menopavza pomembna mejnika v življenju žensk, ki ju spremlja večja nevarnost za povečanje telesne teže;

22.

poziva države članice, da s strokovnjaki predlagajo smernice za izboljšanje telesne dejavnosti in spodbujanje izobraževanja o prehrani že v predšolskem obdobju;

23.

meni, da je treba predvsem v šolah sprejeti ukrepe za zagotovitev, da postaneta telesna dejavnost in uravnotežena prehrana del življenja otrok; poziva skupino na visoki ravni za prehrano in telesno dejavnost, da razvije smernice o prehranski politiki v šolah in za spodbujanje izobraževanja o prehrani ter nadaljevanje tovrstnega izobraževanja v obdobju po šoli; poziva države članice, naj v šolski učni načrt vključijo koristi uravnotežene prehrane in telesne vadbe;

24.

poleg tega poziva države članice, lokalne organe in šolske oblasti, da spremljajo ter izboljšujejo kakovost in prehranske standarde šolskih obrokov ter obrokov v vrtcih tudi s posebnim usposabljanjem in smernicami za gostinsko osebje, nadzorom kakovosti gostincev ter smernicami za zdravo hrano v jedilnicah; poudarja pomembnost prilagoditve velikosti obrokov različnim potrebam ter vključitve sadja in zelenjave v te obroke; poziva k večjemu izobraževanju o uravnoteženi prehrani ter spodbuja zmanjševanje prodaje živil in pijač z visoko vsebnostjo maščob, soli ali sladkorja ter z nizko hranilno vrednostjo v šolah; svetuje, da sta namesto tega na prodajnih mestih sveže sadje in zelenjava še dostopnejša; poziva pristojne organe, naj v skladu s cilji zgoraj navedene bele knjige o športu v šolskem učnem načrtu telesni dejavnosti namenijo vsaj tri šolske ure na teden ter zagotovijo načrte za gradnjo novih javnih športnih objektov, ki bodo dostopni tudi invalidnim osebam, in ohranijo obstoječe športne objekte v šolah; pozdravlja morebitno izvedbo projekta „sadje na šoli“, ki ga bo podobno kot program „mleko na šoli“ finančno podprla EU; poziva k iskanju rešitev, ki bi v skladu z zahtevo nekaterih držav članic omogočale nadaljevanje brezplačnega razdeljevanja sadja in zelenjave šolam in dobrodelnim ustanovam v letu 2008, dokler ne začne 1. januarja 2009 veljati načrt za več sadja v šolah;

25.

poziva lokalne organe v državah članicah, naj spodbujajo razpoložljivost in dostopnost objektov za prosti čas ter oblikovanje priložnosti v lokalnem okolju, ki ljudi pritegnejo k telesnim dejavnostim v prostem času;

26.

poziva države članice ter lokalne organe in šolske oblasti, naj zagotovijo možnosti zdrave prehrane v šolskih prodajnih avtomatih; meni, da je treba sponzorstvo in oglaševanje proizvodov z visoko vsebnostjo sladkorja, soli ali maščob, ki imajo nizko hranilno vrednost, v šolskih objektih odobriti na zahtevo šolskih oblasti ali z njihovim izrecnim dovoljenjem, spremljati pa ju morajo združenja staršev otrok; meni, da morajo športne organizacije in klubi dajati zgled glede telesne dejavnosti in zdrave prehrane ter poziva, da se vse športne organizacije in klubi prostovoljno zavežejo k spodbujanju uravnotežene prehrane in telesne dejavnosti, zlasti med otroki; predpostavlja, da vse športne organizacije in klubi spodbujajo uravnoteženo prehrano in telesno dejavnost ter poudarja, da za prekomerno telesno težo in debelost v Evropi ne gre kriviti Evropskega športnega gibanja;

27.

pozdravlja reformo skupne ureditve trga v okviru skupne kmetijske politike, ki omogoča več sadja in zelenjave, namenjenih šolam, pri čemer se nadzirata kakovost in kemijska varnost teh proizvodov;

28.

odločno poziva EU, še posebej Svet Ecofin, naj bo prožnejša v primerih, ko države članice določijo nižje stopnje DDV za potrebe, ki so socialne, ekonomske, okoljske ali zdravstvene narave; v zvezi s tem poziva tiste države članice, ki še niso znižale stopnje DDV za sadje in zelenjavo, naj to storijo, ter opozarja, da zakonodaja Skupnosti dovoljuje takšen ukrep; poleg tega poziva k spremembi veljavne zakonodaje Skupnosti, tako da bo mogoče izkoristiti prednosti izjemno nizke stopnje DDV za sadje in zelenjavo (pod 5 %);

29.

pozdravlja pobude EU, kot je vzpostavitev spletne strani „Mali kuharski mojstri EU“ in evropski dan za zdravo prehrano in kuhanje, ki je potekal 8. novembra 2007; predlaga, da se organizirajo obveščevalne kampanje za izboljšanje ozaveščenosti o razmerju med proizvodi z visoko kalorično vrednostjo in časom telesne dejavnosti, potrebnim za porabo teh kalorij;

Odločanje na podlagi informacij in razpoložljivost zdravih proizvodov

30.

meni, da je sprememba sestave proizvodov učinkovito orodje za znižanje vsebnosti maščob, sladkorja in soli v prehrani, ter poziva proizvajalce živil, naj še naprej spreminjajo sestavo visokoenergetskih proizvodov z nizko hranilno vrednostjo, da bi znižali vsebnost maščob, sladkorja in soli, hkrati pa povišali delež vlaknin, sadja in zelenjave; pozdravlja obveznosti vpeljave meril o hranilnih vrednostih pri pripravi živil, ki so jih prostovoljno sprejeli proizvajalci;

31.

poudarja, da mora biti označevanje hranilne vrednosti obvezno in nedvoumno, da bi uporabnikom olajšali izbiro glede zdrave prehrane;

32.

poziva k prepovedi umetnih trans-maščobnih kislin v vsej EU; poziva države članice, naj pri nadzoru vsebnosti snovi v živilih (npr. soli) upoštevajo dobro prakso, hkrati pa poziva Komisijo, naj pripravi program za izmenjavo najboljše prakse med državami članicami; opozarja, da je treba zagotoviti posebne izjeme za zaščiteno označbo porekla (ZOP), zaščiteno geografsko označbo (ZGO), zajamčeno tradicionalno posebnost (ZTP) ter druge vrste tradicionalnih proizvodov, da se ohranijo originalni recepti; v skladu s tem veliko pričakuje od prihodnje zelene knjige o politiki kakovosti v kmetijstvu v smislu boljše kakovosti in sistema zaščitenih geografskih označb;

33.

poudarja, da industrijsko obdelane trans-maščobne kisline povzročajo resno, temeljito dokazano in nepotrebno tveganje za zdravje Evropejcev ter bi jih bilo treba urejati z ustrezno zakonodajno pobudo, katere namen bi bil učinkovit umik industrijsko obdelanih trans-maščobnih kislin iz živilskih proizvodov;

34.

zahteva analizo vloge umetnih ojačevalcev arome, kot so glutamati, gvanilati in inozinati, zlasti v gotovih jedeh in industrijsko proizvedenih živilih, s katero bi opredelili njihov vpliv na potrošniške vzorce;

35.

poudarja, da glede na trenutno stanje znanstvenega razvoja velja, da je prekomerno uživanje trans-maščobnih kislin (več kot 2 % celotnega vnosa energije) povezano z znatno višjim tveganjem za bolezni srca in ožilja; zato globoko obžaluje, so le nekatere evropske vlade zmanjšale dodatne izpostavljenosti evropskih potrošnikov umetnim trans-maščobnim kislinam in nasičenim maščobnim kislinam, ki jih vsebuje vrsta predelanih proizvodov z nizko hranilno vrednostjo;

36.

poziva industrijo, naj pregleda velikost enojnih porcij in zagotovi večjo ponudbo manjših porcij;

37.

pozdravlja nov predlog Komisije o revizije Direktive Sveta 90/496/EGS z dne 24. septembra 1990 o označevanju hranilne vrednosti živil (2); jo poziva, naj zagotovi vidno, jasno in lahko razumljivo označevanje za potrošnike;

38.

prav tako poziva Komisijo, naj opravi obsežno raziskavo vpliva skupne kmetijske politike na zdravje ter oceni, ali je mogoče vpeljati spremembe, ki bi izboljšale prehranjevalne navade po vsej Evropi;

Mediji in oglaševanje

39.

poziva upravljavce v medijskem sektorju, naj v vseh medijih v sodelovanju z državami članicami ter športnimi organizacijami ustvarijo dodatne pobude za večjo telesno dejavnost in ukvarjanje s športom.

40.

se zaveda pomembnosti medijev pri obveščanju, izobraževanju in prepričevanju v zvezi s spodbujanjem zdrave in uravnotežene prehrane, pa tudi njihove vloge pri oblikovanju stereotipov in podobe telesa; meni, da je prostovoljni pristop iz Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (3) v zvezi z oglaševanjem živil z nizko hranilno vrednostjo, namenjenim otrokom, korak v pravo smer in da ga je treba natančno spremljati, ter poziva Komisijo, naj predlaga strožje pogoje, če bo pregled direktive v letu 2011 pokazal na neuspeh prostovoljnega pristopa na tem področju; poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo ponudnike medijskih storitev k vzpostavitvi kodeksov v zvezi z neprimerno avdiovizualno komercialno komunikacijo glede hrane in pijače, ter poziva upravljavce, naj predlagajo konkretne ukrepe na nacionalni ravni, ki bi udejanjili ali okrepili to direktivo;

41.

poziva industrijo, naj bo še posebej previdna pri oglaševanju živilskih proizvodov, posebej namenjenemu otrokom, ter poziva k zaščitenim časovnim obdobjem in omejitvam reklam za nezdrava živila, posebej namenjenih otrokom; meni da bi morale vse tovrstne omejitve vključevati tudi nove oblike medijev, kot so igre na internetu, pojavna okna in kratka sporočila;

Zdravstveno varstvo in raziskave

42.

priznava, da je treba zdravstvene delavce, zlasti pediatre in farmacevte, opozoriti na njihovo pomembno vlogo pri pravočasnem prepoznavanju bolnikov, pri katerih obstaja tveganje prekomerne telesne teže in bolezni srca in ožilja, ter meni, da bi morali ti delavci imeti pomembno vlogo v boju proti epidemiji debelosti in neprenosljivim boleznim; zato poziva Komisijo, naj oblikuje evropske antropometrične kazalce in smernice o dejavnikih kardiometaboličnega tveganja, ki so povezani s pojavom debelosti; poudarja pomembnost izvajanja sistematičnih in rednih merjenj skupaj s pregledi za druge dejavnike kardiometaboličnega tveganja, da bi se na primarni stopnji oskrbe ocenile bolezni, ki so posledica prekomerne telesne teže ali debelosti;

43.

opozarja na problem podhranjenosti, ko ima pomanjkanje, presežek ali neravnovesje pri prehrani izmerljivo škodljiv učinek na tkivo, obliko telesa in telesne funkcije; ugotavlja tudi, da je podhranjenost izredno škodljiva za posameznikovo dobrobit pa tudi za družbo in zlasti za sistem zdravstvene oskrbe, saj povečuje smrtnost, daljša bolnišnično zdravljenje, povzroča večje zaplete in niža kakovost življenja bolnikov; ponovno opozarja, da se za dodatne dneve, preživete v bolnišnici, in zdravljenje zapletov zaradi podhranjenosti vsako leto porabijo milijarde evrov javnih sredstev;

44.

opozarja, da ocene kažejo, da je 40 % bolnikov v bolnišnicah in od 40 do 80 % ljudi v domovih za ostarele podhranjenih, ter poziva države članice, naj izboljšajo količino in kakovost hrane v bolnišnicah ter domovih za ostarele, kar bo zmanjšalo čas bolnišničnega zdravljenja;

45.

je prepričan, da je treba v celoti urediti kvalifikacije zdravstvenih delavcev, kot so klinični dietetiki in strokovnjaki za prehrano;

46.

poziva Komisijo, naj spodbuja najboljše zdravniške prakse, na primer v okviru zdravstvenega foruma EU, ter obveščevalne kampanje o tveganjih, povezanih z debelostjo in trebušno debelostjo, ki opozarjajo zlasti na tveganje za bolezni srca in ožilja; poziva Komisijo, naj zagotovi informacije o nevarnostih domačih diet, zlasti če vključujejo uporabo sredstev proti debelosti, ki se jemljejo brez zdravniškega recepta; poziva Komisijo, naj večjo pozornost nameni težavam, kot so podhranjenost, neustrezna prehrana in dehidracija;

47.

poziva države članice k izvajanju Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih (4);

48.

poziva Komisijo in države članice, naj financirajo raziskave o povezanosti debelosti in kroničnih bolezni, kot sta rak in sladkorna bolezen, saj je treba z epidemiološkimi raziskavami ugotoviti, kateri dejavniki so najbolj povezani s povečano razširjenostjo pojava debelosti, na primer opredelitev in ocena multivariabilnih biomarkerjev v podskupinah ljudi za pojasnitev bioloških mehanizmov, ki povzročajo debelost; poziva tudi k študijam, ki bi primerjale in ocenjevale učinkovitost različnih vrst posredovanj, vključno s psihološkimi raziskavami; poziva države članice, naj vzpostavijo sistem, ki bo zagotovil dostop do storitev preprečevanja, pregledov in upravljanja prekomerne teže, debelosti in z njima povezanih kroničnih bolezni ter kakovost teh storitev;

49.

pozdravlja vključitev „sladkorne bolezni in debelosti“ med prednostne naloge v okviru teme zdravja sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnoloških razvoj;

50.

spodbuja nadaljnje znanstvene raziskave trebušne debelosti in njenega spremljanja v sklopu sedmega okvirnega programa za zdravje;

51.

poziva Komisijo, naj spodbuja vseevropske obveščevalne kampanje, namenjene javnosti in zlasti zdravniški stroki, za ozaveščanje o tveganju trebušne debelosti;

52.

poziva k resnemu upoštevanju prehrambenih vidikov v vseh evropskih politikah in izbirah ravnanja.

*

* *

53.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in kandidatk ter Svetovni zdravstveni organizaciji.


(1)  UL C 250 E, 25.10.2007, str. 93.

(2)  UL L 276, 6.10.1990, str. 40.

(3)  Direktiva 2007/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 (UL L 332, 18.12.2007, str. 27).

(4)  UL L 183, 12.7.2002, str. 51.


Top