23.12.2009

SL

Uradni list Evropske unije

C 317/105

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o zeleni knjigi o evropskih delavcih na področju zdravja

(COM(2008) 725 konč.)

(2009/C 317/20)

Poročevalec: g. METZLER

Evropska komisija je 10. decembra 2008 sprejela sporočilo Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom:

Zelena knjiga o evropskih delavcih na področju zdravja

COM(2008) 725 konč.

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 25. junija 2009. Poročevalec je bil g. METZLER.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 455. plenarnem zasedanju 15. in 16. julija 2009 (seja z dne 15. julija) s 104 glasovi za, 29 glasovi proti in 29 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   EESO pozdravlja zeleno knjigo o evropskih delavcih na področju zdravja, ki jo je predložila Evropska komisija. V njej so predstavljene demografske spremembe in njihov vpliv na zdravstvene delavce ter delovno obremenitev v zdravstvu.

1.2   Po mnenju EESO je treba sprejeti ukrepe za izboljšanje privlačnosti zdravstvenih poklicev za mlade, da se bodo pogosteje odločali zanje.

1.3   EESO priporoča zagotovitev zadostnih kadrovskih zmogljivosti v zdravstvu, da se zadovoljijo potrebe zdravstvenega varstva ter okrepijo preventivni pregledi, spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni.

1.4   Nezaželeno odseljevanje zdravstvenih delavcev v druge države je po mnenju EESO mogoče zavreti z višjimi plačami, boljšimi delovnimi pogoji in po potrebi novimi odgovornostmi. Za te pa so potrebne ustrezne kvalifikacije. To bi tudi na splošno povečalo privlačnost sektorja.

1.5   Obseg statističnih podatkov o zdravstvenih delavcih v EU, zlasti na področju migracij in mobilnosti, na podlagi katerih se sprejemajo odločitve, je treba znatno izboljšati.

1.6   Treba je spodbujati uporabo nove tehnologije v zdravstvu, ki razbremeni zdravstvene delavce, izboljša kakovost storitev in omogoča pomoč pacientom. EESO se zaveda, da bo zaradi tega morda treba ponovno preučiti, kako deluje veriga odgovornosti zdravstvenih delavcev.

1.7   EESO poudarja pomembno vlogo socialnih standardov za zagotovitev visokokakovostne nege in varnosti pacientov ter odločno zavrača vse poskuse sprostitve teh standardov (t. i. tekmovanje v zniževanju standardov ali „race to the bottom“).

1.8   EESO poudarja pomembno vlogo svobodnih poklicev v zdravstvu, saj zlasti ti lahko poleg glavnih izvajalcev storitev, tj. bolnišnic in izvajalcev javnih zdravstvenih storitev, nudijo ljudem strokovno in varno nego ter zdravljenje. Zaposleni v svobodnih poklicih so zelo dobro usposobljeni, kar je zasluga prizadevanj civilne družbe držav članic za javno šolstvo. Člani EESO, ki to civilno družbo zastopajo, izražajo dvom glede prizadevanj Komisije, da bi spodbudila zdravstvene delavce k opravljanju svobodnih poklicev. Hkrati pa ima Odbor kritično stališče do naraščanja navidezne samozaposlenosti, kjer je to problematično za samo dejavnost (npr. oskrba bolnikov in starejših).

1.9   EESO je zaskrbljen zaradi razprave o novi razdelitvi nalog v zdravstvu, katere cilj je nadomestitev kvalificiranih zdravstvenih delavcev s cenejšo alternativo. Odbor meni, da bi moral strukturni razmislek glede razdelitve nalog med zdravstvenimi poklici temeljiti na zdravstvenih potrebah, ravni usposobljenosti in potrebah pacientov.

1.10   EESO je trdno prepričan, da zdravstvene ustanove s svojimi delavci izvajajo storitve splošnega pomena, zato bi bilo treba intenzivneje uporabljati strukturne sklade za izobraževanje zdravstvenih delavcev. EESO meni, da je treba tem delavcem obvezno omogočiti nadaljnje izobraževanje, da se njihovo znanje razširi in poglobi ter da se odpravi pomanjkljiva nega v strukturno šibkih regijah.

1.11   EESO poudarja pomembno vlogo socialnih partnerjev in socialnega dialoga pri določanju delovnih pogojev, plač in kvalifikacij zdravstvenih delavcev.

1.12   Po mnenju Odbora imajo socialni poklici pomembno vlogo pri negi in oskrbi pacientov ter s tem tudi v zdravstvu.

2.   Povzetek dokumenta Komisije

2.1   Zelena knjiga naj bi bila osnova za intenzivno razpravo med evropskimi institucijami, državami članicami ter ključnimi socialnimi in gospodarskimi akterji na evropski in nacionalni ravni. Predstavlja okvir, znotraj katerega bo mogoče dolgoročno upoštevati zahteve.

2.2   Zelena knjiga je osredotočena na devet ključnih področij:

—	demografske spremembe;

—	zmogljivosti v zdravstvu;

—	izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje;

—	upravljanje mobilnosti in odseljevanje zdravstvenih delavcev v EU;

—	migracije zdravstvenih delavcev po svetu;

—	podatki kot osnova za odločanje;

—	uvedba in širitev nove tehnologije za izboljšanje učinkovitosti in kakovosti nege;

—	krepitev načela samozaposlovanja;

—	kohezijska politika.

2.3   Ozadje

2.3.1   Zdravstveni sistemi EU morajo obvladovati vse večje povpraševanje po storitvah, se odzivati na spreminjajoče se zdravstvene potrebe in biti pripravljeni na večje krize v javnem zdravju. Pri tem morajo izpolnjevati pričakovanja po visoki kakovosti zdravstvenih storitev. Treba je priznati, da gre za delovno intenziven gospodarski sektor, v katerem je zaposlenih 10 % evropskih delavcev, in da se za plače v povprečju porabi 70 % izdatkov za zdravstvo.

2.3.2   Člen 152 Pogodbe ES navaja, da je „[p]ri dejavnosti Skupnosti na področju javnega zdravja […] v celoti upoštevana odgovornost držav članic za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvenega varstva“ in da je treba tudi spodbujati sodelovanje med državami članicami, da se uskladijo strategije in programi ter izmenjujejo informacije o uspešnih programih v posameznih državah članicah.

2.3.3   Evropska komisija odpira v zeleni knjigi ključna vprašanja, ki povzemajo probleme in izzive zdravstvenega varstva, s čimer želi spodbuditi razprave. Ta ključna vprašanja obsegajo:

—	staranje prebivalstva;

—	novo tehnologijo;

—	potrebo po izboljšanju dostopa do zdravstvenih storitev;

—	kakovost ponudbe in s tem dražitev zdravljenja;

—	izbruh in potencial nalezljivih bolezni;

—	razpoložljivost zdravstvene oskrbe blizu doma.

Opredelitev zdravstvenih delavcev: vsi delavci v zdravstvu, ki ponujajo storitve na področju zdravljenja in oskrbe bolnikov, nege, socialnega varstva in oskrbe, ter vsi specializirani zdravstveni delavci.

2.3.4   Trenutno v vseh državah članicah poteka razprava o nujnem obsegu in razpoložljivosti delovne sile, ki bo potrebna v prihodnjih desetih letih in pozneje. V nekaterih državah članicah že vlada veliko pomanjkanje podmladka in usposobljenih delavcev, še posebej na področjih, na katerih delajo večinoma starejši delavci.

2.3.5   Poleg tega pomanjkanja delovne sile pa se zdravstveni delavci še izseljujejo iz EU v druge države, npr. v ZDA ali Švico, še posebej visokokvalificirani zdravstveni delavci.

Tudi znotraj EU je stopnja mobilnosti in migracij visoka. Zaznati je mogoče izrazite selitvene tokove med posameznimi državami članicami.

Preseljevanje zdravstvenih delavcev je vprašanje ključnega pomena. Vzrok za to dogajanje so razlike v plačah in delovnih pogojih. Raznolikost struktur sistema močno vpliva na strukturo ponudbe in kvalifikacij.

2.3.6   Komisija z zeleno knjigo tudi v okviru javnega posvetovanja o prihodnosti zdravstvenih delavcev postavlja v ospredje probleme zdravstvenih poklicev v Evropi in jasno izrisuje prihodnje izzive. S tem upošteva dejstvo, da je zdravstveno varstvo osrednja in temeljna potreba državljanov EU, pa tudi dejstvo, da bi bile temeljne svoboščine v Evropski skupnosti brez zadostnega zdravstvenega varstva zelo hitro omejene.

2.3.7   Preventiva in zdravljenje imata ekonomsko komponento. V zdravstvu so potrebni usposobljeni in zelo izkušeni delavci s priznanimi kvalifikacijami, ki predstavljajo pomemben del družbe znanja.

3.   Ugotovitve EESO o rešitvah, predlaganih v zeleni knjigi:

3.1   Rešitve Evropske komisije

Zaradi omejenih pristojnosti na področju zdravstva je Komisija zadržana pri predlogih rešitve. Najprej ugotavlja, da je v zadnjih letih narasel delež žensk v zdravstvenih poklicih, zato predlaga izboljšanje združljivosti poklicnega, družinskega in zasebnega življenja ter ukrepe, potrebne za to, s čimer bo zagotovljena ponudba delovne sile in usposobljenih delavcev. Nato poziva k trdnim strategijam načrtovanja in priporoča okrepitev naložb v širitev usposabljanja v vseh evropskih državah, da se zdravstveni delavci ne bodo izobraževali samo v nekaterih državah in zaposlovali v drugih, kar bi lahko povzročilo dodatno zmanjšanje zmogljivosti usposabljanja. Izboljšanje možnosti za pridobivanje kvalifikacij, zlasti na področju usposabljanja in izpopolnjevanja, bi tudi spodbudilo delodajalce k zaposlovanju in usposabljanju ljudi.

3.2   Evropski ekonomsko-socialni odbor pozdravlja zeleno knjigo, ki je izčrpen posvetovalni dokument o velikih izzivih zdravstvenih sistemov, zdravstva in zdravstvenih delavcev v Evropi. Spodbuja k javnim razpravam v okviru lizbonske strategije za podpiranje storitev, ki temeljijo na znanju. Zdravstveno varstvo opredeljuje kot strnjeno celoto.

3.3   EESO meni, da je treba trg zdravstvenih storitev razumeti kot trg s posebnimi pravili, ker neposredno vpliva na zdravje prebivalstva. Zato Odbor predlaga razpravo o problemih, ki nastajajo v nekaterih državah zaradi razdrobljenosti zdravstvenega varstva, zlasti o sistemih, ki niso pod neposrednim nadzorom države, zaradi česar je še posebej težko zagotoviti enoten standard za razvoj kvalifikacij in usposabljanja.

3.4   Demografija in spodbujanje trajnostne delovne sile v zdravstvu

3.4.1   EESO opozarja, da je delež žensk v zdravstvenih poklicih že zdaj velik in da bo najverjetneje še naraščal. To velja za vse tipe poklicev. Enakopravnost je nujna, da bo mogoče v skladu z direktivami o enakopravnosti doseči enake pogoje za oba spola in tudi več moških spodbuditi k opravljanju dejavnosti na različnih področjih zdravstva. K temu sodijo med drugim ukrepi, ki prispevajo k združevanju poklicnega in družinskega življenja, priznavanju potrebnega znanja ter težavnosti dela in podpirajo ženske, da ohranjajo zaposlitev in se po daljšem obdobju skrbi za družino vrnejo na trg dela.

3.4.2   Nič presenetljivega ni, da na zaposlene v zdravstvu močno vplivajo neoporečni delovni pogoji, zdravje in varnost na delovnem mestu. Zadovoljstvo in varnost izboljšata njihovo skrb za paciente. Kakovost delovnega mesta, preventivni ukrepi za zaposlene in soočanje s posebnimi obremenitvami na delovnem mestu v zdravstvu so izredno pomembni za zagotovitev visoke kakovosti, varnosti pacientov in ustrezne zanesljivosti oskrbe. Zelena knjiga tega skoraj ne omenja.

3.4.3   EESO opozarja na raziskave o programih za vrnitev na trg dela, ki jih opravljajo socialni partnerji. Odbor meni, da lahko imajo takšni programi ključno vlogo pri ohranjanju in vračanju zdravstvenih delavcev, zlasti žensk, na trg dela in da bodo v prihodnosti vse pomembnejši pri preprečevanju pomanjkanja usposobljenih delavcev.

3.4.4   Po mnenju EESO je treba v nekaterih državah članicah sprejeti ukrepe za izboljšanje privlačnosti zdravstvenih poklicev za mlade, da se bodo pogosteje odločali zanje oziroma iskali delo v zdravstvu. Če želimo spodbuditi več mladih in tudi več moških za delo v zdravstvu, negi in sociali, je treba okrepiti privlačnost tega dela z izboljšanjem delovnih pogojev in plač v celotnem obdobju njihove zaposlitve.

3.5   Zmogljivosti v zdravstvu

3.5.1   Uspešno preprečevanje bolezni in spodbujanje zdravja ter izboljšano upravljanje zdravstvenega varstva lahko znižajo potrebe po zdravljenju in negi. Zato EESO priporoča zadostne kadrovske zmogljivosti v zdravstvu, da se okrepijo preventivni pregledi, spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni. Predpogoj za to pa je razpoložljivost ukrepov, ki temeljijo na znanstvenih spoznanjih ter so nato v celoti in dolgoročno financirani. Po mnenju Odbora bi se morala Skupnost osredotočiti tudi na spodbujanje zdravja zdravstvenih delavcev, da bodo ostali zdravi in storilni (preprečevanje „sindroma izgorevanja“). Še posebej je treba skrbeti za storilnost delavcev ob koncu njihove poklicne poti, da jih bo lahko vse več delalo brez zdravstvenih težav. Pri določitvi pogojev za njihovo upokojitev pa je treba upoštevati zahtevnost njihovega dela.

3.6   Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje

3.6.1   EESO poziva k obravnavi problemov zaradi razdrobljenosti ponudbe zdravstvenega varstva v nekaterih državah, zlasti v primerih, v katerih zdravstveno varstvo ne nadzoruje neposredno država, kar otežuje zagotovitev visokega standarda kvalifikacij, usposabljanja in izpopolnjevanja. Meni, da je treba ugotoviti, kako bi bilo mogoče bolje podpreti te razdrobljene strukture ponudbe pri ustvarjanju delovnih mest. Odbor tudi odpira vprašanja obveznega usposabljanja in izpopolnjevanja ter uvedbe visokih standardov in zagotovitve njihove preglednosti s pomočjo certificiranja, poenotenja standardov na evropski ravni in zagotavljanja njihove uporabe. Poleg tega se sprašuje, kolikšne spodbude so prejele države za napredek na tem področju.

3.6.2   EESO dvomi v povezavo direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij z morebitno direktivo o kvalifikacijah v zdravstvu. Zanima ga, kako bi bilo to mogoče povezati z veljavnimi posebnimi direktivami za nekatere poklice. Sprašuje se, kako so te direktive vplivale na poenotenje kvalifikacij in sposobnosti, usposabljanje in izpopolnjevanje v Evropi ter kako vplivajo na enakost delovnih pogojev v vsakdanjem življenju.

3.6.3   EESO želi načeti vprašanje stroškov in koristi za ustrezno strukturo zahtev glede nadaljnjega usposabljanja evropskih zdravstvenih delavcev.

3.7   Upravljanje mobilnosti in odseljevanje zdravstvenih delavcev v EU

3.7.1   EESO se sprašuje o posledicah ponudbe in vplivu podpornih programov, zato prosi za znanstvene podatke o tem, do kakšne mere državne in jezikovne meje ter tudi kulturne razlike v Evropi vplivajo na preseljevanje delavcev na tem področju, ki zahteva posebno mero empatije in znanja.

3.8   Migracije zdravstvenih delavcev po svetu

3.8.1   Kot je navedeno v zeleni knjigi, je treba pri zaposlovanju delavcev upoštevati etična načela. Zato je treba poleg zaposlovanja delavcev iz drugih držav spodbujati mlade iz svoje države k zaposlovanju na tem področju. Pomanjkanja spodbujanja podmladka se ne sme nadomeščati z zaposlovanjem delavcev iz drugih držav. Glede na to, da že obstajajo številne prostovoljno sprejete obveznosti in da EU sodeluje pri pripravi kodeksa ravnanja WHO, EESO prosi, da se preuči, kakšne dodatne koristi bi imel kodeks ravnanja EU.

3.8.2   Treba je preprečevati tudi beg možganov iz držav v razvoju. Zdravstvene delavce bi bilo treba čim bolj zaposlovati v institucionalnem okviru, v katerem se spodbuja mobilnost delavcev z dvostranskimi ali večstranskimi programi sodelovanja. To je mogoče doseči z naložbami v izobraževalno infrastrukturo na področju zdravstva in izboljšanjem delovnih pogojev. Če se ne bodo odpravljali razlogi za selitev, tj. izjemne razlike v plačah in delovnih pogojih, se bodo selitve nadaljevale in povzročile še večje pomanjkanje zdravstvenih delavcev v državah v razvoju.

3.9   Podatki kot osnova za odločanje

3.9.1   EESO poziva k primerljivosti nacionalnih statističnih podatkov v vsej Evropi, kar pa ovirajo delno različne klasifikacije zdravstvenih poklicev v državah članicah. Nacionalnih posebnosti na področju kompetenc in poimenovanj zdravstvenih poklicev se ne sme prikriti zavoljo doseganja enotnih kazalnikov. EESO predlaga zbiranje ustreznih statističnih podatkov o zdravstvenih poklicih v Evropi in migracijah med državami. V zeleni knjigi je predlagana ustanovitev observatorija za razvoj zdravstvenih delavcev, vendar se Odbor sprašuje, ali je ta res potreben oziroma ali v ta namen ne bi mogli uporabljati obstoječih ustanov, kot sta Eurostat in Dublinska fundacija.

3.9.2   Podatke bi bilo treba na splošno izboljšati z uvedbo registra podatkov. EESO priporoča, da se spremljanje zdravstvenih poklicev, omenjeno v zeleni knjigi, poveže z drugimi projekti EU, npr. s podpiranjem zdravstvenih informacijskih sistemov, ter izboljša seznanjanje z nacionalnimi registri – kjer obstajajo – za vse poklice.

3.9.3   Ker v večini držav članic zdravstvo organizira oziroma ureja država, EESO pozdravlja podporo Evropske komisije, katere cilj je boljše načrtovanje. Zato poziva Evropsko unijo, da nameni sredstva za analize zdravstvenega varstva držav članic. Te analize bi morale biti podlaga za oblikovanje celovite oskrbe z zdravstvenimi in negovalnimi storitvami blizu doma.

3.10   Uvedba in širitev nove tehnologije za izboljšanje učinkovitosti in kakovosti nege

3.10.1   EESO predlaga, da se ugotovi, ali je mogoče v interesu zaposlenih uporabljati nove tehnologije z novimi možnostmi zdravljenja, ki so povezane z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in jih je mogoče ponuditi povsod, tudi na najodročnejših območjih, med drugim za samodiagnozo ali ob udeležbi pacienta. Pri tem je treba upoštevati izkušnje drugih držav. Preden bo mogoče uvesti nove tehnologije, bo treba pridobiti odobravanje zdravstvenih delavcev. To bo mogoče le, če bodo zdravstveni delavci vključeni v razvoj tehnologij e-zdravja, da se zagotovi enostavna in varna uporaba elektronskih orodij pri vsakdanjem delu. Za uspešno uvedbo je nujno potrebno ustrezno usposabljanje zdravstvenih delavcev o optimalni uporabi novih tehnologij. EESO opozarja, da je treba kljub vsem prednostim novih tehnologij nenehno upoštevati tudi tveganja, npr. vprašanja varovanja podatkov. Uvedba novih tehnologij mora biti prilagojena različnim nacionalnim sistemom zdravstvenega varstva. Mogoče bo zato treba prilagoditi pravne predpise o odgovornosti, ki v posamezni državi članici veljajo za zdravstvene delavce. Odbor se sprašuje, do kakšne mere različni ukrepi in pilotni projekti, ki jih spodbuja Evropska komisija, omejujejo vzpostavljanje nacionalne infrastrukture IT ali ga celo ustavijo.

3.11   Vloga zdravstvenih delavcev podjetnikov v delovni sili

3.11.1   V nekaterih državah članicah imajo samozaposleni v zdravstvenih poklicih, ki v praksi izvajajo načelo podjetništva, pomembno vlogo v ponudbi zdravstvene oskrbe. Zelena knjiga priznava vlogo svobodnih poklicev v zdravstvu in funkcijo, ki jo opravljajo poleg javnega sektorja. Pogosto lahko prav ti pacientom zagotavljajo strokovno in varno zdravljenje in nego. Vendar pa Odbor poudarja, da je zdravstveno osebje v svobodnih poklicih v večini primerov v EU bilo deležno dolgotrajnega strokovnega usposabljanja po zaslugi prizadevanj skupnosti za brezplačno javno šolstvo. Zato ima civilna družba pravico pričakovati povračilo (cena in stroški), njeni predstavniki pa morajo zavzeti zadržano stališče glede želje, ki jo Komisija izraža v točki 6, v kateri kaže, da gre za spodbujanje povečevanja zasebnih oblik tega vidika zdravstvenih sistemov. Hkrati pa ima Odbor kritično stališče do naraščanja navidezne samozaposlenosti, kjer je to problematično za samo dejavnost (npr. oskrba bolnikov in starejših).

3.12   Kohezijska politika

3.12.1   EESO se zavzema za večjo uporabo strukturnih skladov pri izobraževanju in usposabljanju zdravstvenih delavcev. Pomanjkanje zdravstvenega varstva v strukturno šibkih regijah bi lahko odpravljali na primer z omogočanjem in podpiranjem izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja v regijah, ki najbolj potrebujejo usposobljene delavce. Ta predlog temelji na ugotovitvi, da se zdravstveni delavci v glavnem zaposlijo, kjer so se usposabljali. Kohezijska politika bi lahko ponudila okvir za spodbujanje vzorčnih projektov, ki bi obravnavali odprta vprašanja. Poleg tega predlaga, da se sprostijo sredstva evropskih strukturnih skladov za izboljšanje infrastrukture v zdravstvu in po potrebi za izboljšanje komunikacije in novih standardov zdravljenja (z dokazi podprta medicina ali „evidence based medicine“).

3.12.2   EESO je zaskrbljen zaradi v glavnem ekonomsko motivirane razprave – zlasti v upravi in zainteresiranih poklicnih skupinah – o novi razdelitvi nalog v zdravstvu, katere cilj je nadomestitev kvalificiranih zdravstvenih delavcev s cenejšo alternativo. Boljša rešitev bi bila izboljšanje uskladitve, optimizacija procesa in mreženje ob hkratnem izboljšanju prožnosti pri razdeljevanju nalog. Pri tem EESO meni, da je izredno pomembno opraviti ustrezno usposabljanje, da se prepreči upadanje kakovosti zdravljenja.

3.12.3   Po mnenju Odbora bi moralo pripisovanje kvalifikacij oz. poklicev nalogam temeljiti na:

1.	zdravstvenih potrebah;

2.	usposabljanju, delovnih nalogah in odgovornosti;

3.	potrebah pacientov.

3.12.4   EESO meni, da je treba finančni krizi navkljub ohranjati pripravljenost držav članic, da zadostno financirajo svoje sisteme zdravstvenega varstva (finančno upravljanje), s čimer morajo zlasti zagotoviti dovolj človeških virov, ki lahko ponudijo visokokakovostne storitve, za kar pa je potrebno tudi izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih v tem sektorju.

3.13   Socialno partnerstvo

3.13.1   EESO poudarja pomembno vlogo in odgovornost socialnih partnerjev pri oblikovanju delovnih pogojev zdravstvenih delavcev ter izrazito raznolikost zdravstvenih poklicev in opozarja na delo, ki so ga na tem področju že opravili socialni partnerji.

3.13.2   Demografske spremembe, ki vodijo v pomanjkanje nove delovne sile, ne smejo povzročiti upada ravni kvalifikacij in zniževanja plač (t. i. tekmovanje v zniževanju standardov ali „race to the bottom“). Po mnenju Odbora so odgovornost za to dolžne prevzeti države članice.

3.13.3   EESO priznava vzpostavitev socialnega dialoga v evropskem sektorju bolnišnic in ugotavlja, da delovni program, ki so ga sprejeli socialni partnerji, pokriva vsa vprašanja, obravnavana v zeleni knjigi. Zato Odbor izraža obžalovanje, ker v zeleni knjigi ta proces ni omenjen.

3.13.4   EESO poudarja pomembno vlogo načela enakega plačila za enako delo ne glede na spol.

3.13.5   Posebni delovni pogoji 24-urnega delovnika zahtevajo posebna nadomestila (plačilo nadur in nočnega dela, koriščenje prostih dni), da se izravnajo visoke obremenitve delovne sile. Ob upoštevanju tega ima EESO zelo kritično stališče do naraščajočih pobud v številnih državah članicah za spodbujanje navidezne samozaposlenosti in s tem izgube socialne in zaposlitvene varnosti.

---