7.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 155/37

—

ugotovi naj se, da sta Svet Evropske unije in Komisija Evropske unije z nezakonitimi ravnanji in opustitvami kršila temeljna načela prava Skupnosti o prostem pretoku, gospodarski svobodi, sorazmernosti, varstvu legitimnih pričakovanj in načelo učinkovitega sodnega varstva na področju ribolova na območju, ki meji s tretjo državo (Tunizijo) in prevoza ulova rib s carinskega območja Skupnosti preko ozemlja te tretje države, ki je povezana s Skupnostjo in pod carinskim nadzorom (v tranzitu);

—

institucijam Skupnosti naj se naloži, da tožeči stranki plača 23 608,551 dinarjev in znesek (188 583,18 + 10 806 323,44 + 1 000 000 = EUR 11 994 906,62) iz naslova odškodnine na podlagi členov 235 in 288, drugi odstavek, ES.

a)

Evropske komisije, s tem ko je sprejela Uredbo (ES) št. 2454/93 (1), ki za dokaz, da ima ulov rib poreklo Skupnosti in kot bistvo pravice do prostega pretoka zahteva predložitev carinskega dokumenta Skupnosti T2M, izpolnjenega v celoti;

b)

Evropske Komisije, ki je na zahtevo Skupnosti vodila pogajanja s Tunizijo glede pridružitvenega sporazuma, in Sveta Evropske unije, ki je sporazum ratificiral, ker ulovu s poreklom iz Skupnosti, ki izhaja iz ribolovnih dejavnosti Skupnosti izven tunizijskih teritorialnih vod, nista zagotovila pravice prostega pretoka;

c)

Evropske komisije in Sveta Evropske unije, ker čeprav kot pristojna organa lahko sodelujeta pri spremembah sporazuma, po mnenju tožeče stranke nista zagotovila predpisov glede vprašanja glede zgoraj omenjene posebne kategorije ribolova, čeprav sta se nastalega problema zavedala;

d)

Evropske komisije, ker nad grškimi organi ni izvedla potrebnega nadzora, kljub zahtevi, ki jo je predložilo podjetje.

a)

pravico do prostega pretoka blaga, za izvajanje katerih so upravne formalnosti procesne in ne materialne narave,

b)

pravico do poslovne svobode, bistvo katere je ogroženo s prepovedjo alternativnega dokaza porekla,

c)

načelo sorazmernosti, ki ni v skladu s tem, da je edini dokaz za poreklo potrdilo T2M;

d)

načelo varstva legitimnih pričakovanj, ker je družba, čeprav ravnala kot pozorni opazovalec trga, pri uresničevanju svojih pravic iz prava Skupnosti, utrpela resno škodo,

e)

načelo učinkovitega sodnega varstva, ki je v nasprotju z „odrekanjem sodnega varstva“, ki ga tožeča družba očita grškim, tunizijskim in organom Skupnosti;