Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52009AE0864

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o raziskavah in razvoju: podpora konkurenčnosti

    UL C 277, 17.11.2009, p. 1–5 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    17.11.2009   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 277/1


    453. PLENARNO ZASEDANJE 13. IN 14. MAJA 2009

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o raziskavah in razvoju: podpora konkurenčnosti

    (raziskovalno mnenje)

    (2009/C 277/01)

    Poročevalka: ga. DARMANIN

    Češko predsedstvo je 27. junija 2008 Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosilo za raziskovalno mnenje o naslednji temi:

    Raziskave in razvoj: podpora konkurenčnosti.

    Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 24. aprila 2009. Poročevalka je bila ga. DARMANIN.

    Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje soglasno sprejel na 453. plenarnem zasedanju 13. in 14. maja 2009 (seja z dne 14. maja).

    1.   Sklepi in priporočila

    1.1   EESO poziva k ponovni opredelitvi konkurenčnosti in meni, da dolgoročne konkurenčnosti ni več mogoče preračunavati samo na podlagi BDP, temveč s pomočjo širšega spektra, ki vključuje dejavnike trajnostnega družbenega, gospodarskega in okoljskega razvoja. EESO meni, da se moramo v trenutnih gospodarskih razmerah začeti osredotočati na trajnostno konkurenčnost za prihodnost.

    1.2   Če izhajamo iz predpostavke, da je trajnost proces in merilo, ki se vseskozi razvija, so inovacije po mnenju EESO ključni del trajnostne konkurenčnosti Zato lahko inovacije takšen proces pospešujejo. Poleg tega so raziskave in razvoj zelo pomemben vidik procesa inovacij.

    1.3   EESO v tem mnenju ugotavlja več ovir raziskovalnemu in inovacijskemu pristopu. Premagovanje takšnih ovir zahteva dolgoročno vizijo in naložbe v prihodnost. EESO zato priporoča uvedbo naslednjih pobud, da bi se učinek takšnih ovir čim bolj zmanjšal:

    uskladitev inovacijskih možnosti in programov v Evropski uniji. Trenutno so v EU številne možnosti za spodbujanje inovacij, ki pa so pogosto nepovezane in neusklajene. EESO zato meni, da si je treba bolj prizadevati za usklajen pristop k inovacijam znotraj Komisije in drugih organov, ki upravljajo programe inovacij;

    nadaljnje zmanjšanje prevelike količine informacij ter zagotavljanje skladnejšega in enostavnejšega načina za dostop do podatkov in možnosti za inovacije in raziskave. EESO se zaveda, da obstajajo prizadevanja za zmanjšanje prevelike količine nepovezanih informacij, vendar je treba narediti še več. Zlasti MSP bi morala imeti dostop do usmerjenih, enostavnih, učinkovitih in usklajenih informacij;

    nove naložbe v izobraževalne sisteme z okrepitvijo programov, kot sta Erasmus in Comenius, pri čemer morajo imeti študentje dostop do možnosti izobraževanja zunaj svoje matične države. EESO meni, da sta temeljni stopnji, na katerih je mogoče doseči trajne spremembe, primarno in sekundarno izobraževanje, zato so možnosti, kot sta navedena programa, pomemben element izobraževanja študentov;

    vključitev podjetništva kot sestavnega dela izobraževalnega programa. Podjetniška miselnost je pomembna na področju raziskav, pa tudi v gospodarstvu. Spodbujati jo je mogoče tako, da se zagotovi popolna usmerjenost izobraževalnega sistema v razvoj podjetniškega duha;

    izboljšanje možnosti ekonomskega preživetja za mlade podjetnike, dejavne na področju novih visokotehnoloških procesov ali izdelkov;

    določitev pogojev zaposlovanja mladih raziskovalcev na ravni, ki ne bo ponujala zgolj zadovoljivega delovnega okolja, ampak bo pritegnila tudi najboljše raziskovalce. EESO meni, da lahko med državami članicami obstajajo razlike glede pogojev, povezanih z raziskovalnimi poklici, vendar poudarja, da so pri obravnavi tega vprašanja potrebna usklajena evropska prizadevanja;

    vključevanje vseh držav članic kot pomembnih akterjev v proces inovacij, s čimer bodo države izkoristile možnosti, ki jih ponujajo ne samo izkušenejši akterji na področju raziskav, razvoja in inovacij, ampak EU 27 kot celota;

    izboljšanje struktur za stalno izmenjavo izkušenj med znanostjo in gospodarstvom.

    1.4   EESO meni, da raziskave in inovacije niso pomembne samo za univerze in posebne oddelke v podjetjih, ampak tudi za vsakega posameznika. Vsi posamezniki, ki opravljajo določeno delo, imajo izjemen potencial. Koncept inovacij, katerih gonilo so zaposleni, je treba nadalje razvijati in ga upoštevati pri sodelovanju med zaposlenimi, vseživljenjskem učenju in delu v svetih delavcev.

    1.5   EESO meni, da mora nova lizbonska strategija po letu 2010 poleg cilja za naložbe držav članic v raziskave, razvoj in inovacije vsebovati tudi cilj glede izdatkov BDP za izobraževanje, ki so po mnenju EESO pomembna spodbuda za inovacije. EESO zato priporoča, da se v novi lizbonski strategiji za obdobje po letu 2010 določijo naslednji cilji:

    7 % BDP za izobraževanje od osnovne šole do univerze;

    1 % BDP za javne naložbe v raziskave in razvoj;

    2 % za zasebne naložbe v raziskave in razvoj.

    1.6   EESO prav tako potrjuje, da bodo v prihodnosti najkonkurenčnejše države in podjetja z visoko ravnjo trajnostne proizvodnje, močno razvitimi novimi tehnologijami in proizvodnimi postopki, ki temeljijo na visoki stopnji okoljske učinkovitosti. EESO priporoča, da Evropska unija vključi okoljsko učinkovitost kot prevladujoči dejavnik v politiko izobraževanja, politiko raziskav in inovacij, industrijsko politiko, prometno politiko, energetsko in podnebno politiko ter socialno politiko in politiko zaposlovanja, ter podpre dosledno in tesnejše sodelovanje med različnimi političnimi področji.

    1.7   Odbor meni, da zaradi sedanje finančne in gospodarske krize obstaja resna nevarnost, da bodo številna podjetja morda prisiljena zmanjšati tudi obseg svojih dejavnosti na področju raziskav in razvoja ter se na to odzvati z ustavitvijo zaposlovanja, kar bi diplomante z univerz in visokih tehniških šol obsodilo na brezposelnost. Odbor zato poziva Komisijo in države članice, da v današnjih kriznih razmerah začnejo ukrepati proti tej grožnji brezposelnosti mladih znanstvenikov in inženirjev, in sicer z izvajanjem proticiklične politike zaposlovanja v državno podprtih raziskovalnih institucijah, ter da še naprej spodbujajo zanimanje za tehniške in naravoslovne študije.

    2.   Konkurenčnost

    2.1   EESO meni, da je treba vnovič oživitikonkurenčnost EU, ki bo z združevanjem celotnega znanstvenega in tehničnega strokovnega znanja ter struktur Skupnosti zagotovila izbiro specifičnih možnosti in znatno več virov. Evropska unija lahko zgolj z učinkovito sinergijo med revidirano inovacijsko politiko in celotnim sklopom politik Skupnosti nadoknadi zaostanek in postavi temelje za nov razvojni model na podlagi rasti svojih izvoznih zmogljivosti v primerjavi s hitro rastočimi gospodarstvi, ki se lahko zanašajo na nizke stroške dela.

    2.2   EESO meni, da je treba pojem konkurenčnosti v Evropi razširiti tako, da bo vključeval več kot le BDP držav članic. Zato je potreben premik k celovitejšemu pogledu na konkurenčnost, s posebnim poudarkom na trajnostni konkurenčnosti. Kot orodja za doseganje takšne konkurenčnosti se lahko uporabijo različni ukrepi. V referenčnem dokumentu projekta Paradiso (ki so ga pripravili člani Rimskega kluba) je dejansko navedenih več takšnih ukrepov. EESO poudarja, da je treba sprejeti nov ukrep, ki bo upošteval obstoječa orodja. Ta novi ukrep mora upoštevati trajnostne družbene rabe, trajnostne ekonomske scenarije in trajnostni razvoj našega planeta.

    2.3   Glede na recesijo v industrializiranih državah in negativne napovedi za gospodarstvo EU namerava Odbor pomagati pri iskanju rešitev za premagovanje te krize. EESO zato pozdravlja predlog češkega predsedstva za pripravo raziskovalnega mnenja na temo Raziskave in razvoj: podpora konkurenčnosti.

    2.4   Odbor je prepričan, da bodo iz sedanjih kriznih razmer kot protagonisti hitro izšla in si opomogla samo tista podjetja, ki bodo konkurenčna na trgih visoko kakovostnih tradicionalnih izdelkov in visoke tehnologije. Edina rešitev za varno prihodnost je več naložb v raziskave in inovacije. Očitno je, da imajo tisti, ki so v preteklosti vlagali v raziskave, zdaj ustrezne strukture in človeške vire ter zato boljše možnosti za hitrejše in uspešnejše premagovanje krize od tistih, ki so te naložbe zanemarjali.

    3.   Raziskave, razvoj in inovacije

    3.1   EESO meni, da so raziskave in razvoj gonilna sila inovacij. V današnjem izjemno občutljivem obdobju se mora Evropa posvetiti inovacijam v industriji. Na gospodarsko nazadovanje in čedalje globljo recesijo se je treba po mnenju Odbora odzvati z uvedbo inovacijskega procesa, ki bo omogočil napredek v smeri „resničnega dejavnika za konkurenčnost“, zgrajenega na temeljnih stebrih, ki lahko učinkovito spodbudijo evropsko industrijo z dejavnim izkoriščanjem prednosti, ki jih ponuja razširjeni notranji trg. Ti stebri so naslednji:

    raziskave, inovacije in podjetništvo,

    podpora za naložbe ter

    trdna in obnovljena zavezanost k usposabljanju.

    3.2   Danes je jasno, da so bila dosedanja prizadevanja EU na področju raziskav in inovacij priznano velikanska. Vendar so glede na zahteve, ki izhajajo iz obsega krize, potrebne dodatne naložbe. Po mnenju EESO je treba sprejeti obsežnejše ukrepe, da bi omogočili boljšo komercializacijo rezultatov inovacij, pridobljenih v raziskovalnih programih. Poleg tega se EESO zavzema za večjo preglednost v procesu dodeljevanja sredstev in ocenjevanja rezultatov.

    Dodatna spodbuda za inovacije je evropski načrt za oživitev gospodarstva, ki ga je pripravila Evropska komisija. To je ponazorjeno z načrtovano dodelitvijo sredstev za pobudo za okolju prijazne avtomobile, pobudo za energetsko učinkovitost stavb in pobudo za tovarne prihodnosti. Namen teh pobud je dodatno spodbuditi raziskave na teh treh področjih, ki jih je prizadela gospodarska kriza.

    3.3.1   Evropa zelo veliko vlaga v strukture, ki spodbujajo raziskave in tehnološki razvoj, kar se odraža v številnih obstoječih strukturah in programih v različnih sistemih na ravni Skupnosti ter nacionalnih in regionalnih sistemih.

    4.   Trikotnik znanja

    4.1   Jasno je, da je treba za učinkovitost inovacij ter raziskav in tehnološkega razvoja v industriji učinkovito angažirati vse tri stranice trikotnika znanja v celotnem procesu.

    4.2   Po mnenju Odbora bo temeljni cilj zagotoviti visoko raven sodelovanja med javnimi in zasebnimi raziskovalnimi ustanovami, univerzitetnimi študijskimi programi in industrijo, kar se zdi ključno za vzpostavitev pozitivnega razvojnega kroga evropske konkurenčnosti.

    4.3   Odbor je pred kratkim sprejel posebno mnenje o teh temah z naslovom Sodelovanje in prenos znanja med raziskovalnimi organizacijami, industrijo in MSP – pomemben pogoj za inovacije (INT/488). Namen tega mnenja je zagotoviti poglobljeno analizo obstoječega položaja glede na dosežene rezultate in obete tako, da se pozornost usmeri na ovire, ki jih je treba premostiti s hitrim in učinkovitim prenosom znanja med tema dvema svetovoma, ki sta bila predolgo oddaljena drug od drugega in med seboj nista komunicirala.

    4.4   V okviru sodelovanja med znanostjoin industrijo je EESO podpiral in pozdravil ustanovitev raziskovalnih konzorcijev z združevanjem javnih in zasebnih sredstev. Takšen primer je program, predlagan v nedavnih skupnih tehnoloških pobudah, za katerega je Odbor dal pozitivno mnenje ter pozval k njegovi hitri izvedbi in široki uporabi (1). Odbor zagovarja razširitev teh pobud na druge sektorje, saj te pobude neopredeljujejo samo ustanavljanja javno-zasebnih partnerstev in enakopravno dodeljevanje sredstev od samega začetka, ampak univerzam, javnim in zasebnim raziskovalnim središčem ter predstavniškim organom znanosti ponujajo tudi možnost, da postanejo člani takšnih projektov.

    4.5   EESO v zvezi s tem ponavlja svoj nujni poziv – kot je to storil že v enem svojih prejšnjih mnenj (mnenju o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega tehnološkega inštituta (INT/335) – k oblikovanju instrumenta za dejavno usklajevanje in utrditev odnosov med znanostjo in gospodarstvom, ki je že del Evropskega tehnološkega inštituta. Odbor meni, da je treba z zagotavljanjem potrebnih finančnih in človeških virov omogočiti čimprejšnje polno delovanje tega inštituta.

    4.6   Po mnenju EESO je omenjeno usklajevanje na področju tehnologij na ravni skupnosti, ki poteka preko resničnega sodelovanja ter povezovanja med univerzami in industrijo, ključnega pomena. To je odločilni dejavnik za razvoj inovativnih izdelkov in procesov, ki so bistveni za konkurenčnost evropske industrije.

    5.   Ovire za učinkovito pretvorbo raziskav in razvoja v inovacije

    5.1   Za natančnejši prikaz trenutnega položaja Evrope na področju inovacij je treba analizirati dejavnike, ki zdaj zavirajo spodbujanje inovacij.

    5.2   EESO je ugotovil nekatere takšne ovire, ki jih običajno lahko opišemo na naslednji način:

    izobraževalne ustanove so manj naklonjene spodbujanju mladih, da bi se odločali za poklicno pot raziskovalca;

    slabe delovne razmere za mlade raziskovalce v primerjavi z raziskovalci v drugih državah, kot so ZDA, pa tudi z drugimi poklici, so velika ovira pri privabljanju obetavnih mladih raziskovalcev v ta poklic;

    raziskovalne institucije niso dovolj seznanjene z gospodarskimi zahtevami industrije;

    industrija pogosto ne izkorišča možnosti za inovacije, ki jih zagotavljajo raziskovalne institucije.

    5.3   Odbor je ugotovil tudi nekatere dodatne ovire:

    v evropski kulturi, vključno z evropskimi šolami, se podjetniška miselnost ne spodbuja in premalo poučuje; zato so podpora mladim podjetnikom ter ekonomski predpogoji in možnosti preživetja za mlada visokotehnološka podjetja v prvih petih letih zanemarljivo majhni, zaradi česar ne zagotavljajo zadostne spodbude;

    akademske raziskave niso nujno usmerjene k raziskavam, ki spodbujajo konkurenčnost;

    gospodarstvo ni vedno odprto za novosti in proaktivnost;

    nekatere države članice EU, zlasti 12 novih držav članic, so manj vključene v inovacijske programe ter raziskave in razvoj.

    6.   Ključni dejavnik za inovacije in konkurenčnost: poklicno usposabljanje

    6.1   Razpoložljivost visoko kvalificiranih človeških virov z možnostmi usposabljanja, ki so vsaj enakovredne najvišjim mednarodnim standardom, je predpogoj za doseganje visoke ravni konkurenčnosti na podlagi programov in prednostnih nalog, opredeljenih na ravni Skupnosti.

    6.2   Človeški kapital je vsekakor najpomembnejši vir za raziskave in razvoj. Evropska unija že od svoje ustanovitve priznava potrebo po vključitvi izobraževanja in kulture v evropski proces združevanja. Člen 127 Rimske pogodbe (člen 150 PES) navaja, da „Skupnost izvaja politiko poklicnega usposabljanja, ki podpira in dopolnjuje dejavnost držav članic, pri čemer v celoti upošteva njihovo odgovornost za vsebino in organizacijo poklicnega usposabljanja“.

    6.3   Do osemdesetih let prejšnjega stoletja je bilo na področju poklicnega usposabljanja veliko izjav o namerah, a le malo praktičnih ukrepov. To pa se je spremenilo z ustanovitvijo Eurydice, uradne mreže za zbiranje, spremljanje in razširjanje podatkov o izobraževalnih sistemih in politikah v Evropi. Leta 1985 je bila določena pravna podlaga za izobraževalno politiko, v skladu s katero pojem „poklicno usposabljanje“ v širšem smislu zajema vse oblike poučevanja, vključno z visokošolskim izobraževanjem, za pripravo na akademski ali obrtni poklic ali zaposlitev.

    6.4   S tem je usposabljanje postalo prednostna naloga politik Skupnosti, kar se je izrazilo v prvih programih Skupnosti (COMETT, ERASMUS, LINGUA na področju visokošolskega izobraževanja ter PETRA, EUROTECNET in FORCE na področju poklicnega usposabljanja).

    6.5   Vpliv teh programov na pomen usposabljanja na ravni Skupnosti ponazarja program ERASMUS, ki je kljub nekaterim začetnim oviram v posameznih državah članicah v dvajsetletnem obdobju skoraj 1 500 000 mladim in 250 000 učiteljem omogočil študij ali poučevanje na univerzi v drugi državi, kar je prispevalo k napredku v celotnem procesu evropskega povezovanja.

    6.6   Po številnih predlogih, ki se nanašajo na vse stopnje izobraževanja od osnovne šole do univerze, je Evropski svet marca 2000 v okviru lizbonske strategije določil strateški cilj, v skladu s katerim naj bi Evropska unija postala „najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu“. Leta 2002 je Evropski svet v Barceloni to zavezo potrdil z določitvijo cilja, da morajo evropski sistemi izobraževanja in usposabljanja postati „svetovna referenca kakovosti do leta 2010“.

    6.7   EESO priznava, da lahko na poklicno pot raziskovalca stopijo samo zelo nadarjeni mladi, zato je treba takšne ljudi privabiti v ta poklic. Raziskovalci, univerze in družba na splošno so vlagali v pridobivanje in razvoj specializiranih znanj. Zato je pomembno, da politika čim bolj poveča obseg takšnih naložb ter hkrati zagotovi, da bodo te naložbe uspešne. Poleg tega je potrebno dolgoročno načrtovanje financiranja raziskovalnih institucij. EESO je te pobude že opisal v enem svojih prejšnjih mnenj (2).

    7.   Z vidika MSP

    7.1   Na ravni MSP obstajajo dodatne ovire, pri čemer EESO meni, da so glavna ovira nezadostna sredstva MSP za naložbe v raziskave ter za izkoriščanje inovativnih zamisli in možnosti za raziskave. Obstajajo različne možnosti, vendar je že sama prenasičenost z informacijami in različnimi možnostmi za podjetja odvračajoča.

    7.2   EESO kljub temu vnovič poudarja pomen ustvarjanja ugodnih razmer za neposredno udeležbo MSP v pobudah EU na področju raziskav in inovacij. To je predvideno v pomembnih ukrepih iz programa „Zmogljivosti“ sedmega okvirnega programa in je ključno z vidika razširjenosti MSP in njihovega pomena za ustvarjanje novih delovnih mest.

    7.3   Ovira za udeležbo MSP je pogosto pomanjkanje postopkov, ki bi ustrezali njihovi velikosti, kar je lahko skupaj s tveganim kapitalom, potrebnim med fazo ustanavljanja podjetja, ključni razlog za njihove težave na tem področju. Medtem ko imajo velika podjetja ustrezno strukturirane oddelke in potrebne informacije za predložitev zahtevkov za financiranje programov, se mala podjetja pogosto za ta korak ne odločajo zaradi pretiranih birokratskih postopkov, ki so povezani s predložitvijo zahtevkov, pripravo pogodb in naknadnim upravljanjem projekta.

    7.4   Vsi ti dejavniki otežujejo doseganje strateškega cilja, za katerega se EESO zavzema v vseh mnenjih o udeležbi MSP, saj imajo slednja močan inovativni potencial. Zato EESO vnovič poziva k poenostavitvi predpisov, potrebnih za udeležbo MSP. MSP imajo znaten ustvarjalni potencial in so temeljnega pomena, ker od blizu poznajo pričakovanja in povpraševanje civilne družbe po novih izdelkih.

    8.   Nadaljnje ugotovitve

    8.1   Ob ugotovitvi, da so raziskave in inovacije sestavni del vseh sodobnih gospodarstev, ne smemo pozabiti, da mora ta proces temeljiti na izključno okolju prijazni proizvodnji, doslednem spoštovanju našega sistema vrednot in trdni zaščiti evropskega socialnega modela.

    8.2   Da bi uresničili novo politiko na podlagi raziskav in inovacij ter zagotovili konkurenčnost evropskega sistema v primerjavi z drugimi razvitimi in hitro rastočimi gospodarstvi, je treba sprejeti strateško zavezo ter znatno povečati človeške in gospodarske vire, tako da bo Evropa v svetovnem merilu dosegla visoko raven znanstvene odličnosti.

    8.3   EESO prav tako poudarja, da sta temeljni pogoj za inovacije in konkurenčnost ustrezno poklicno usposabljanje in izobraževanje, ki ju zagotavljajo izobraževalne ustanove od osnovne šole do univerze. S tem bi mlade pritegnili v znanstvene poklice ter tako zagotovili človeške vire z visoko ravnijo strokovnosti in motiviranosti, ki je primerljiva z najvišjimi mednarodnimi standardi.

    8.4   Evropski komisar za gospodarske zadeve Joaquín Almunia je 27 državam članicam EU predložil podatke o „srednjeročni gospodarski napovedi“, ki so povzročili veliko zaskrbljenost. Ta napoved potrjuje, da je Evropa pred globoko recesijo s povprečno 1,8-odstotnim zmanjšanjem BDP. Kar zadeva države območja eura, je napoved enako zaskrbljujoča tudi za tiste države, ki so vseskozi veljale za gonilno silo evropskega gospodarstva, kot je Nemčija (–2,3 %). Finančna kriza je močno prizadela Irsko (–5 %), Španijo in Italijo (–2 %) ter Francijo (–1,8 %). V skladu s to napovedjo bo imel upad evropskega BDP uničujoče posledice za trg dela: stopnja brezposelnosti se bo zvišala na 8,2 %, 3,5 milijona ljudi bo ostalo brez dela, javni dolg pa bo v 12 od 27 držav članic presegel mejo 3 %, določeno v Maastrichtski pogodbi, pri čemer bodo najvišje vrednosti dosegle Irska (11 %), Španija (6,2 %) in Francija (5,4 %).

    8.5   Ti podatki so iz januarja 2009, vendar se zdijo že zdaj daleč od trenutnih razmer. Komisar je o tem vprašanju večkrat izrazil mnenje ter pri tem opozoril na postopno in vztrajno slabšanje gospodarskega položaja in napoved, da bo do leta 2010 izgubljenih 6 milijonov delovnih mest. V svojem govoru pred EESO povedal, da bo treba na podlagi najnovejših podatkov gospodarske napovedi iz januarja popraviti navzdol.

    8.6   Za ponazoritev še vedno obstoječe vrzeli ter oddaljenosti od cilja, potrebnega za okrevanje gospodarstva na ravni Skupnosti, zadošča primerjava obsega naložb v Evropi in Združenih državah Amerike. ZDA dosledno vlagajo 3 % BDP v raziskave, medtem ko so naložbe v Evropski uniji pod 2 %, pri čemer so nekatere države članice še zelo oddaljene od cilja 3 %, določenega v lizbonski strategiji. V današnjem obdobju recesije se zdi celo ta cilj s količinskega vidika popolnoma nezadosten.

    8.7   Ta negativni scenarij jasno razkriva zaostanek Evrope in obseg potrebnih prizadevanj za doseganje ustrezne ravni konkurenčnosti v mednarodnem gospodarskem okolju, ki se zlasti zaradi hitro rastočih gospodarstev nenehno spreminja.

    8.8   Evropa bi morala zato pozitivne učinke naložb v znanje (raziskave in razvoj, izobraževanje, poklicno usposabljanje) usmeriti v dvig konkurenčnosti ter izkoristiti rast industrializiranih držav in odločno zakorakati v to smer.

    8.9   Iz poročil je razvidno, da imajo podjetja več koristi od raziskav, če sodelujejo z zaposlenimi, razvijajo njihove sposobnosti in organizirajo delo tako, da se lahko zamisli zaposlenih razvijejo in preoblikujejo v dejansko politiko podjetja.

    8.10   Inovacije, katerih gonilo so zaposleni, so izboljšale položaj podjetij ter jim prihranile veliko denarja in povečale njihovo konkurenčnost. To zamisel je treba podpreti, saj ne gre za to, da delamo več, temveč pametneje.

    V Bruslju, 14. maja 2009

    Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

    Mario SEPI


    (1)  UL C 204 z dne 9.8.2008, str. 19; UL C 44 z dne 16.2.2008, str. 11; UL C 44 z dne 16.2.2008, str. 15; UL C 44 z dne 16.2.2008, str. 19; UL C 44 z dne 16.2.2008, str. 22.

    (2)  UL C 110 z dne 30.4.2004, str. 3.


    Top