14.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 8/1

A.

ker ZN že drugič v zgodovini organizira Mednarodno konferenco o financiranju za razvoj, ki bo potekala v Dohi od 29. novembra do 2. decembra 2008 in katere namen je srečanje voditeljev držav in vlad ter ministrov za razvoj in finance, kot tudi predstavnikov mednarodnih finančnih organizacij, zasebnega bančništva ter poslovne in civilne družbe, z namenom pregleda doseženega napredka od konference iz Monterreya,

B.

ker je za doseganje razvojnih ciljev novega tisočletja potrebno močno povečati financiranje,

C.

ker mora biti financiranje za razvoj opredeljeno kot najboljši možni odgovor na razvojne potrebe sveta in globalne negotovosti,

D.

ker je potreba po zadostno velikih zanesljivih in trajnih finančnih virih pomembnejša kot kdaj koli prej zlasti ob upoštevanju izziva podnebnih sprememb in njihovih posledic, tudi naravnih katastrof, in posebno ranljivost držav v razvoju,

E.

ker je EU največji donator pomoči na svetu, je glavna članica v mednarodnih finančnih institucijah in je najpomembnejši trgovski partner za države v razvoju,

F.

ker se je EU zavezala jasnemu in obvezujočemu časovnemu okviru za doseganje cilja 0,56 % BND do 2010 in 0,7 % BND do 2015,

G.

ker v primeru nadaljevanja sedanjih smernic v zvezi s stopnjo uradne razvojne pomoči držav članic nekatere države članice ne bodo dosegle skupnih ciljev, h katerim so se zavezale in sicer 0,51 % BND (za EU 15, tj. za države članice, ki so bile del EU pred širitvijo leta 2004) in 0,17 % BND (za EU 12, tj. za države članice, ki so se pridružile EU 1. maja 2004 in 1. januarja 2007) do 2010,

H.

ker se načrtovana pomoč Afriki povečuje kljub splošnemu nižanju uradne razvojne pomoči v 2007,

I.

ker so se nedavno pojavili pomembni novi razvojni izzivi, ki vključujejo podnebne spremembe, strukturne spremembe na blagovnih borzah, zlasti na blagovnih borzah za živila in nafto, ter nove trende v sodelovanju jug-jug, vključno s podporo Kitajske in Afrike ter posojili Brazilske razvojne banke (BNDES) v Latinski Ameriki,

J.

ker so finančne storitve v veliko državah v razvoju nerazvite zaradi več dejavnikov, vključno z omejitvami opravljanja storitev, pomanjkanjem pravne varnosti in lastninskih pravic,

1.

ponovno potrjuje svojo zavezanost odpravi revščine, trajnostnemu razvoju in doseganju razvojnih ciljev tisočletja kot edinemu načinu, ki bo zagotovil socialno pravičnost in izboljšano kakovost življenja za približno eno milijardo ljudi po svetu, ki živijo v skrajni revščini, opredeljeni kot dohodek, ki je nižji kot en ameriški dolar na dan;

2.

poziva države članice, da jasno ločujejo med porabo za razvoj in porabo za zunanjepolitične interese, pri čemer poudarja, da mora biti v zvezi s tem uradna razvojna pomoč v skladu z merili za uradno razvojno pomoč, ki jih je določil Odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD/DAC), in s priporočili OECD/DAC o sprostitvi uradne razvojne pomoči;

3.

poudarja, da si mora EU nujno prizadevati za najvišjo stopnjo koordinacije, da bi dosegla skladnosti z drugimi politikami Skupnosti (okoljske, migracijske politike, politike na področju človekovih pravic, kmetijske politike itd.) ter izogibanje dvojnemu delu in neusklajenim dejavnostim;

4.

opozarja, da se takojšni in potrebni ukrepi, ki jih mora sprejeti EU za obvladovanje resnih posledic vedno višjih cen hrane v državah v razvoju, ne smejo razumeti in izvajati kot del prizadevanj v zvezi s finančno pomočjo, zahtevano v skladu z soglasjem iz Monterreyja; zato pričakuje otipljiv predlog Komisije o uporabi sredstev za nujne primere;

5.

poudarja, da je zaradi čezmerne in nesorazmerne upravne obremenitve v nekaterih državah partnericah ovirana učinkovitost razvojne pomoči; je zaskrbljen, da bi ta obremenitev utegnila ogroziti doseganje razvojnih ciljev novega tisočletja;

6.

ugotavlja, da mora EU še vzpostaviti pravo ravnovesje med dvema nasprotujočima si pristopoma k razvojni pomoči: na eni strani je potrebno zaupati državam partnericam v zvezi z ustrezno dodelitvijo sredstev ter pomagati njihovim upravam v zvezi z oblikovanjem ustreznih instrumentov za uporabo finančnih sredstev; po drugi strani pa je treba finančno pomoč nameniti tako, da se preprečijo zlorabe ali neučinkovito dodeljevanje;

7.

poudarja, da je EU največji donator razvojne pomoči v svetu, saj zagotovi 60 % uradne razvojne pomoči, ter odobrava dejstvo, da je delež pomoči EU v svetovnem merilu vedno večji; kljub temu zahteva, da Komisija zagotovi jasne in pregledne podatke o deležu proračuna EU za razvojno pomoč, da bi ocenil spremljanje izvajanja soglasja iz Monterreyja s strani vseh evropskih donatorjev; prav tako obžaluje, da je raven finančnih prispevkov EU za države v razvoju premalo vidna ter poziva Komisijo, naj oblikuje ustrezna in ciljno usmerjena orodja za komunikacijo in izmenjavo informacij za večjo vidnost razvojne pomoči EU;

8.

pozdravlja dejstvo, da je EU do leta 2006 dosegla obvezujoč cilje povprečne uradne razvojne pomoči Skupnosti v višini 0,39 % BND, vendar v 2007 opaža zaskrbljujoče zmanjšanje pomoči EU z 47,7 milijard EUR v 2006 (0,41 % skupnega BND EU) na 46,1 milijarde EUR v 2007 (0,38 % skupnega BND EU) in poziva države članice, da povečajo obseg uradne razvojne pomoči, da bi dosegli obljubljeni cilj 0,56 % BND v 2010;

9.

vztraja, da ne sme več priti do zmanjšanja izkazane uradne razvojne pomoči držav članic; izpostavlja, da bo EU za obdobje 2005–2010 namenila 75 milijard EUR manj, kot je bilo obljubljeno, če se bo sedanji trend nadaljeval;

10.

izraža globoko zaskrbljenost, ker večina držav članic (18 od 27, zlasti Latvija, Italija, Portugalska, Grčija in Češka) ni mogla povečati ravni svoje uradne razvojne pomoči od leta 2006 do leta 2007 ter ker se je ta pomoč v več državah, med njimi v Belgiji, Franciji in Združenem kraljestvu, celo zmanjšala za več kot 10 %; poziva države članice, da dosežejo tak obseg uradne razvojne pomoči, h kakršnemu so zavezane; z zadovoljstvom ugotavlja, da bodo nekatere države članice (Danska, Irska, Luksemburg in Nizozemska) zagotovo dosegle cilje uradne razvojne pomoči za 2010, in je prepričan, da bodo te države članice ohranile visoko raven uradne razvojne pomoči;

11.

se strinja z odločnim stališčem Komisije, da si je treba prizadevati tako za količino kot kakovost razvojne pomoči držav članic, in odločno podpira njena opozorila glede morebitnih skrajno negativnih posledic, če države članice ne bi uspele izpolniti svojih finančnih obveznosti; poziva Komisijo, naj uporabi svoje strokovno znanje in avtoriteto ter prepriča ostale javne in zasebne donatorje, da spoštujejo svoje finančne obljube;

12.

izraža zaskrbljenost, ker nekatere države članice odlašajo s povečanjem uradne razvojne pomoči, kar povzroči neto izgubo za države v razvoju v višini več kot 17 milijard EUR;

13.

pozdravlja pristop nekaterih držav članic, da postavijo zavezujoč večletni časovni razpored za povečanje stopnje uradne razvojne pomoči, da bi dosegle cilj ZN 0,7 % do 2015; poziva države članice, ki še niso objavile svojih večletnih časovnih razporedov, da to čim prej naredijo; poudarja, da jih morajo države članice sprejeti pred zgoraj omenjeno Mednarodno konferenco o financiranju za razvoj, ki bo potekala v Dohi, in izpolniti svoje obveznosti;

14.

opaža, da je v nekaterih primerih zmanjšanje izkazane stopnje pomoči v 2007 posledica umetnega napihovanja zneskov za odpis dolgov v 2006; poziva države članice k trajnostnem povečanju stopnje uradne razvojne pomoči, tako da se osredotoči na zneske brez komponente odpisa dolgov;

15.

smatra za popolnoma nesprejemljivo razhajanje med pogostimi obljubami o povečanju finančne pomoči in znatno nižjimi zneski, ki so dejansko izplačani, in je zaskrbljen, ker so nekatere države članice naveličane zagotavljanja pomoči;

16.

poudarja, da je posvetovanje s partnerskimi vladami, nacionalnimi parlamenti in organizacijami civilne družbe bistveno pri sprejemanju odločitev glede obsega in namembnosti uradne razvojne pomoči;

17.

poudarja, da mora biti pomoč posredovana pravočasno in izraža nezadovoljstvo, ker so postopki posredovanja pomoči pogosto podvrženi prevelikim zamudam;

18.

poudarja, da je treba najti ravnovesje glede prilagodljivosti pri posredovanju sredstev za sodelovanje, da ustrezajo spremenjenim razmeram, kot je povečevanje cen hrane, hkrati pa je nujno predvidljivo financiranje, ki partnerskim državam omogoča načrtovanje trajnostnega razvoja ter prilagoditev na podnebne spremembe in njihovo ublažitev;

19.

odločno poziva k jasnemu spoštovanju načel odgovornega posojanja in financiranja, da bodo postopki dajanja posojil in financiranja omogočili gospodarski in ekološki razvoj v skladu z načeli Equator; poziva Komisijo, da sodeluje pri vzpostavljanju teh načel in si v mednarodnih forumih prizadeva za obvezujoče ukrepe za njihovo praktično izvajanje tako, da področje delovanja ukrepov obsega nove udeležence pri razvoju iz javnega in zasebnega sektorja;

20.

brez zadržkov podpira prizadevanja držav v razvoju, da ohranijo dolgoročno vzdržnost dolga in da izvajajo pobudo za močno zadolžene revne države (HIPC), ki je bistvenega pomena za doseganje razvojnih ciljev tisočletja; obžaluje pa, da v načrtu za odpis dolga ni številnih držav, katere dolg ovira pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja; vztraja pri nujnosti mednarodne razprave o razširitvi mednarodnih ukrepov za zmanjšanje dolga na določene zadolžene države, ki sedaj niso vključene v pobudo HIPC;

21.

poziva Komisijo, da v dvostranskih in večstranskih pogajanjih o odpisu dolga obravnava vprašanja „sramotnih“ ali nezakonitih dolgov, to so dolgovi, ki izhajajo iz neodgovornega, nepremišljenega ali nepoštenega posojanja in posojanja v lastno korist, ter načel odgovornega financiranja; se strinja s pozivi Komisije k ukrepanju za omejitev pravic komercialnih upnikov in vračilu oderuških skladov v primeru sodnih postopkov;

22.

poziva vse države članice, da se držijo okvirja za ohranjanje vzdržnosti dolgov in si prizadevajo, da se pri njegovem razvoju upoštevajo notranji dolg države in finančne zahteve; poziva vse države članice, da priznajo, da odgovornost posojilodajalca ne vključuje samo upoštevanja okvira trajnosti, ampak tudi:

23.

poziva EU k spodbujanju mednarodnega prizadevanja, katerega namen je vzpostaviti neko obliko mednarodnih postopkov nesolventnosti ali poštenih in preglednih arbitražnih postopkov za učinkovito in pravično obravnavo morebitnih prihodnjih dolžniških kriz;

24.

obžaluje, da Komisija ne poudarja bolj črpanja notranjih sredstev za financiranje razvoja, saj so to sredstev, ki pomenijo več neodvisnosti za države v razvoju; spodbuja države članice, da v celoti sodelujejo v pobudi za preglednost v ekstraktivni industriji (EITI) in da pozivajo k njeni okrepitvi; poziva Komisijo, da od Upravne za mednarodne računovodske standarde zahteva, da med svoje mednarodne računovodske standarde vključi zahtevo glede poročanja za vsako državo posebej o dejavnostih večnacionalnih podjetij v vseh sektorjih;

25.

obžaluje, da paket sporočil Komisije o učinkovitosti pomoči (KOM(2008)0177) ne omenja bega kapitala kot dejavnika tveganja za gospodarstva držav v razvoju; opozarja, da beg kapitala resno ogroža razvoj trajnostnih gospodarskih sistemov držav v razvoju, in izpostavlja, da davčne utaje v državah v razvoju vsako leto presegajo njihovo prejeto uradno razvojno pomoč; poziva Komisijo, da v svojo politiko vključi ukrepe za preprečevanje bega kapitala, kot določa soglasje iz Monterreya, vključno z odkrito analizo vzrokov za beg kapitala, z namenom ukinitve davčnih oaz, od katerih so nekatere v EU ali delujejo v tesni povezavi z državami članicami;

26.

še zlasti ugotavlja, da po mnenju Svetovne banke nezakoniti del tega bega kapitala znaša 1 000 do 1 600 milijard dolarjev na leto, pri čemer polovica tega zneska prihaja iz držav v razvoju; podpira mednarodno prizadevanje za zamrznitev in vračilo ukradenega premoženja ter poziva države članice, ki še niso ratificirale konvencije Združenih narodov proti korupciji, da to storijo; obžaluje, da ni podobnega prizadevanja za boj proti davčnim utajam ter poziva Komisijo in države članice, da spodbujajo razširitev načela samodejne izmenjave podatkov o davkih na ves svet, pozivajo, da se kodeks ravnanja o davčnih utajah, ki ga pripravlja Ekonomsko-socialni odbor Združenih narodov (UN ECOSOC), priloži k deklaraciji iz Dohe in podprejo preoblikovanje Odbora ZN strokovnjakov o mednarodnem sodelovanju na področju davkov v pravi medvladni organ, ki ima na voljo dodatna sredstva za boj proti davčnim utajam na mednarodni ravni, skupaj z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj;

27.

pozdravlja predlog inovativnih finančnih mehanizmov, ki so ga predstavile države članice in poziva Komisijo, da mehanizme oceni z vidika merila uspešnosti praktičnega izvajanja, trajnosti, dodane vrednosti, stroškov transakcije in učinkovitosti; poziva k finančnim mehanizmom in instrumentom, ki zagotavljajo novo financiranje in ne ogrožajo prihodnjih finančnih tokov;

28.

poziva k finančnim mehanizmom in instrumentom, ki zagotavljajo ukrepe za večjo učinkovitost zasebnih finančnih sredstev, kot je določeno v soglasju iz Monterreya, in razporejajo kreditne garancije;

29.

poziva Komisijo, da bistveno poveča sredstva za ukrepe za prilagoditev na podnebne spremembe in njihovo omilitev v državah v razvoju, zlasti državah Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah; poudarja, da je nujno potrebno več financiranja kot ga zagotavlja uradna razvojna pomoč, saj ta sama ne bi smela biti zadosten odziv na ukrepe za prilagoditev na podnebne spremembe in njihovo omilitev v državah v razvoju; poudarja, da je treba za ta namen nujno vzpostaviti inovativne finančne mehanizme, kot so dajatve na letalski promet in trgovanje z nafto, ter z namenskim rezerviranjem prihodkov od dražb iz sistema EU za trgovanje z emisijami (EU EST);

30.

pozdravlja predlog Komisije o vzpostavitvi svetovnega podnebnega finančnega mehanizma, ki bi temeljil na načelu predhodnega zagotavljanja pomoči za financiranje ukrepov za omilitev in prilagoditev v državah v razvoju; poziva države članice in Komisijo, da sprejmejo večje finančne obveznosti za nujno izvajanje predloga;

31.

poziva Komisijo in države članice, da namenijo najmanj 25 % prihodnjih prihodkov od dražb v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami za financiranje ukrepov na področju podnebnih sprememb v državah v razvoju;

32.

poziva Komisijo, da omogoči dostop do financ manjšim podjetnikom in kmetom kot sredstvo za povečanje proizvodnje hrane in zagotavljanje trajnostne rešitve v zvezi z prehrambeno krizo;

33.

poziva Evropsko investicijsko banko, da preuči možnosti za takojšnjo vzpostavitev jamstvenega sklada za podporo sistemov mikrokreditov in zavarovanja pred tveganji, ki se ustrezno odzivajo na potrebe lokalnih proizvajalcev živil v revnejših državah v razvoju;

34.

pozdravlja predlog Združenih narodih o ustanovitvi večdonatorskega sklada za enakost med spoloma, ki bi ga upravljal Sklad združenih narodov za ženske (UNIFEM), njegov cilj pa bi bil spodbujanje in financiranje politike enakosti med spoloma v državah v razvoju; poziva Svet in Komisijo, da preučita in podpreta to mednarodno pobudo;

35.

poziva k podvojitvi prizadevanj za spodbujanje razvoja finančnih storitev ob upoštevanju, da lahko bančni sektor sprosti lokalna sredstva za razvoj, in da je poleg tega stabilen sektor finančnih storitev najboljši način za boj proti begu kapitala;

36.

poziva vse zainteresirane strani, da v celoti spoštujejo ogromne možnosti za prihodke iz naravnih virov; v zvezi s tem meni, da je nujna preglednost dejavnosti na področju virov; meni, da je treba, medtem ko se pobuda za preglednost v ekstraktivnih industrijah in proces Kimberley odvijata v pravo smer, storiti še veliko več za spodbujanje preglednega upravljanja dejavnosti na področju virov in njihovih prihodkov;

37.

poziva Svet in Komisijo, da vključi evropski razvojni sklad v proračun EU pri vmesnem pregledu 2008–2009, da bi okrepila demokratično legitimnost pomembnega dela razvojne politike EU in njenega proračuna;

38.

ugotavlja, da je bil aprila 2008 narejen prvi korak na poti k boljši zastopanosti držav v razvoju v Mednarodnem denarnem skladu; obžaluje, da struktura glasovalnih pravic v Mednarodnem denarnem skladu še vedno temelji zlasti na bogastvu; poziva Komisijo in države članice, da pokažejo svoje zanimanje za odločanje z dvojno večino (delničarji/države) v instituciji, ki je odgovorna za mednarodno finančno stabilnosti, tj. Mednarodni denarni sklad;

39.

poziva Komisijo in države članice, da izkoristijo zgoraj omenjeno Mednarodno konferenco o spremljanju izvajanja sklepov o financiranju za razvoj, ki bo potekala v Dohi, kot priložnost za predstavitev skupnega stališča EU o razvoju za uresničevanje razvojnih ciljev novega tisočletja s trajnostnim pristopom;

40.

poziva države članice, da izvršijo hitro in ambiciozno reformo Svetovne banke, da bodo tisti, ki jih najbolj neposredno zadevajo njeni programi, bolje zastopani;

41.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju Združenih narodov, vodjem Svetovne trgovinske organizacije, Mednarodnega denarnega sklada, Skupine Svetovne banke in Ekonomsko-socialnega odbora ZN.