19.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 279/17

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z naslovom „Strategija potrošniške politike EU 2007–2013: Usposabljanje potrošnikov, izboljševanje blaginje potrošnikov, učinkovito varstvo potrošnikov“ (KOM(2007)0099),

—

ob upoštevanju resolucije Sveta o strategiji potrošniške politike EU (2007–2013), ki je bila sprejeta na seji, ki je potekala 30. in 31. maja 2007,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2007 o obveznostih ponudnikov čezmejnih storitev (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. septembra 2007 o Zeleni knjigi o pregledu pravnega reda o varstvu potrošnikov (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2007 o reviziji enotnega trga: premagovanje ovir in neučinkovitosti z boljšim izvajanjem in uveljavljanjem (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. junija 2007 o zaupanju potrošnikov v digitalno okolje (4),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Enotni trg za Evropo 21. stoletja“ (KOM(2007)0724),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, ki spremlja sporočilo z naslovom „Enotni trg za Evropo 21. stoletja“ – Storitve splošnega interesa, vključno s socialnimi storitvami splošnega interesa: nova evropska zaveza (KOM(2007)0725),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Priložnosti, dostopnost in solidarnost: nova družbena vizija za Evropo 21. stoletja (KOM(2007)0726),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z naslovom „Pobude na področju maloprodajnih finančnih storitev“ (SEK(2007)1520), ki spremlja sporočilo Komisije z naslovom „Enotni trg za Evropo 21. stoletja“,

—

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za pravne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0155/2008),

1.

pozdravlja sporočilo Komisije o strategiji potrošniške politike EU in ceni prizadevanja Komisije za vključitev potrošniške kulture, izoblikovane na visoki ravni ozaveščenosti potrošnikov, ki tvori osnovo za boljši prenos in izvajanje obstoječega pravnega okvira;

2.

meni, da je pri potrošniški politiki potreben horizontalni pristop, in da je bistvenega pomena, da se na vseh pomembnih političnih področjih upoštevajo interesi potrošnikov, da se vsem potrošnikom v EU zagotovi visoka stopnja varstva; zato pozdravlja poudarek Komisije, da je treba zagotovitvi, da se bo notranji trg bolje odzval na pričakovanja in skrbi državljanov; poudarja, da varstvo potrošnikov in dokončanje notranjega trga nista nasprotujoča si cilja, ampak sta med seboj tesno povezana; glede tega opominja Komisijo, da bi morala biti potrošniška politika upoštevana pri vseh političnih področjih, in sicer že pri presoji vpliva;

3.

meni, da lahko zakonodaja izpolni potrebe varstva potrošnikov le, če je boljša, enostavnejša in pripravljena tako, da predvideva udeležbo vseh pristojnih generalnih direktoratov Komisije – Zdravje in varstvo potrošnikov; Pravosodje, svoboda in varnost; Notranji trg in storitve; Konkurenca;

4.

poudarja, da bi moral pregled pravnega reda o varstvu potrošnikov voditi k skladnejšemu pravnemu okviru za pravice potrošnikov; ponovno poudarja, da je naklonjen sprejetju mešanega pristopa, namreč vzpostavitvi horizontalnega instrumenta, čigar glavni cilj bi bilo zagotavljanje skladnosti veljavne zakonodaje in omogočanje zapolnitev vrzeli, saj bi dosledno z zakonodajo združil medsektorska vprašanja, ki se pojavljajo v vseh direktivah; meni, da bi bilo treba nekatera vprašanja v sektorskih direktivah še vedno obravnavati posamično; dolgo uveljavljena načela pravic potrošnikov bi se lahko uporabljala tudi v digitalnem svetu; v okviru revizije pravnega reda poziva k nadaljnjim korakom, ki jih je treba storiti za zagotavljanje varstva potrošnikov, vključno z zasebnostjo in varstvom, v digitalnem svetu, vendar brez dodatnega in neupravičenega bremena za industrijo;

5.

obžaluje pomanjkanje poudarka na pogodbenem pravu pri varstvu potrošnikov in poziva Komisijo, naj se zgleduje po delu, opravljenem v projektu evropskega pogodbenega prava, in se po potrebi znova osredotoči nanj;

6.

ker največje ovire za razvoj notranjega trga na drobno vključujejo negotovosti glede potrošniških sporazumov, podpira prizadevanja Komisije za uvedbo standardnih pogodb in pogojev za pogodbe, sklenjene preko svetovnega spleta, ki bi imeli enako veljavo v vseh državah članicah;

7.

poudarja pomen vloge, ki jo imajo potrošniške organizacije pri izboljšanju potrošniške kulture; meni, da so močne in neodvisne potrošniške organizacije temelj učinkovite potrošniške politike; zato poziva Komisijo in države članice, naj priskrbijo primerna finančna sredstva za takšne organizacije; Komisiji priporoča, da pri oblikovanju zakonodajnih predlogov, ki se nanašajo na varstvo potrošnikov, okrepi stik z nevladnimi potrošniškimi organizacijami, ki lahko dejansko opredelijo resnične potrebe potrošnikov;

8.

pozdravlja predlog, da bi v Komisiji določili uradnike za odnose s potrošniki; poziva vse zadevne generalne direktorate, naj objavijo letna poročila o tem, kako je potrošniška politika vključena v njihovo področje pristojnosti;

9.

meni, da bi močan sistem za varstvo potrošnikov, učinkovit po vsej Evropi, koristil tako potrošnikom kot konkurenčnim proizvajalcem in prodajalcem; poudarja, da bo to spodbudilo podjetja, da bodo proizvajala in prodajala bolj obstojne izdelke, kar bo prispevalo k trajnostni rasti; poudarja, da je uspešno in izboljšano varstvo potrošnikov potrebno za boljše delovanje notranjega trga;

10.

poziva, naj se sprejmejo ukrepi, da se bo 27 majhnih nacionalnih trgov v EU resnično spremenilo v največji maloprodajni trg na svetu; meni, da je za to potrebno, da se državljani čutijo enako varni, ko kupujejo prek interneta ali v lokalni trgovini na vogalu, ter da se mala in srednje velika podjetja (MSP) lahko zanesejo na ista enostavna pravila vsepovsod na notranjem trgu; poziva Komisijo, naj preuči načine za izboljšanje varstva MSP, zlasti prek zakona o malem podjetništvu;

11.

poudarja, da mora biti dokončanje notranjega trga prednostna naloga; priznava pozitivno vlogo eura v zvezi z zmanjšanjem transakcijskih stroškov, lažjimi čezmejnimi primerjavami cen za potrošnike in večjimi možnosti maloprodajnega notranjega trga; spodbuja nove države članice, naj nadaljujejo z reformami, da bodo lahko uvedle euro kakor hitro bodo izpolnile maastrichtska merila, in bodo tako v celoti koristile pozitivni vpliv, ki ga ima enotna valuta na notranji trg; poziva k odstranitvi vseh preostalih preprek in ovir, da se okrepi zaupanje potrošnikov v čezmejne nakupe in druge pogodbe, zlasti v zvezi s storitvami, ter se pri tem upošteva potrebo po posebnem pristopu glede jezikovnih in kulturnih preferenc potrošnikov;

12.

poudarja, da bi morala evropska pravila potrošniške politike in pobude za samoregulacijo služiti kot referenca za svetovne standarde in najboljše prakse ter pozdravlja dejstvo, da Evropa postavlja trende, tako da uporablja svoj blag vpliv za izboljšanje pravic potrošnikov po celem svetu;

13.

spodbuja Komisijo, naj še naprej odločno podpira pravice potrošnikov glede varnosti proizvodov, tako da zagotovi celovitost oznake CE in izboljša nadzor trga na vseh primernih nacionalnih ravneh z uporabo sistema hitrega obveščanja za neživilske potrošniške izdelke (RAPEX) in s souporabo najboljših praktičnih rešitev za nadzor trga med državami članicami; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami zagotovi, da le-te obstoječo zakonodajo pravilno izvajajo in jo popolnoma uporabljajo, med drugim s preučitvijo možnosti pregleda Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (5) („Direktiva o splošni varnosti proizvodov“); opozarja, da bi oznaka CE bila lahko napačno tolmačena kot splošna navedba testiranja tretje strani ali označba porekla, vendar opozarja tudi na to, da je bila Komisija naprošena (6), da predstavi poglobljeno analizo označevanja na področju varnosti potrošnikov in po potrebi tudi zakonodajne predloge;

14.

pozdravlja prizadevanja Komisije za okrepitev sodelovanja na področju varnosti proizvodov na mednarodni ravni, zlasti s kitajskimi, ameriškimi in japonskimi oblastmi; ugotavlja, da sta neprekinjen dialog in delitev informacij glede varnosti proizvodov v interesu vseh strani in temeljnega pomena za vzpostavitev zaupanja potrošnikov; poziva Komisijo, da v rednih časovnih intervalih o tem poroča Parlamentu;

15.

meni, da se kot pravilo lahko predvideva, da se potrošniki pred nakupom vedejo razumno, vendar pa se v primeru težav ne zavedajo popolnoma svojih pravic; zato poziva, naj se resničnemu vedenju potrošnikov nameni večji poudarek, ter se pri tem upošteva posebne potrebe izpostavljenih skupin kot so otroci in starejše osebe ter invalidi; ponovno opozarja na novo sprejeto proračunsko vrstico, ki jo je predlagal Parlament, za pilotni projekt, v okviru katerega bo med drugim oblikovana potrošniška baza podatkov, opravljene bodo raziskave, razgovori in primerjave dosežkov v državah članicah; pozdravlja prizadevanja Komisije za vzpostavitev kazalnika potrošniške politike, s katerim se bo izboljšalo razumevanje med drugim tudi struktur cen ter vedenja in zadovoljstva potrošnikov;

16.

poudarja potrebo po natančni opredelitvi vseh usklajevalnih ukrepov za reševanje dejanskih težav, s katerimi se srečujejo potrošniki na notranjem trgu; meni, da bi bilo treba usklajevanje, kjer po njem obstaja resnična potreba, izvesti v celoti in se tako izogniti varstvu potrošnikov, ki bi bilo znotraj EU raznoliko in bi ga zato podjetja težko upoštevala pri trženju svojih izdelkov preko meja; poudarja, da sedanje razmere pomenijo odvračilni dejavnik za MSP, ki želijo trgovati po vsej Evropi, in so zavajajoče za potrošnike;

17.

meni, da je treba posebni poudarek nameniti temu, da se potrošnike opremi z znanjem in instrumenti, ki jih rabijo za povečanje zaupanja v digitalno okolje; poudarja, da so osebni podatki postali trgovski izdelek kot tudi sestavni element trgovinskih metod, na primer vedenjskega ciljanja; zato meni, da je treba pravila o varovanju podatkov in zasebnosti vključiti v vsako potrošniško strategijo; poudarja dejstvo, da so podatki na voljo v vsakem danem trenutku, na vsakem koncu sveta; poudarja nujo potrebo, da zakonodajalci skupaj z industrijo in potrošniškimi organizacijami razvijejo svetovne standarde za varovanje podatkov;

18.

poudarja pomembno vlogo novih prodajnih kanalov, ki se vse pogosteje uporabljajo, kot je na primer elektronsko trgovanje, pri krepitvi konkurence na notranjem trgu in posledično pri sposobnosti potrošnje; meni, da so zlasti finančni, bančni in zavarovalni trgi odprti za elektronsko trgovanje in poziva Komisijo ter države članice, da zagotovijo ugodnejše pogoje za razvoj čezmejnega elektronskega nakupovanja; poziva Komisijo, da izvede študijo o različnih mehanizmih za reševanje nesoglasij med potrošniki in podjetji, ki se v državah članicah uporabljajo, da bi jih identificirala in spodbudila uporabo najučinkovitejših; spodbuja oblikovanje trdne osnove za varstvo potrošnikov, ki je bistvenega pomena, še posebej na področju finančnih storitev;

19.

pozdravlja uporabo Sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj kot instrumenta za nadaljnje izboljšanje analitičnega in empiričnega razumevanja vedenja potrošnikov;

20.

meni, da bi morala podjetja pri oblikovanju in načrtovanju izdelkov in storitev gledati na varstvo potrošnikov kot na sestavni del, in da je preučevanje sprememb trga nujno potrebno;

21.

poziva k ukrepanju za izboljšanje dialoga med potrošniškimi organizacijami in industrijo na ravni EU, da se tako v verigo vključi vse akterje; meni, da bi s kakovostnim dialogom, ki bi vključeval izmenjavo najboljših praks, lahko zmanjšali težave na notranjem trgu; podpira pobude, namenjene spodbujanju sodelovanja interesnih skupin potrošniške politike pri posvetovanjih in pri razvoju politike; pozdravlja prizadevanja za krepitev varstva in ozaveščenosti potrošnikov v novih državah članicah; poudarja pomen neprekinjene podpore za potrošniške organizacije v EU, zlasti v novih državah članicah;

22.

poudarja dejstvo, da sistematično izobraževanje potrošnikov glede njihovih pravic in navajanja le-teh pomaga razvoju potrošniške kulture; zato bi morale EU in države članice vložiti več v kampanje za informiranje in izobraževanje potrošnikov, ki imajo za namen pravilno obveščanje prave skupine potrošnikov; poudarja dejstvo, da mora biti izobraževanje potrošnikov del vseživljenjskega učenja in priporoča uporabo novih tehnologij (zlasti interneta) kot sredstva za informiranje potrošnikov;

23.

meni, da bi morali pri oblikovanju potrošniške politike bolj upoštevati posebne potrebe izpostavljenih skupin kot so otroci, starejši in invalidi, pa tudi demografski razvoj;

24.

poudarja, da je treba pri oblikovanju kazalnikov in statistik upoštevati vprašanje spola ter starosti in narodnosti, da se prepoznajo posebna težavna področja, s katerimi se soočajo različne potrošniške skupine;

25.

ponovno omenja svojo resolucijo o obveznostih čezmejnih izvajalcev storitev; z zanimanjem pričakuje delovni program Komisije o tem vprašanju; poziva Komisijo, naj dodatno razjasni svoje namere, če jih ima, glede nadaljnjih pobud na tem področju;

26.

poudarja pomen spodbujanja čezmejnih transakcij, da se tako poveča svobodno odločanje ter vlogo konkurenčne politike in izobraževanja o odgovorni potrošnji pri zagotavljanju, da bodo imeli potrošniki najboljše možnosti glede cene, kakovosti in izbire, zlasti v zvezi z osnovnimi dobrinami in storitvami kot so hrana, stanovanje, izobraževanje, zdravstvo, energija, prevoz in telekomunikacije; poudarja, da je povečana liberalizacija zlasti trga storitev potrebna za spodbujanje konkurenčnosti in s tem za nudenje nižjih cen za potrošnike; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo inovacije v sektorju finančnih storitev, da potrošnikom ponudijo boljše možnosti;

27.

poudarja potrebo, da se poleg primernih in učinkovitih ukrepov za varstvo potrošnikov zagotovi dobro komunikacijo o tej temi, tako da se tako potrošnikom pojasni na kakšen način lahko uveljavljajo svoje pravice v okviru zakonodaje s področja notranjega trga in druge zakonodaje, od katere bi lahko imeli koristi;

28.

meni, da je treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju varstva potrošnikov in njihove izbire pri dokončanju notranjega trga za finančne storitve; poudarja, da so finančni, bančni in zavarovalniški proizvodi zelo zapleteni, ter da morajo zavezujoče politike, ki podpirajo obveščanje potrošnikov in svetovanje, potrošnikom omogočiti, da se seznanijo z vsemi možnostmi, ki so jim na voljo, če naj bi se spodbujalo večje sodelovanje državljanov pri oblikovanju teh proizvodov, zlasti v zvezi z njihovimi prihodnjimi pokojninami; vendar poudarja, da varstvo potrošnikov ne sme biti izgovor za protekcionizem; poudarja, da morajo popolnoma vključen trg maloprodajnih finančnih storitev voditi tržne sile;

29.

meni, da je ključno vprašanje v zvezi s finančnimi trgi prenos ter popolno izvajanje vse zakonodaje EU, kakor tudi usklajevanje v državah članicah; priporoča okrepitev enotnega izvajanja obstoječe zakonodaje preden se predlagajo dodatna pravila; glede nove zakonodaje poziva Komisijo, naj deluje v skladu z načeli bolje oblikovanih predpisov, da se izogne neupravičenemu dodatnemu bremenu za potrošnike in industrijo;

30.

pozdravlja poudarek strategije na boljšem izvrševanju in boljšemu sistemu pravnih sredstev, ki sta pomembna dejavnika pri izgradnji zaupanja potrošnikov; meni, da je zaupanje potrošnikov najpomembnejši dejavnik za dokončanje notranjega trga za potrošniške proizvode in storitve; priporoča nadaljnje delo na tem področju;

31.

meni, da bi se morali spori med potrošniki in gospodarskimi subjekti reševati predvsem zunaj sodišča, saj se odločitve o odškodninah z nesodnimi sredstvi sprejemajo hitreje in ceneje; to pomeni, da je treba okrepiti evropske potrošniške centre in sistem SOLVIT ter povečati finančna sredstva za njihovo mrežo; opozarja, da lahko države članice predvidijo, da mora stranka, ki namerava vložiti tožbo, predhodno izvesti posvetovanje, s čemer se toženi stranki omogoči, da preneha s sporno kršitvijo;

32.

opozarja, da so sistemi alternativnega reševanja sporov (ADR) po svoji naravi nadomestilo tradicionalnim zavezujočim pravnim mehanizmom; zato je spodbuda za uporabo ADR odvisna od obstoja nadomestnih možnosti zavezujočega prava, ki potrošnikom zagotavljajo učinkovita, lahko dostopna in nediskriminatorna pravna sredstva;

33.

opozarja, da rast elektronskega trgovanja potrebuje usklajevanje ADR v vsej EU, ki izpolnjuje zahteve iz priporočila Komisije 98/257/ES z dne 30. marca 1998 o načelih, ki načelih, ki veljajo za organe, odgovorne za izvensodno reševanje potrošniških sporov (7) in priporočila Komisije 2001/310/ES z dne 4. aprila 2001 o načelih za izvensodne organe, ki sodelujejo pri sporazumnem reševanju potrošniških sporov (8); na področju reševanja sporov preko interneta je potrebnega več dela, k čemur Parlament poziva že vsaj od leta 1999;

34.

opozarja, da so za varovanje učinkovitega uveljavljanja pravic, ki izhajajo iz zakonodaje Skupnosti, v prvi vrsti zadolžene države članice; odgovorne so, da nacionalno procesno pravo prilagodijo tako, da je te pravice mogoče začeti nemudoma izvajati v korist potrošnikov in gospodarskih subjektov; prvič, Skupnost nima pristojnosti, da bi izdajala predpise za nacionalno procesno pravo, poleg tega pa člen 5 Pogodbe ES nalaga, da Skupnost ne sme preseči okvirov, potrebnih za dosego ciljev Pogodbe; v skladu z navedenim členom je treba, kolikor je mogoče, upoštevati posebnosti nacionalnih pravnih sistemov in pustiti državam članicam možnost, da izberejo med različnimi možnostmi z enakim učinkom;

35.

poziva Komisijo, naj preuči prednosti imenovanja posebnega evropskega varuha pravic potrošnikov za čezmejne primere; ugotavlja, da ima kar nekaj držav članic varuhe pravic potrošnikov na različnih področjih, ki tako pomagajo potrošnikom pri soočanju z gospodarskimi subjekti; meni, da lahko Komisija preuči ta pristop za vsako državo posebej;

36.

ugotavlja, da v nekaterih, čeprav ne v vseh državah članicah že obstajajo elementi specifičnih potrošniških odškodninskih sistemov kot so skupne, skupinske, reprezentativne tožbe, testni primeri in postopki za zaplembo nezakonito pridobljenega dobička; poudarja dejstvo, da se zaradi tega lahko potrošniki soočajo z različnimi pravnimi določbami v čezmejnih primerih;

37.

opozarja, da Direktiva 98/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o opustitvenih tožbah zaradi varstva interesov potrošnikov (9) že ima za cilj varstvo skupnih interesov potrošnikov; poudarja, da ta direktiva med drugim daje potrošniškim organizacijam upravičenje za začetek opustitvenih tožb; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni obsega pričakovanih izboljšav glede varstva skupnih interesov potrošnikov, ki naj bi jih, ali tudi ne, prinesla ta direktiva, in razlogov zanje;

38.

meni, da je treba pred začetkom obravnavanja zakonodaje na ravni EU izvesti natančen pregled obstoječih težav, v kolikor obstajajo, in predvidenih koristi za potrošnike;

39.

meni, da v številnih državah članicah obstajajo ustavne ovire, ki jih je treba pri oblikovanju evropskega modela pravnih sredstev za potrošnike upoštevati; nadalje meni, da je treba v celoti upoštevati člen 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu predloži poročilo o načinu, na katerega namerava doseči potrebno ravnovesje med pravicami potrošnikov, potrošniškimi organizacijami in gospodarskimi subjekti;

40.

poziva Komisijo, naj podrobno preuči vprašanje o pravnih sredstvih za potrošnike v državah članicah, pri tem pa upošteva, da morajo vsi novi predlogi s tega področja temeljiti na natančnem pregledu obstoječih težav in predvidenih koristi za potrošnike in da je treba z ozirom na čezmejne postopke in možne sisteme kolektivnih pravnih sredstev izvesti natančen pregled, pri čemer je treba upoštevati izkušnje z vsega sveta, posebno pozornost pa nameniti pohvalam in kritikam, izraženim na račun ameriškega modela, in jasno rešiti vprašanje primerne pravne podlage za tak instrument na ravni EU; poziva Komisijo, naj nato, kot je primerno, predstavi jasno rešitev na evropski ravni, ki bo vsem potrošnikom omogočila dostop do sistemov kolektivnih pravnih sredstev za reševanje čezmejnih pritožb;

41.

poziva Komisijo, da se o oceni teh študij posvetuje s Parlamentom in državami članicami;

42.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.